*morati nedov., F
9,
debeo servire, morem ſlushiti;
decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe
more dajati;
oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe
more ſturiti;
orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe
more moliti;
organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe
more pihati s'vétrom teh méhou;
pavendus, -a, -um, kateriga ſe
moremo bati, ſtraſhán, groṡovit;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio
[!], inu uſta resvleizhejo, de aku
more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal;
succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe
more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila;
tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri
more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
a m, F
2,
elementum, tudi ti puſtobi
a, b, c;
magister pedareus, kateri otroke vuzhy,
a, b, c
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
abarat m, abrótonum, -ni, trava preſliza, ẛa pomivanîe,
abarat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
abecedar m, abecedarius, abecedár
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
abranek m, corus, tudi zofli, ali veliki
abranki na ſmrékah, ali hojah: tudi ena mera 30. zhetertink vẛame, 3.Reg:4
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
abromek m, nucamentum, -ti, zoffilzi, ali
abromki na oréhovim driveſſi, ali leiſhnikovim
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
abronek m, F
2,
pappus, -pi, abronki, pavola od drevja, ali ṡeliṡzha: tudi tú ſéme eniga ṡeliṡzha, kakòr ena volna, kateru ſe puſty odpihati;
tannus, abronki, ali zofli na ſmréki ali hoji, v'katerih je ſéme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
abstinírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.
2.
kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
abstinírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.
2.
kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
abtoh m, involucre, eniga polberarja platnu ali
abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
adler prim. odler
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
advent m, adventus, -us, prihod, prihudnîa,
advent pred Boshizhom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
afinic gl. afinjec
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
afinja ž, F
4,
resimus, -a, -um, klukanoſſiz, kateri en ṡgerblen nuṡ ima, kakòr ena
Affina;
ſimia, -ae, ena
affina;
ſimius, -ÿ, ene
affine moṡhyz;
ſphinx, -gis, vel ſphingos, ene
affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
afinjec m, ſimiolus, -li, en
affiniz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
agitírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pridobivati
Agitiral je (med prisotnimi).
2.
kdo/kaj pridobivati za koga/kaj / proti komu/čemu
Agitirali so za svojega kandidata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
agštajn m, F
3,
electrum, -tri, agſtain, ena ruda iṡ ṡlata ſturjena, inu s'tem pètim deilam ſrebrá ṡmeiſhana, meſſing. Eze:l;
gagates, -tis, en zherni
agſtain, ali ták kamen;
langurium, -ÿ, agſtain, en ṡhlahtni kamen;
prim. akštajn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ah medm., F
5, vah,
ah, deridentis. Math:27.v.90.
Et gaudentis. Isa:44.v.16;
ehen, ah, avbe!
hehen, interiectio dolentis, ach;
utinam, ah de bi, Búghotel;
utinam deus daret, ah de bi Búg dal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ahker m, F
5,
menianum, -ni, en
ahker, ali gang, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana; tudi en kaminat Iſterleh. 2.Esd:6;
pergula, en
ahker, gánk, ali k'hiſhi perṡydani muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna, ganki v'ladjah, ganki, ali loupe s'vinṡkimi tertami naryeni;
podium, -ÿ, ena loupa, ali
ahker pred hiſho;
protecta, vel Projecta, perſtreiſhki, ali
ahkerji per hiſhah;
ſpecula, enu meiſtu, ali proſtor, kir je vahta, ali turen, ali
ahker
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ahkerec m, projecta, -orum, ahkerzi, vun iṡ ſtreihe porinîeni, ali ganki per hiſhah
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ahtanje s, inspectio, pomerkanîe, ogledanîe,
ahtanîe, pergledanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ahtati nedov., F
3,
attendere, ahtati, na ſe gledati, merkati, ṡkarbéti;
observabilis, -le, na kar ſe ima dobru merkati, inu
