Tiskanje

a prisl., pog. uvaja vprašanje; ali, kaj: a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

a vez., knjiž.

1. v protivnem priredju za izražanje
1. a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
2. b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
  // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
  // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b

á

neskl. pril.

prvi po vrsti:

odstavek A

razdalja od točke A do B

v prvem členu pod točko a

/ 1. a razred

/ hotel A kategorije

♦

lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

á in à medm. (ā; ȁ)

1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

à prisl. (ȁ) pog., v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega; àli, to: a bo gledal!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

à [à in á] prisl. (ȁ; ȃ) trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Å

Predlog

Å samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

angstrem

IZGOVOR: [á], rodilnik [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

a

Predlog

1 a-ja tudi a a samostalnik moškega spola

ime črke ali glasu

IZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

A

Predlog

1 A-ja tudi A A samostalnik moškega spola

ime črke

IZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

a

Predlog

2 a samostalnik ženskega spola

ime črke

IZGOVOR: [á], rodilnik [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

A

Predlog

2 A samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

amper

IZGOVOR: [á], rodilnik [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

a

Predlog

3 a samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

ar

IZGOVOR: [á], rodilnik [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost; asepsa, ateizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Aalto

Predlog

Aalta samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

finski arhitekt

IZGOVOR: [álto], rodilnik [álta]

BESEDOTVORJE: Aaltov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Aaltov

Predlog

Aaltova Aaltovo pridevnik

IZGOVOR: [áltou̯], ženski spol [áltova], srednji spol [áltovo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ábak tudi ábakus -a m (ȃ)

1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abalienácija -e ž (á) redko alienacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abalienacíjski -a -o prid. (ȋ) redko alienacijski: abalienacijski proces v kapitalistični proizvodnji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abbé -ja [abé] m (ẹ̑) v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Abbe

Predlog

Abbeja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

nemški fizik, optik in poslovnež

IZGOVOR: [ábe], rodilnik [ábeja]

BESEDOTVORJE: Abbejev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Abbejev

Predlog

Abbejeva Abbejevo pridevnik

IZGOVOR: [ábejeu̯], ženski spol [ábejeva], srednji spol [ábejevo]

ZVEZE: Abbejevo število

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abc tudi abecé [prva oblika abecé in abəcə̀] m neskl. (ẹ̑; ə̏)

1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abderít -a m (ȋ) ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abderítski -a -o (ȋ) pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abderítstvo -a s (ȋ) ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Abdija

Predlog

Abdija in Abdija Abdije samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

svetopisemski prerok

IZGOVOR: [abdíja], rodilnik [abdíja] in [abdíje]

BESEDOTVORJE: Abdijev

ZVEZE: prerok Abdija

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Abdijev

Predlog

Abdijeva Abdijevo pridevnik

IZGOVOR: [abdíjeu̯], ženski spol [abdíjeva], srednji spol [abdíjevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abdikácija -e ž (á) odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abdikacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abdómen -a tudi -mna m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomenu
// zool. zadek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abdominálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi
♦ med. abdominalni tifus trebušni tifus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abdúkcija -e ž (ú) med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Abdulah II.

Predlog

Abdulaha II. tudi Abdulah Drugi Abdulaha Drugega samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

jordanski kralj

IZGOVOR: [ábdulah drúgi], rodilnik [ábdulaha drúgega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abece gl. abc

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abecéda -e ž (ẹ̑)

1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsova abeceda in Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abecedár -ja m (á) redko abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abecédar -ja m (ẹ̑)

1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar
2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abecédarček -čka m (ẹ̑) manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abecédarica -e ž (ẹ̑) ekspr. učenka, ki se uči abecede

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abecédarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abecédarstvo -a s (ẹ̑) ekspr., redko začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abecéden -dna -o prid. (ẹ̑)

1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam
♦ biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830
2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane

abecédno

prisl.:

abecedno urejen seznam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abecédnica -e ž (ẹ̑) zastar. prvo berilo, abecednik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abecédnik -a m (ẹ̑) raba peša učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik; brati iz abecednika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abecédniški -a -o (ẹ̑) pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Abel

Predlog

1 Abela samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

svetopisemska oseba

IZGOVOR: [ábel], rodilnik [ábela]

BESEDOTVORJE: Abelov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Abel

Predlog

2 Abela samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

norveški matematik

IZGOVOR: [ábel], rodilnik [ábela]

BESEDOTVORJE: Abelov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Abélard

Predlog

Abélarda samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

francoski filozof in teolog

IZGOVOR: [abelár], rodilnik [abelárja] in [abelára]

BESEDOTVORJE: Abélardov in Abélardev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Abelard

Predlog

Abelarda samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

francoski filozof in teolog

IZGOVOR: [abelárt], rodilnik [abelárda]

USTREZNEJE: Abélard

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Abélardov

Predlog

Abélardova Abélardovo in Abélardev Abélardeva Abélardevo pridevnik

IZGOVOR: prva oblika [abelárjeu̯/abelárou̯], ženski spol [abelárjeva/abelárova], srednji spol [abelárjevo/abelárovo]
druga oblika [abelárjeu̯], ženski spol [abelárjeva], srednji spol [abelárjevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Abelov

Predlog

Abelova Abelovo pridevnik

IZGOVOR: [ábelou̯], ženski spol [ábelova], srednji spol [ábelovo]

ZVEZE: Abelova nagrada, Abelova grupa

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ábelstvo -a s (ā) knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aberácija -e ž (á)

1. astr. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aberacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abesinec

Predlog

abesinca samostalnik moškega spola

manj formalno Slovenec v italijansko-abesinski vojni

IZGOVOR: [abesínəc], rodilnik [abesínca]

BESEDOTVORJE: abesinčev

PRIMERJAJ: Abesinec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Abesinec

Predlog

Abesinca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [abesínəc], rodilnik [abesínca]

BESEDOTVORJE: Abesinčev

PRIMERJAJ: abesinec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Abesinija

Predlog

Abesinije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

staro ime za Etiopijo

IZGOVOR: [abesínija], rodilnik [abesínije]

BESEDOTVORJE: Abesinec, Abesinka, Abesinčev, Abesinkin, abesinski

PRIMERJAJ: Etiopija

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abesinka

Predlog

abesinke samostalnik ženskega spola

manj formalno abesinska mačka

IZGOVOR: [abesínka], rodilnik [abesínke]

BESEDOTVORJE: abesinkin

PRIMERJAJ: Abesinka

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Abesinka

Predlog

Abesinke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [abesínka], rodilnik [abesínke]

BESEDOTVORJE: Abesinkin

PRIMERJAJ: abesinka

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abesínski -a -o prid. (ȋ) etiopski: abesinska kultura

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abesinski

Predlog

abesinska abesinsko pridevnik

IZGOVOR: [abesínski]

ZVEZE: abesinska vojna

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Abhazija

Predlog

Abhazije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

neodvisna republika v Gruziji

IZGOVOR: [apházija], rodilnik [apházije]

BESEDOTVORJE: Abhazijec, Abhazijka, Abhazijčev, Abhazijkin, abhazijski tudi abhaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Abhazijec

Predlog

Abhazijca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnik etnične skupine v Gruziji

v množini Abhazijci etnična skupina v Gruziji

IZGOVOR: [apházijəc], rodilnik [apházijca]

BESEDOTVORJE: Abhazijec, Abhazijka, Abhazijčev, Abhazijkin, abhazijski tudi abhaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Abhazijka

Predlog

Abhazijke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnica etnične skupine v Gruziji

IZGOVOR: [apházijka], rodilnik [apházijke]

BESEDOTVORJE: Abhazijkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abhazijski

Predlog

abhazijska abhazijsko tudi abhaški abhaška abhaško pridevnik

IZGOVOR: [apházijski] tudi [apháški]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

àbiogenéza -e ž (ȁ-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze
// teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

àbiótičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) biol. ki ne daje pogojev za življenje: abiotično okolje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abisálen -lna -o prid. (ȃ) geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abituriènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abituriêntka in abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abiturient

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abituriêntski in abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ablácija -e ž (á)

1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija
2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ablaktácija -e ž (á)

1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
2. med. ustavitev, prenehanje dojenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áblativ -a m (ȃ) lingv. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áblativen -vna -o (ȃ) pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

àbnormálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defekten

àbnormálno

prisl.:

otrok ima abnormalno veliko glavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

àbnormálnost -i ž (ȁ-ȃ) nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abnórmen -mna -o prid. (ọ̑)

1. redko abnormalen: abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti
2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abnormitéta -e ž (ẹ̑) redko abnormalnost: čustvene abnormitete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abnórmnost -i ž (ọ̑) redko abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abolícija -e ž (í) razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
♦ jur. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abolicíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abolicija: abolicijski zakon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abolicioníst -a m (ȋ) pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abolicionízem -zma m (ī) gibanje za uveljavitev abolicije: prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abolírati -am dov. in nedov. (ȋ) razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon: abolirati ukrep

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abonènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik, naplačnik: biti abonent; abonenti imajo popust; sprejemati abonente; menza ima veliko abonentov
♦ gled. abonent reda B

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abonêntka in abonéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abonent

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abonêntski in abonéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika; abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano; abonirati se v gledališču

aboníran

-a -o:

aboniran je samo v Drami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abonmá -ja m (ȃ) vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma; opera razpisuje abonmaje; predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
♦ gled. premierski abonma; abonma reda B

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abonmájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abonma: abonmajski koncert; abonmajska predstava / abonmajski razpis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aborigin

Predlog

aborigina in aboridžin aboridžina samostalnik moškega spola

staroselec

IZGOVOR: [aborídžin], rodilnik [aborídžina]

BESEDOTVORJE: aboriginov

PRIMERJAJ: Aborigin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Aborigin

Predlog

Aborigina in Aboridžin Aboridžina samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnik ljudstva v Avstraliji

v množini Aborigini/Aboridžini ljudstvo v Avstraliji

IZGOVOR: [aborídžin], rodilnik [aborídžina]

BESEDOTVORJE: Aborigin in Aboridžin, Aboriginka in Aboridžinka, Aboriginov in Aboridžinov, Aboriginkin in Aboridžinkin, aboriginski in aboridžinski

PRIMERJAJ: aborigin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aboriginka

Predlog

aboriginke in aboridžinka aboridžinke samostalnik ženskega spola

staroselka

IZGOVOR: [aborídžinka], rodilnik [aborídžinke]

BESEDOTVORJE: aboriginkin

PRIMERJAJ: Aboriginka

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Aboriginka

Predlog

Aboriginke in Aboridžinka Aboridžinke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnica ljudstva v Avstraliji

IZGOVOR: [aborídžinka], rodilnik [aborídžinke]

BESEDOTVORJE: Aboriginkin in Aboridžinkin

PRIMERJAJ: aboriginka

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abortírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. imeti abortus; splaviti: ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abortív -a m (ȋ) med. sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abortíven -vna -o prid. (ȋ) med.

1. nanašajoč se na abortiv: abortivno sredstvo
2. ki hitro poteka, skrajšan: abortivni potek bolezni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abórtus -a m (ọ̑) med. prekinitev nosečnosti; splav: imela je že več abortusov; naredili so ji abortus; spontan, arteficialni abortus; indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa
// vet. prekinitev brejosti; zvrg, izvrg

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ábota -e ž (á) raba peša nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota; človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áboten -tna -o prid. (á) raba peša nespameten, neumen: ne bodi abotna / pregnati abotne misli; abotno početje

ábotno

prisl.:

abotno govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ábotnež -a m (á) redko aboten človek, neumnež

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ábotnica -e ž (á) redko abotna ženska, neumnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ábotnik -a m (á) redko aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ábotnost -i ž (á) raba peša lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Ábraham -a m (ȃ) pog., šalj., v zvezi srečati, videti Abrahama dočakati petdeset let: dragemu kolegu, ki je te dni srečal Abrahama, kličemo: še na mnoga leta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abraham

Predlog

abrahama samostalnik moškega spola

praznovanje petdesetletnice

IZGOVOR: [ábraham], rodilnik [ábrahama]

PRIMERJAJ: Abraham

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Abraham

Predlog

Abrahama samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

svetopisemska oseba

IZGOVOR: [ábraham], rodilnik [ábrahama]

BESEDOTVORJE: Abrahamov

ZVEZE: srečati Abrahama

PRIMERJAJ: abraham

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Ábrahamov -a -o prid. (ȃ) rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
● šalj. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; šalj. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Abrahamov

Predlog

Abrahamova Abrahamovo pridevnik

IZGOVOR: [ábrahamou̯], ženski spol [ábrahamova], srednji spol [ábrahamovo]

ZVEZE: Abrahamov/abrahamov sin, Abrahamova/abrahamova hči, Abrahamovo/abrahamovo naročje, Abrahamova/abrahamova leta

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abrakadábra -e ž (ȃ) nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra
// ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ábranek -nka m (ȃ)

1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abrazíja -e ž (ȋ)

1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije
2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abrazíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov; abrazijska obala / abrazijski instrument

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abrazív -a m (ȋ) metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abreviatúra -e ž (ȗ) redko kratica, okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; muz. ustaljen znak za skrajšan notni zapis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abrúpten -tna -o prid. (ȗ) knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ABS

Predlog

ABS-a tudi ABS ABS samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: kratica

protiblokirni zavorni sistem

IZGOVOR: [ábẹès], rodilnik [ábẹêsa] tudi [ábẹès]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abs.

Predlog

okrajšava

absolvent; absolventka

absolutni

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abscés -a m (ẹ̑) med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abscísa -e ž (ȋ) geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abscísen -sna -o (ȋ) pridevnik od abscisa: abscisna os

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absénca -e ž (ẹ̑) redko izostanek, odsotnost: dijak ima neopravičene absence
♦ med. krajša nezavest

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od absenca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absentírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) redko odtegniti se, ne udeležiti se: absentiralo se je pet odstotkov volivcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absentízem -zma m (ī) izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju; ugotavljanje vzrokov absentizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absínt -a m (ȋ) močna žgana pijača iz pelina in janeža: piti absint; čaša absinta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absolúcija -e ž (ú) rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absolut gl. absolutum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absolúten -tna -o prid. (ȗ)

1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova

absolútno

prislov od absoluten:

absolutno veljavna sodba

//

ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absolutíst -a m (ȋ)

1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist
2. pristaš absolutizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absolutístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim; absolutistična vlada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absolutizácija -e ž (á) knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absolutízem -zma m (ī) politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absolutizíranje -a s (ȋ) glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absolutizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati; absolutizirati pogojno znanstveno resnico

absolutizíran

-a -o:

absolutizirane ideje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absolútnost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja; zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absolutórij -a m (ọ́)

1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absolútum in absolút -a m (ȗ) knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absolvènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol
// kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absolvêntka in absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od absolvent: absolventka agronomije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absolvêntski in absolvéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od absolvent: absolventski večer

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absolvírati -am dov. in nedov. (ȋ)

1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo
2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral
// predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred

absolvíran

-a -o:

absolviran učiteljiščnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absorbíranje -a s (ȋ) glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago; absorbirati pline, svetlobo; pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo; mesto je absorbiralo vse priseljence; tržišče ne more absorbirati vse industrijske proizvodnje; to delo ga je vsega absorbiralo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absórpcija -e ž (ọ́) fiz. vpijanje, vsrkavanje: absorpcija plinov, svetlobe, žarkov; sposobnost absorpcije; pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absorpcíjski tudi absórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga
♦ elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absorptíven -vna -o prid. (ȋ) fiz. sposoben absorbirati, vpijajoč: absorptivna snov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absorptívnost -i ž (ȋ) sposobnost za absorbiranje: absorptivnost lesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abstinénca -e ž (ẹ̑) odpoved čemu, zdržnost: pospeševati, prelomiti abstinenco; zakonska abstinenca; abstinenca od alkoholnih pijač
// neudeležba, nesodelovanje: abstinenca pri glasovanju, pri volitvah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abstinénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika; abstinenčno društvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abstinènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se zdržuje alkoholnih pijač: biti, postati abstinent; popoln, strog abstinent

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abstinêntka in abstinéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abstinent

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abstinêntski in abstinéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres; abstinentsko društvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abstinêntstvo in abstinéntstvo -a s (ē; ẹ̄) redko abstinenca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abstinírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so se prebivalci množično abstinirali; abstinirati se od volitev / redko abstinirati se od alkohola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abstrahíranje -a s (ȋ) glagolnik od abstrahirati: zmožnost abstrahiranja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ) ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti; treba je abstrahirati napake, vplive

abstrahíran

-a -o:

abstrahiran primer

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abstrákcija -e ž (á) knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije; znanstvena abstrakcija; metoda abstrakcije
// kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ) s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln, ant. konkreten: abstrakten pojem; abstraktna predstava o nečem; abstraktno mišljenje
♦ lingv. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
// nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel

abstráktno

prisl.:

ne zna abstraktno misliti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abstraktíst -a m (ȋ) pristaš abstraktizma: nekdanji realist je postal abstraktist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abstraktíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda
// zastar. abstrakten: abstraktiven pojem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abstraktízem -zma m (ī) publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abstráktnež -a m (ȃ) ekspr., redko abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abstráktnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost abstraktnega: neživljenjska abstraktnost; abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ) knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
♦ lingv. abstraktni samostalnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abstrúzen -zna -o prid. (ȗ) knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog; abstruzna domislica; abstruzno izražanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abstrúznost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost abstruznega: abstruznost trditve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absúrd -a m (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absúrden -dna -o prid. (ȗ) ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten

absúrdno

prisl.:

absurdno groteskni ton drame

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absúrdnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost absurdnega: zavedal se je absurdnosti svojega početja; prikazati absurdnost vojne
// redko absurd: privesti stvar do absurdnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abulíja -e ž (ȋ) psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abundánca -e ž (ȃ) redko zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari
♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abundánten -tna -o (ȃ) pridevnik od abundanca: abundantno potenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abuzíven -vna -o (ȋ) pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abúzus -a m (ȗ) knjiž. zloraba: abuzus položaja
// čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Abwehr

Predlog

Abwehra samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

nemška obveščevalna služba v Tretjem rajhu

IZGOVOR: [ábver], rodilnik [ábvera]

BESEDOTVORJE: Abwehrov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Ac

Predlog

Ac samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

aktinij

IZGOVOR: [ácə̀], rodilnik [ácə̀] in [ácé], rodilnik [ácé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

a cappélla [akapela] neskl. pril. (ẹ̑) muz. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: skladba a cappella

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

a cappella

Predlog

1 a cappelle samostalniška zveza ženskega spola

zborovsko petje brez instrumentalne spremljave

skladba, vokali brez instrumentalne spremljave

IZGOVOR: [a kapéla], rodilnik [a kapéle]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

a cappella

Predlog

2 prislovna zveza

brez instrumentalne spremljave

IZGOVOR: [a kapéla]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

accelerándo [ače-] prisl. (ȃ) muz., označba za spremembo hitrosti izvajanja pospešujoče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áccidens -a [akci-] m (ȃ) redko akcidenca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

acétaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ) kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

acetát -a m (ȃ) kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat; topnost acetatov v vodi
// trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

acetáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na acetat: acetatna celuloza
♦ tekst. acetatno vlakno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

acetíl -a m (ȋ) kem. radikal ocetne kisline

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

acetilén -a m (ẹ̑) kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen; varjenje z acetilenom in kisikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

acetílen -lna -o (ȋ) pridevnik od acetil: acetilna celuloza; acetilna skupina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

acetilénka -e ž (ẹ̑) svetilka na acetilen: svetiti si z acetilenko; bela svetloba acetilenk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

acetilénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na acetilen: acetilenski gorilnik, razvijalec; acetilenska svetilka / acetilensko varjenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

acetílsalicílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ) kem., v zvezi acetilsalicilna kislina zdravilo proti prehladu in bolečinam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

acetón -a m (ọ̑) brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom; raztopljen v acetonu; močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

acetónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aceton: acetonska raztopina / acetonska astma astma zaradi vdihavanja hlapov acetona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

a. Chr. n.

Predlog

okrajšava

pred Kristusovim rojstvom

USTREZNEJE: pr. Kr., pr. n. št.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

acíden -dna -o prid. (ȋ) kem. ki tvori z bazo2 sol; kisel: acidna raztopina
♦ agr. acidna tla; med. acidni želodčni sok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

acídnost -i ž (ȋ) kem. lastnost acidne snovi; kislost: acidnost galunove raztopine
♦ agr. acidnost tal; med. določati acidnost želodčnega soka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

acidofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki raste na kislih tleh: acidofilna rastlina
♦ kem. ki se obarva s kislimi barvili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

acidóza -e ž (ọ̑) med. zastrupitev s kislimi snovmi: umreti za acidozo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

àcíkličen -čna -o prid. (ȁ-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi
♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Aco

Predlog

Aca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

moško ime

IZGOVOR: [áco], rodilnik [áca]

BESEDOTVORJE: Acov redko Acev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Aconcagua

Predlog

Aconcague samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

gora v Andih

v prenesenem pomenu stena Aconcague

IZGOVOR: [akonkágu̯a], rodilnik [akonkágu̯e]

BESEDOTVORJE: aconcagovski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

a cónto in a kónto [akonto] prisl. (ọ̑) ekon. na račun: plačati a conto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Acov

Predlog

Acova Acovo redko Acev Aceva Acevo pridevnik

IZGOVOR: [ácou̯], ženski spol [ácova], srednji spol [ácovo] redko [áceu̯], ženski spol [áceva], srednji spol [ácevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Acquaviva delle Fonti

Predlog

Acquavive delle Fonti samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [aku̯avíva dele fónti], rodilnik [aku̯avíve dele fónti]

BESEDOTVORJE: acquavivski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Acre

Predlog

Acreja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Braziliji

IZGOVOR: [ákre], rodilnik [ákreja]

BESEDOTVORJE: Acrejčan, Acrejčanka, Acrejčanov, Acrejčankin, acrejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

acrylan gl. akrilan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ačìh medm. (ȉ) posnema glas pri kihanju: ačih, ačih! je kihal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

àd prisl. (ȁ) knjiž. glede na, k: pripombe ad 1; ad čl. 2 zakona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

A. D.

Predlog

okrajšava

v letu Gospodovem

IZGOVOR: [ádé] in [ádə̀]

PRIMERJAJ: Gospodov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ad ácta [adakta] prisl. (ȃ) jur. k spisom v arhiv: dati spis ad acta; pren. stvar je ad acta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adágio [adadžo] prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagio

adágio

-a m

stavek ali skladba v tem tempu:

melanholičen adagio

Beethovnovi adagi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adagio

Predlog

1 adagia samostalnik moškega spola

počasno izvajanje tonov

skladba v počasnem tempu

IZGOVOR: [adádžo], rodilnik [adádža]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adagio

Predlog

2 prislov

počasi

IZGOVOR: [adádžo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Adam

Predlog

Adama samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

moško ime

svetopisemska oseba

IZGOVOR: [ádam], rodilnik [ádama]

BESEDOTVORJE: Adamov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Adamič

Predlog

Adamiča samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

slovenski priimek

IZGOVOR: [adámič], rodilnik [adámiča]

BESEDOTVORJE: Adamičev

ZVEZE: bronasta, srebrna, zlata medalja Bojana Adamiča, listina Bojana Adamiča

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Adamičev

Predlog

Adamičeva Adamičevo pridevnik

IZGOVOR: [adámičeu̯], ženski spol [adámičeva], srednji spol [adámičevo]

PRIMERJAJ: Adamičeva ulica

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Adamičeva ulica

Predlog

Adamičeve ulice samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

ime več ulic

IZGOVOR: [adámičeva úlica], rodilnik [adámičeve úlice]

PRIMERJAJ: Adamičev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adamít -a m (ȋ) rel. pripadnik sekte, ki se zavzema za nagoto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adamit

Predlog

adamita samostalnik moškega spola

pripadnik krščanske ločine

IZGOVOR: [adamít], rodilnik [adamíta]

BESEDOTVORJE: adamitov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adamitka

Predlog

adamitke samostalnik ženskega spola

pripadnica krščanske ločine

IZGOVOR: [adamítka], rodilnik [adamítke]

BESEDOTVORJE: adamitkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adamitski

Predlog

adamitska adamitsko pridevnik

IZGOVOR: [adamítski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ) rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Adamov

Predlog

Adamova Adamovo pridevnik

IZGOVOR: [ádamou̯], ženski spol [ádamova], srednji spol [ádamovo]

ZVEZE: Adamov/adamov kostum, Adamov/adamov sin, Adamovo/adamovo jabolko, Adamovo/adamovo rebro

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ádamovec in adámovec -vca m (ȃ; ȃ) redko Adamovo jabolko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adaptabílen -lna -o prid. (ȋ) ki se lahko adaptira, prilagodljiv: adaptabilen organ

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adaptabílnost -i ž (ȋ) sposobnost za adaptacijo: adaptabilnost slušnega organa / adaptabilnost stanovanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adaptácija -e ž (á)

1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt
// priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja
2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adaptacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adaptacijo: gradbena in adaptacijska dejavnost / adaptacijska sposobnost očesa za temo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adaptêr -ja m (ȇ) kdor adaptira: adapterja nista upoštevala filmske dinamike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adápter -ja m (ā) teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: stični adapter; radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV področje; adapter za plošče h kameri za zvite filme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adaptírati -am dov. in nedov. (ȋ)

1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali; stavbo adaptirajo za gostinske namene
// prirediti, predelati: adaptirati scenarij
2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje; adaptirati se na novi delovni sistem

adaptíran

-a -o:

adaptirani prostori

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Addison

Predlog

Addisona samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

britanski zdravnik in znanstvenik

IZGOVOR: [êdison], rodilnik [êdisona]

BESEDOTVORJE: Addisonov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Addisonov

Predlog

Addisonova Addisonovo pridevnik

IZGOVOR: [êdisonou̯], ženski spol [êdisonova], srednji spol [êdisonovo]

ZVEZE: Addisonova/addisonova bolezen

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adekvát -a m (ȃ) knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adekváten -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz; truditi se za adekvaten prevod; dati vsebini adekvatno obliko; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema

adekvátno

prisl.:

adekvatno se izraziti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adekvátnost -i ž (ȃ) ustreznost, enakovrednost, ujemanje: truditi se za adekvatnost izraza; gre za adekvatnost s predpisom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Adelijina dežela

Predlog

Adelijine dežele samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

del antarktične obale

IZGOVOR: [adelíjina dežêla], rodilnik [adelíjine dežêle]

BESEDOTVORJE: adelijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Adelijina obala

Predlog

Adelijine obale samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

drugo ime za Adelijino deželo

IZGOVOR: [adelíjina obála], rodilnik [adelíjine obále]

BESEDOTVORJE: adelijski

PRIMERJAJ: Adelijina dežela

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Adelijina zemlja

Predlog

Adelijine zemlje samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

drugo ime za Adelijino deželo

IZGOVOR: [adelíjina zêmlja], rodilnik [adelíjine zêmlje]

BESEDOTVORJE: adelijski

PRIMERJAJ: Adelijina dežela

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adelijski

Predlog

adelijska adelijsko pridevnik

IZGOVOR: [adelíjski]

ZVEZE: adelijski pingvin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adenóm -a m (ọ̑) med. žlezna bula: adenom ščitnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adépt -a m (ẹ̑) knjiž.

1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole
2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adherénten -tna -o prid. (ẹ̑) med. sprijet, zlepljen, zraščen: adherentna pljučna mrena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adhezíja -e ž (ȋ) fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adhezíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezijska sila
♦ žel. adhezijska lokomotiva lokomotiva, ki vleče s trenjem koles ob tirnice; adhezijska teža sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adhezíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezivni proces / adhezivna mast mast za mazanje transmisijskih jermenov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adhezívnost -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za adhezijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ad hóc in ad hòc [adhok] prisl. (ọ̑; ȍ) knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija; neskl. pril.: ad hoc sestanek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adiabáta -e ž (ȃ) fiz. krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adiabáten -tna -o prid. (ȃ) fiz. neprehoden za toploto: adiabatni sistem

adiabátno

prisl.:

adiabatno izoliran plin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adiabátičen -čna -o prid. (á) fiz. adiabaten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adícija -e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov
// knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
♦ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adicíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adicijo: adicijski stroj / adicijska reakcija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adíjo medm. (ȋ) pog. izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo; zameriš se mu in potem adijo služba
● Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil; izplačaš ga in adijo si se ga znebil; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ad infinítum prisl. (ȋ) knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum; in tako naprej ad infinitum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adíranje -a s (ȋ) glagolnik od adirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adírati -am nedov. in dov. (ȋ) mat. seštevati: adirati števila
♦ kem. vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aditíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se dodaja: aditivno mešanje barvnih vtisov
♦ mat. aditivna konstanta konstanta, ki se prišteje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ádjektiv -a m (ȃ) lingv. pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ádjektiven -vna -o prid. (ȃ) lingv. pridevniški: adjektivni atribut

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adjektivizácija -e ž (á) lingv. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adjektivizírati -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. dati besedi, ki ni pridevnik, pridevniške lastnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adjúnkt -a m (ȗ) nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adjustíranje -a s (ȋ) glagolnik od adjustirati: adjustiranje in pakiranje blaga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adjustírati -am dov. in nedov. (ȋ) opremiti z vsem potrebnim, pripraviti: adjustirati uradni spis / gasilci so se skrbno adjustirali za parado

adjustíran

-a -o:

popolnoma adjustirana pošiljka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adjutánt -a m (ā á) v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adjutántski -a -o (ā) pridevnik od adjutant, pribočniški: adjutantske obveznosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adjutantúra -e ž (ȗ) v nekaterih državah adjutantski urad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adjútum -a m (ȗ) nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adlátus -a m (ȃ) nekdaj pomočnik višjih uslužbencev: ministrov adlatus; pren. kritik in njegov adlatus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ad líbitum prisl. (ȋ) knjiž. po želji, poljubno: pijača je ad libitum
♦ muz. izvajati skladbo ad libitum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adligát -a m (ȃ) biblio. kar je privezano h knjigi, privezek: prvi, drugi adligat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adm.

Predlog

okrajšava

admiral

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

administrácija -e ž (á)

1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov
2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji
3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

administracíjski -a -o (ȋ) pridevnik od administracija: administracijsko delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

administratíva -e ž (ȋ) redko organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative
// žarg. oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

administratívec -vca m (ȋ) žarg. upravni uslužbenec: delavci in administrativci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

administratíven -vna -o prid. (ȋ)

1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi
// nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje; administrativno ustanavljanje zadrug
♦ zgod. administrativni socializem
2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola

administratívno

prisl.:

administrativno določene cene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

administrátor -ja m (ȃ)

1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja
♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature
2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

administrátorka -e ž (ȃ) nižja pisarniška uslužbenka: sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence; delovno mesto administratorke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

administrátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na administratorje: administratorski posli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

administrátorstvo -a s (ȃ) upravništvo, upraviteljstvo: čas njegovega administratorstva je potekel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

administratúra -e ž (ȗ) rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

administrírati -am nedov. (ȋ) redko opravljati administrativne posle

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

admirál -a m (ȃ)

1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Jugoslovanske ljudske armade
2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral
3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

admiral

Predlog

admirala samostalnik moškega spola

vojaški naziv

IZGOVOR: [admirál], rodilnik [admirála]

BESEDOTVORJE: admiralov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

admiralitéta -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva
// admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

admirálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na admirale: admiralski čin; admiralska uniforma / admiralski zbor
♦ navt. admiralsko sidro sidro s preklopno železno prečko; voj. admiralska ladja ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

admirálstvo -a s (ȃ)

1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo
2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adnéks -a m (ẹ̑) med. kar se drži česa, privesek: maternični adneksi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adnotácija -e ž (á) jur. začasni, pogojni vpis sprememb v zemljiški knjigi, zaznamba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Adobe Illustrator

Predlog

Adobe Illustratorja samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

računalniški program

IZGOVOR: [adóbe ilustrátor], rodilnik [adóbe ilustrátorja]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Adobe InDesign

Predlog

Adobe InDesigna samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

računalniški program

IZGOVOR: [adóbe índizájn], rodilnik [adóbe índizájna]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Adobe Photoshop

Predlog

Adobe Photoshopa samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

računalniški program

IZGOVOR: [adóbe fótošôp], rodilnik [adóbe fótošôpa]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ad óculos [-ok-] prisl. (ọ̑) knjiž. nazorno, otipljivo jasno: ad oculos demonstrirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adolescénca -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adolescénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adolescenco, mladostniški: adolescenčna doba / adolescenčno sodišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adolescènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adónis -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. zelo lep mladenič, lepotec: bil je pravi adonis / iron. menda se ima za adonisa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adópcija -e ž (ọ́) posvojitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adoptánt -a m (ā á) kdor koga posvoji; posvojitelj: adoptant in adoptiranec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adoptíranec -nca m (ȋ) kdor je posvojen; posvojenec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adoptíranje -a s (ȋ) posvojitev: ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice; poenostaviti formalnosti pri adoptiranju vojnih sirot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adoptírati -am dov. in nedov. (ȋ) vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti: želel je tega otroka adoptirati; pren. domačini priseljencev niso adoptirali

adoptíran

-a -o:

adoptirana hči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adoptíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adoptante ali adoptirance: adoptivni oče; njegov adoptivni sin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adorácija -e ž (á) rel. češčenje Boga: pobožna adoracija / hoditi k adoracijam v kapelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adráš -a m (á) bot. hrast z zimzelenimi listi; črnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adrenalín -a m (ȋ) med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adrésa -e ž (ẹ̑) raba peša

1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso
2. (pismena) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu
// v monarhističnih državah pismen odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adresánt -a m (ā á) kdor odpošlje pošiljko; odpošiljatelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adresár -ja m (á) seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju; gospodarski adresar; adresar mesta Ljubljane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adresát -a m (ȃ) redko prejemnik pošiljke, naslovljenec: adresat pisma ni prejel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adréselj -slja m (ẹ́) nar. dresen m

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adrésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adresírati -am dov. in nedov. (ȋ) napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo; pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ádrica -e ž (ā) nar. koroško ruta, rutica: na glavi je imela židano adrico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ádrija -e ž (ā) tekst. drobno valovita tkanina iz česane volne: črn smoking iz adrije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adrijánski -a -o prid. (ȃ) zastar. jadranski: sinje adrijansko morje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adsorbènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) fiz. adsorpcijsko sredstvo: kot adsorbent se uporablja živalsko oglje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adsorbíranje -a s (ȋ) glagolnik od adsorbirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adsorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: črna platina adsorbira kisik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adsórpcija -e ž (ọ́) fiz. zgoščevanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdnih snovi: adsorpcija plinov na kovini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adsorpcíjski tudi adsórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na adsorpcijo: adsorpcijska sposobnost oglja / adsorpcijska analiza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adsorptíven -vna -o prid. (ȋ) fiz. sposoben adsorbirati: adsorptivne snovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adsorptívnost -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za adsorbiranje: adsorptivnost lesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adstrát -a m (ȃ) lingv. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adstríngens -a m (ȋ) farm. snov, ki zožuje površinske krvne žilice: galun, tanin je adstringens

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adulár -ja m (ȃ) min. kalijev glinenec, nastal iz vodnih raztopin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adút -a m (ȗ)

1. igr. klicana barva pri kvartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal
2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah / ta igralec je glavni adut moštva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adv.

Predlog

okrajšava

adventni

prislov

advokat; advokatinja

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu (ȅ é) rel. štirje tedni pred božičem: zadnja nedelja v adventu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

advent

Predlog

adventa samostalnik moškega spola

obdobje štirih tednov pred božičem

dogajanje, prireditve

IZGOVOR: [advènt], rodilnik [advênta]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

advênten tudi advénten -tna -o prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na advent: adventni čas; prva adventna nedelja / adventne pesmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adventíst -a m (ȋ) pripadnik adventizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adventist

Predlog

adventista samostalnik moškega spola

pripadnik adventizma

pripadnik Cerkve adventistov sedmega dne

IZGOVOR: [adventíst], rodilnik [adventísta]

BESEDOTVORJE: adventistov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adventístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na adventiste: adventistični nauki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adventističen

Predlog

adventistična adventistično pridevnik

IZGOVOR: [adventístičən], ženski spol [adventístična], srednji spol [adventístično]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adventístka -e ž (ȋ) pripadnica adventizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adventistka

Predlog

adventistke samostalnik ženskega spola

pripadnica adventizma

IZGOVOR: [adventístka], rodilnik [adventístke]

BESEDOTVORJE: adventistkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adventíven -vna -o prid. (ȋ) bot. ki zraste iz starega tkiva, nadomesten: adventivni poganjek, popek; adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro zaneseno, priseljeno od drugod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adventízem -zma m (ī) protestantska verska sekta, ki pričakuje skorajšnji Kristusov drugi prihod: pripadniki adventizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adventizem

Predlog

adventizma samostalnik moškega spola

protestantsko versko gibanje, zlasti v Severni Ameriki

IZGOVOR: [adventízəm], rodilnik [adventízma]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

advêrb -a m (ȇ) lingv. prislov: adverb časa, kraja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adverbiálen -lna -o prid. (ȃ) lingv. prisloven: adverbialno določilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adverzatíven -vna -o prid. (ȋ) nasproten, nasprotujoč: adverzativna mnenja
♦ lingv. adverzativno priredje protivno priredje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

advokát -a m (ȃ) kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata
// ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

advokátka -e ž (ȃ) odvetnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

advokátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na advokate; odvetniški: advokatski posli; advokatska pisarna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

advokatúra -e ž (ȗ) javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo: posvetiti se advokaturi; prositi za advokaturo / odpreti advokaturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aero... ali áero... in aêro... prvi del zloženk (ȃ; ȇ)

1. nanašajoč se na zrak: aerodinamičen, aerolinija, aerometer
2. nanašajoč se na letalo ali letalstvo: aerodrom, aeronavtika / aerovlek in aero vlek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aeróben -bna -o prid. (ọ̑) biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aeróbika -e ž (ọ̄) telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju: ukvarjati se z aerobiko; vaditelj aerobike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aerobióza -e ž (ọ̑) biol. pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áerodinámičen in aêrodinámičen -čna -o prid. (ȃ-á; ȇ-á) nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek; aerodinamične sile
// ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike

áerodinámično

in aêrodinámično prisl.:

aerodinamično oblikovano vozilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áerodinámika in aêrodinámika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o gibanju plinov in teles v njih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aerodróm -a m (ọ̑) prostor za vzletavanje in pristajanje letal; letališče: civilni, vojaški aerodrom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aerodrómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aerodrom; letališki: aerodromska signalizacija / aerodromsko podjetje Ljubljana—Brnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aerofág -a m (ȃ) med., vet. človek ali žival, ki ima aerofagijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aerofagíja -e ž (ȋ) med., vet. bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áerofotografíja in aêrofotografíja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) fotografiranje iz zraka: aerofotografija je odprla nove raziskovalne možnosti
// fotografski posnetek iz zraka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áerofotogrametríja in aêrofotogrametríja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov
// nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áerohidroplán in aêrohidroplán -a m (ȃ-ȃ; ȇ-ȃ) letalo, ki lahko vzleta in pristaja na kopnem ali na vodi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áeroklúb in aêroklúb -a m (ȃ-ȗ; ȇ-ȗ) klub letalcev amaterjev ali ljubiteljev letalstva: biti član aerokluba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áerolínija in aêrolínija -e ž (ȃ-í; ȇ-í) redna proga za letalski promet: odpreti novo aerolinijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aerolít -a m (ȋ) petr. zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aerologíja -e ž (ȋ) meteorologija, ki proučuje visoko ozračje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aerolóški -a -o (ọ̑) pridevnik od aerologija: aerološka opazovanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áeromeháničen in aêromeháničen -čna -o (ȃ-á; ȇ-á) pridevnik od aeromehanika: aeromehanični zakoni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áeromehánika in aêromehánika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o silah in gibanju plinov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aerométer -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje teže in gostote plinov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áeromíting in aêromíting -a m (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva: na aeromitingu so prikazali nekaj zelo drznih letov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aeronávt -a m (ȃ) kdor je usposobljen za ravnanje z letalom ali zrakoplovom, letalec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aeronávtičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na aeronavtiko, letalski: aeronavtična šola / aeronavtična meteorologija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aeronávtika -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko
// veda o letenju po zraku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aeroplán -a m (ȃ) raba peša motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: aeroplan se dvigne, kroži; dvomotorni aeroplan; ropot aeroplana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aeroplánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na aeroplan; letalski: aeroplanski motor / aeroplanska eskadrilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áeroposnétek in aêroposnétek in áero posnétek in aêro posnétek -tka m (ȃ-ẹ̑; ȇ-ẹ̑) fotografski posnetek iz zraka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aerosól -a m (ọ̑)

1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol
2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aerostát -a m (ȃ) aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon, zrakoplov: dvigniti se v stratosfero z aerostatom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áerostátičen in aêrostátičen -čna -o prid. (ȃ-á; ȇ-á) nanašajoč se na aerostat ali aerostatiko: aerostatični pritisk; pionir aerostatične dejavnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áerostátika in aêrostátika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih: aerostatika in aerodinamika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áerotáksi in aêrotáksi -ja m (ȃ-ȃ; ȇ-ȃ) manjše potniško letalo s pilotom, ki se najame za krajše prevoze: pripeljati se z aerotaksijem; športna letala uporabljajo kot aerotaksije; neskl. pril.: podjetje je uvedlo aerotaksi službo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áeroterapíja in aêroterapíja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) med. zdravljenje z zrakom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áerotranspórt in aêrotranspórt -a m (ȃ-ọ̑; ȇ-ọ̑) prevoz z letali: razvoj aerotransporta / Jugoslovanski aerotransport

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áerovlék in aêrovlék in áero vlék in aêro vlék -a m (ȃ-ẹ̑; ȇ-ẹ̑) aer. dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom: letalo, primerno za aerovlek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Afar

Predlog

Afarja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnik etnične skupine v Džibutiju in Eritreji

v množini Afarji etnična skupina v Džibutiju in Eritreji

IZGOVOR: [afár], rodilnik [afárja]

BESEDOTVORJE: Afar, Afarka, Afarjev, Afarkin, afarski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Afarka

Predlog

Afarke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnica etnične skupine v Džibutiju in Eritreji

IZGOVOR: [afárka], rodilnik [afárke]

BESEDOTVORJE: Afarkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afarski

Predlog

afarska afarsko pridevnik

IZGOVOR: [afárski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afazíja -e ž (ȋ) med. izguba sposobnosti govorjenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

àfebrílen -lna -o prid. (ȁ-ȋ) med. ki je brez vročine: afebrilni bolnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afékcija -e ž (ẹ́) knjiž. telesno ali duševno vzdraženje: ljubezen mu je samo telesna afekcija / slušna afekcija
♦ med. kožna afekcija kožno obolenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afékt -a m (ẹ̑) zelo močno, a kratkotrajno čustvo: izzvati afekt; to je rekel, storil v afektu; silovit afekt; je človek afektov
♦ med. primarni afekt prva bolezenska sprememba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afektácija -e ž (á) nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje: to je le poza in afektacija; igralka je zašla v afektacijo / njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije afektiranosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afektíran -a -o prid. (ȋ) nenaraven, izumetničen: ta človek je zelo afektiran; govoriti z afektiranim glasom; afektirana ženska; njeno afektirano govorjenje in vedenje

afektírano

prisl.:

afektirano govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afektíranost -i ž (ȋ) lastnost afektiranega človeka; nenaravnost, izumetničenost: njegova afektiranost je zoprna / afektiranost v glasu, v govorjenju; modna afektiranost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afektíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija; afektivno dejanje; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afektívnost -i ž (ȋ) lastnost afektivnega človeka: njegova močna afektivnost / afektivnost stila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afélij -a m (ẹ́) astr. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira, odsončje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afêra -e ž (ȇ) pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek: bil je zapleten v neko afero; politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / pog., ekspr. iz te malenkosti je nastala cela afera

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aferéza -e ž (ẹ̑) lingv. opuščanje začetnega glasu ali zloga v besedi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aferíst -a m (ȋ) knjiž. kdor išče, povzroča afere: bil je pustolovec in aferist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afežéjevka -e ž (ẹ̑) pog. članica Antifašistične fronte žena Jugoslavije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Afganistan

Predlog

Afganistana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Islamska država Afganistan

država v Aziji

IZGOVOR: [afgánistan], rodilnik [afgánistana] in [avgánistan], rodilnik [avgánistana]

BESEDOTVORJE: Afganistanec, Afganistanka, Afganistančev, Afganistankin, afganistanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Afganistančev

Predlog

Afganistančeva Afganistančevo pridevnik

IZGOVOR: [afgánistančeu̯], ženski spol [afgánistančeva], srednji spol [afgánistančevo] in [avgánistančeu̯], ženski spol [avgánistančeva], srednji spol [avgánistančevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afganistančev

Predlog

afganistančeva afganistančevo pridevnik

IZGOVOR: [afgánistančeu̯], ženski spol [afgánistančeva], srednji spol [afgánistančevo] in [avgánistančeu̯], ženski spol [avgánistančeva], srednji spol [avgánistančevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afganistanec

Predlog

afganistanca samostalnik moškega spola

manj formalno afganistanski hrt

manj formalno afganistansko mamilo

IZGOVOR: [afgánistanəc], rodilnik [afgánistanca] in [avgánistanəc], rodilnik [avgánistanca]

PRIMERJAJ: Afganistanec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Afganistanec

Predlog

Afganistanca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [afgánistanəc], rodilnik [afgánistanca] in [avgánistanəc], rodilnik [avgánistanca]

BESEDOTVORJE: Afganistančev

PRIMERJAJ: afganistanec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Afganistanka

Predlog

Afganistanke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [afgánistanka], rodilnik [afgánistanke] [avgánistanka], rodilnik [avgánistanke]

BESEDOTVORJE: Afganistankin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afganistanski

Predlog

afganistanska afganistansko pridevnik

IZGOVOR: [afgánistanski] in [avgánistanski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aficírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. škodljivo vplivati na kaj, prizadeti: njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi

aficíran

-a -o:

aficirano področje

♦

med. aficiran organ

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

àfigurálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afiliácija -e ž (á) ekon. pridružitev, pripojitev družbe ali podjetja drugi družbi ali podjetju: afiliacija banke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afiliírati -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. pridružiti, pripojiti: komunalno banko afiliirati k narodni

afiliíran

-a -o:

afiliirano podjetje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afín -a -o prid. (ȋ) geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev delilnega razmerja: afini liki

afíno

prisl.:

afino povezane tvorbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afinitéta -e ž (ẹ̑)

1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem
// nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva
2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦ geom. lastnost afino povezanih tvorb

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afinitéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na afiniteto: afinitetna osnova / afinitetna sila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afínost -i ž (ȋ) geom. lastnost afino povezanih tvorb: afinost geometričnih tvorb

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afirmácija -e ž (á) uveljavitev, utrditev, potrditev: prvo mesto je za igralca velika afirmacija; na kongresu je dosegla koeksistenca svojo največjo afirmacijo; vsaka nagrada pomeni ponovno afirmacijo našega filma; kulturna, politična, umetniška afirmacija; družabna, mednarodna afirmacija; afirmacija na mednarodnem torišču; prizadevanje za afirmacijo slovenstva / negacija ali afirmacija trditev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afirmatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afirmacijo: afirmativni pomen razstave / afirmativen odgovor trdilen, pritrdilen
♦ filoz. afirmativna sodba; lingv. afirmativni stavki trdilni stavki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afirmíranje -a s (ȋ) glagolnik od afirmirati: različne oblike človekovega afirmiranja v družbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afirmírati -am dov. in nedov. (ȋ) uveljaviti, utrditi, potrditi: zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime; s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec; afirmirati se pred svetom doseči priznanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afišírati -am dov. in nedov. (ȋ) redko pritrditi, izobesiti lepak: razglas so afiširali po vseh postajah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áfna -e ž (á) nižje pog. opica: afne skačejo po drevesih
// slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna
● nižje pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afna

Predlog

afne samostalnik ženskega spola

pisno znamenje v IT

IZGOVOR: [áfna], rodilnik [áfne]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afnáti se -ám se nedov. (á ȃ) nižje pog. nenaravno, izumetničeno se nositi ali vesti: očital ji je, da se afna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afoníja -e ž (ȋ) med. manjkanje glasovnega zvena, brezglasnost: popolna afonija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aforíst -a m (ȋ) kdor piše, uporablja aforizme: bil je lirik, esejist in aforist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aforístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na aforizme: aforistični stil; aforistično izražanje / pesnikova aforistična dediščina

aforístično

prisl.:

aforistično zasnovani dialogi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aforístičnost -i ž (í) lastnost, značilnost aforističnega: aforističnost sloga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aforízem -zma m (ī) zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek: avtor rad uporablja aforizme; splošno znani aforizmi; aforizmi o prijateljstvu; aforizmi v verzih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afričan

Predlog

afričana samostalnik moškega spola

afriški slon

IZGOVOR: [afričán] in [afričàn], rodilnik [afričána]

PRIMERJAJ: Afričan

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Afričan

Predlog

Afričana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [afričán] in [afričàn], rodilnik [afričána]

BESEDOTVORJE: Afričanov

PRIMERJAJ: afričan

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Afričanka

Predlog

Afričanke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [afričánka], rodilnik [afričánke]

BESEDOTVORJE: Afričankin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afrík -a m (ȋ) obrt. morska trava: trodelna žimnica z afrikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Afrika

Predlog

Afrike samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

celina

IZGOVOR: [áfrika], rodilnik [áfrike]

BESEDOTVORJE: Afričan, Afričanka, Afričanov, Afričankin, afriški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afrikanístika -e ž (í) veda o jezikih in kulturah afriških ljudstev, narodov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afrikanizácija -e ž (á) prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija javnih služb v Tanganjiki / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afrikánski -a -o prid. (ȃ) star. afriški: afrikanska puščava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afrikáta -e ž (ȃ) lingv. iz zaporniške in priporniške prvine sestavljen glas, zliti glas

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áfriški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Afriko: afriška celina / afriške države / publ. afriški vrh sestanek šefov afriških držav
♦ zool. afriški slon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afriški

Predlog

afriška afriško pridevnik

IZGOVOR: [áfriški]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afriško-ameriški

Predlog

afriško-ameriška afriško-ameriško pridevnik

afriški in ameriški

IZGOVOR: [áfriško-amêriški]

PRIMERJAJ: afriški, ameriški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afriško-azijski

Predlog

afriško-azijska afriško-azijsko pridevnik

afriški in azijski

IZGOVOR: [áfriško-ázijski]

PRIMERJAJ: afriški, azijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afriško-evropski

Predlog

afriško-evropska afriško-evropsko pridevnik

afriški in evropski

IZGOVOR: [áfriško-eu̯rópski]

PRIMERJAJ: afriški, evropski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Afroameričan

Predlog

Afroameričana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

Američan afriškega porekla ali temnopolti Američan

v ameriškem okolju temnopolti Američan

IZGOVOR: [áfroameričán] in [áfroameričàn], rodilnik [áfroameričána]

BESEDOTVORJE: Afroameričanov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Afroameričanka

Predlog

Afroameričanke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

Američanka afriškega porekla ali temnopolta Američanka

v ameriškem okolju temnopolta Američanka

IZGOVOR: [áfroameričánka], rodilnik [áfroameričánke]

BESEDOTVORJE: Afroameričankin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afroameriški

Predlog

afroameriška afroameriško pridevnik

nanašajoč se na Afroameričane

IZGOVOR: [áfroamêriški], ženski spol [áfroamêriška], srednji spol [áfroamêriško]

PRIMERJAJ: afriški, ameriški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afro-ameriški

Predlog

afro-ameriška afro-ameriško pridevnik

IZGOVOR: [áfro-amêriški], ženski spol [áfro-amêriška], srednji spol [áfro-amêriško]

USTREZNEJE: afroameriški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afroazijski

Predlog

afroazijska afroazijsko pridevnik

afriški in azijski

azijski z afriškimi prvinami

IZGOVOR: [áfroázijski]

PRIMERJAJ: afriški, azijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afro-azijski

Predlog

afro-azijska afro-azijsko pridevnik

IZGOVOR: [áfro-ázijski]

USTREZNEJE: afroazijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Afrodita

Predlog

Afrodite samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime

grška boginja ljubezni

IZGOVOR: [afrodíta], rodilnik [afrodíte]

BESEDOTVORJE: Afroditin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afrodizíak -a m (ȋ) med. sredstvo, ki dražilno vpliva na spolne organe, spolno dražilo: zaužiti afrodiziak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afrodiziak

Predlog

afrodiziaka samostalnik moškega spola

spolno dražilo

IZGOVOR: [afrodízijak], rodilnik [afrodízijaka]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afrokaribski

Predlog

afrokaribska afrokaribsko pridevnik

karibski z afriškimi prvinami

IZGOVOR: [áfrokarípski], ženski spol [áfrokarípska], srednji spol [áfrokarípsko]

PRIMERJAJ: karibski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afrokubanski

Predlog

afrokubanska afrokubansko pridevnik

kubanski z afriškimi prvinami

IZGOVOR: [áfrokubánski], ženski spol [áfrokubánska], srednji spol [áfrokubánsko]

PRIMERJAJ: afriški, kubanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

afrónt -a m (ọ̑) oster nastop proti komu; napad, nasprotovanje: polemičen afront; afront proti predstojnikom / prenesti afront

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

áfta -e ž (ȃ) nav. mn., med. belkasti, boleči mehurčkasti izpuščaji na ustni sluznici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Ag

Predlog

Ag samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

srebro

srebrov

IZGOVOR: [ágə̀], rodilnik [ágə̀] in [ágé], rodilnik [ágé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ága -e tudi -a m (ȃ) v fevdalni Turčiji nižji vojaški ali civilni oblastnik: zbrali so se begi in age / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Hasan aga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aga

Predlog

age tudi aga aga samostalnik moškega spola

turški oblastnik v fevdalni Turčiji

IZGOVOR: [ága], rodilnik [áge] tudi [ága]

BESEDOTVORJE: agov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

àgalakcíja in àgalaktíja -e ž (ȁ-ȋ) med., vet. manjkanje mleka po porodu, brezmlečnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Agamemnon

Predlog

Agamemnona samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

grška bajeslovna oseba

IZGOVOR: [agamémnon], rodilnik [agamémnona]

BESEDOTVORJE: Agamemnonov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agapánt -a m (ā) vrtn. okrasna rastlina z velikimi modrimi cveti, Agapanthus umbellatus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agápe in agápa -e ž (ȃ) rel. z bogoslužjem združen obed prvih kristjanov s pogostitvijo revnih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ágar -ja m (ȃ) biol., kem. želatina iz morskih alg: izdelovati agar
♦ biol. gojišče za mikrobe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ágarágar -ja m (ȃ-ȃ) biol., kem. želatina iz morskih alg; agar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agáva -e ž (ȃ) tropska rastlina z mesnatimi, bodičastimi listi: ob cesti so rasle palme in agave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Agej

Predlog

Ageja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

svetopisemski prerok

IZGOVOR: [agêj], rodilnik [agêja]

BESEDOTVORJE: Agejev

ZVEZE: prerok Agej

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Agejev

Predlog

Agejeva Agejevo pridevnik

IZGOVOR: [agêjeu̯], ženski spol [agêjeva], srednji spol [agêjevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agéncija in agencíja -e ž (ẹ́; ȋ)

1. podjetje, ki opravlja posredniške posle: pomorska, potovalna, turistična agencija / trgovska agencija / mednarodna agencija za atomsko energijo; avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
2. obveščevalni, poročevalski urad: agencija poroča; časopisna, telegrafska, tiskovna agencija / agencija Tanjug

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agencíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na agencijo: agencijski posli / agencijske vesti in intervjuji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agénda -e ž (ẹ̑)

1. nav. mn. poslovanje, posli: seznanil se je z državnimi agendami; agende oblasti
2. zastar. zapisnik, dnevnik: šolska agenda
♦ rel. protestantski cerkveni obrednik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ágens -a m (ȃ) kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens; dialog je v njegovih delih vodilni agens
// faktor, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́)

1. zastopnik podjetja pri sklepanju kupčij, ki obiskuje stranke na domu: zavarovalni agent; agent za šivalne stroje
// samostojen posredovalec kupčij, mešetar: borzni agent; trgovski agent
2. zaupen sodelavec državne obveščevalne službe: oba agenta sta prisluškovala pogovoru; policijski, tajni agent; agent v civilu / agent provokator

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agêntinja in agéntinja -e ž (é; ẹ̄) agentka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agêntka in agéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od agent

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agêntovski in agéntovski -a -o prid. (é; ẹ́) agentski

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agêntski in agéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na agente: agentski zaslužek / agentsko delovanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agentúra -e ž (ȗ)

1. raba peša podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo; ladijska agentura
// opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura
2. redko obveščevalni, poročevalski urad: časopisna agentura
3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agílen -lna -o prid., agílnejši (ȋ) delaven, prizadeven: agilen član društva; bili smo premalo agilni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agílnost -i ž (ȋ) lastnost agilnega človeka: izredna agilnost vseh članov društva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agírati -am nedov. (ȋ) knjiž.

1. delovati, delati: ljudje so živeli in agirali v tem okolju / agirati proti komu
2. redko igrati, nastopati: igralci so agirali in govorili drug mimo drugega / v romanu agira kot epizodna oseba
// mahati, gestikulirati: agirati z rokami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agitácija -e ž (á) pridobivanje koga za kaj: vnela se je živahna agitacija; razvili so močno agitacijo; politična, volilna agitacija; agitacija za delovne brigade; agitacija med delavci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agitacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od agitacija: agitacijski govor; agitacijska kampanja; agitacijsko delo, sredstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agitátor -ja m (ȃ) kdor agitira: agitatorji so nabirali glasove za volitve; politični, volilni agitator; bil je navdušen agitator za zadrugo
♦ teh. priprava za mešanje tekočin ali gostih snovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agitatóričen -čna -o prid. (ọ́) star. agitatorski: agitatorična dejavnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agitátorka -e ž (ȃ) ženska, ki agitira: bila je najboljša agitatorka za ljudsko posojilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agitátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na agitatorje ali agitacijo: agitatorski nastop; agitatorske tendence
♦ teh. agitatorski pralnik pralnik, v katerem agitator razgibava vodo, da ta valovi in udarja ob perilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agitátorstvo -a s (ȃ) dejavnost agitatorjev: vpliv agitatorstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agitíranje -a s (ȋ) glagolnik od agitirati: agitiranje za kandidata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agitírati -am nedov. (ȋ) pridobivati koga za kaj: agitirati za delovne brigade / agitirati za kandidata; agitirati pri volitvah; navdušeno je agitiral med delavci / agitiral je proti njemu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agítka -e ž (ȋ) pog. agitaciji namenjeno umetniško delo, navadno igra: film je naivna agitka; igrali so sovjetske agitke; igra se ob koncu sprevrže v agitko; politična agitka
// redko priložnostna kulturniška skupina: za kulturo in prosveto pri brigadirjih bodo skrbele agitke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agítpróp -a m (ȋ-ọ̑) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 agitacijsko-propagandni oddelek političnih organizacij: prevzel je agitprop; član agitpropa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agítprópovec -vca m (ȋ-ọ̑) žarg. kdor dela v agitpropu: zbrali so se vsi agitpropovci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agítprópovski -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na agitpropovce ali agitprop: agitpropovska igralska skupina; agitpropovski značaj njegovega delovanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agl.

Predlog

okrajšava

angleško

PRIMERJAJ: ang., angl.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aglomerácija -e ž (á)

1. kopičenje, strnjevanje, združevanje: industrijska aglomeracija; aglomeracija visoko kvalificiranih delavcev v podjetju; aglomeracija prebivalstva
2. urb. naselbinska enota: zasnovati aglomeracijo turističnih objektov; vas ni več homogena socialna aglomeracija; prebivalstvo v mestnih aglomeracijah
♦ metal. obrat za pripravljanje rude

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aglomerát -a m (ȃ) petr. kamnina, ki jo sestavljajo drobci različnih kamnin: aglomerat in konglomerat; pren. aglomerat raznih gospodarskih dejavnosti; aglomerat narodnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.