ahtati;
subnotare, pomerkovati, ſpud ṡaṡnamovati, ṡamerkovati, na ṡkrivnim
ahtati, ali merkati;
prim. neahtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ahtati se nedov., F
2,
floccifacere, malu ſhtimati, ali malu
ſe ahtati ene rizhy;
postferre, ſe ne
ahtati;
prim. neahtati se
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ahtenga ž, F
6,
conspicari, ahtengo iméti;
evigilatus, -a, -um, gori ṡbuden, kateri dobru
ahtengo da na ſvoje rizhy;
inconsiderans, -tis, nepomiſleozhi, kateri na ſvoje rizhy
ahtenge ne da;
intueri, pogledati, polukati,
ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati;
invigilare, vahtati, merkati,
ahtengo dati;
respectus, -us, ſpoṡnanîe, ṡhtimanîe, pogled, reṡgledovanîe,
ahtenga, inu reṡgledovanîe ene rizhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
aj medm., F
3,
euge, ai;
euge ſerve bone, ai ti dober hlapez;
hem, zhudu,
ai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ajbež m, hibiscus, -ci, vel hibiscum, tá veliki divji ſliṡ, ſicer
aibeṡh imenován
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ajd1 m, F
2,
gentes, Aidje: tudi eniga rodá;
gentilis, Aid, Aidjoṡki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ajd2 m, F
5,
mars, en pild, katerigo ſo ty
Aidje molili, inu s'eniga Bogá te voiṡkè darṡhali;
minerva, -ae, ena boginîa per
Aidjih s'imenom Pallas;
nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty
Aidje ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa;
paganus infidelis, en
Aidt, nevernik, pogán;
proselytus, en
Aid, kateri je Jud poſtal. Tob:1
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ajda ž, panicum, -ci, aida: en nagel ſtráh pres urṡhoha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ajdjoski prid., gentilis, Aid,
Aidjoṡki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ajdjovski prid., gentilitius, -a, -um, Aidjouṡki: tudi kar eni ṡhlahti ſliſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ajdovnik m, panis paniceus, aidovnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ajdovski prid., F
7,
asphodelus, ẛlati korèn,
Aidovska roṡha;
aulaeum, en tebih, ſhpaliera,
aidousku ſuknu, turṡki tebih;
camoenae, -arum, teh devèt
Aidovskih pevken;
Hercle, vel Hercule, ena
Aidovṡka perſega;
martius, -a, -um, kar timu
Aidovṡkimu boguvi Martu ſliſhi, kar k'voiṡki ſliſhi;
phanum, -ni, vel fanum, -ni, ena
Aidovṡka Cerkou;
phrygio, -onis, en moiſter, kateri s'ṡhidami, ali s'ṡlatom
Aidovsku déllu déla, ali ṡhtika, inu ṡhtrika
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ajdovski prid., F
2,
delphinium ajdovska ſel,
ajdovsku ſele Scopoli
[str. 549: Delphinium, diciturque Aidosku ſele; v seznamu Nom. Carn. Aidosku ſele]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ajdovščina ž, gentilitas, Aidovṡzhina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ajfer m, F
2,
fervor, -ris, vrozhúſt,
aiffer, divjanîe;
zelus, -li, aifir, aifrarṡka ṡkarb, s'notarſhnu vuṡhganîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ajfranje s, F
2,
aemulatio, nenavidoſt,
aifranîe, nevoſhlivoſt, savidost, suparstanîe;
zelotypia, -ae, aifranîe, ṡavidlivoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ajfrar m, F
3,
zelotes, -tis, en
aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain: kadar ṡhenin prevezh lubi navéſto, ali navéſta ṡhenina. Exod:34.v.14;
zelotypes, aifrarji;
zelotypus, -a, -um, ṡavidliviz,
aifrar, nevoſhliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ajfrarski prid., zelus, -li, aifir,
aifrarṡka ṡkarb, s'notarſhnu vuṡhganîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ajfrati nedov., F
2,
aemulari, aifrati, nevoszhiti, ẛaviditi, poſnemati, ſe ſerditi, ṡhou djati;
zelare, aifrati, ṡaviditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ajželjc m, F
6,
caſeale, -lis, tudi ſerivnik, kir ſe grè h'potrebi,
aiṡhilz;
cloacarius, -rÿ, kateri ſerilnike, ali
aiṡhilze treibio;
latrina, -ae, laibil, ſecrèt, ṡahod h'potrébi,
aiṡhilz;
locus secretus, ṡkrivnu meiſtu,
aiṡhelz;
ruder, vel rudus, tá neſnaga
v'aiṡhilzih;
tenasmus, -mi, teṡhava tega ſranîa, kader eden ṡabſtoîn na
aiṡhelz grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ak m, F
6,
conamentum, -ti, enu orodje ẛa vunkai vlézhi, kléṡzhe, ali
ak;
harpagare, s'akom kai k'ſebi vlézhi, potegniti;
humatus, -a, -um, s'aki nataknîen, klukaſt;
lupus, -pi, volk, en
ak, ali ene ṡhtèrne kluka, rozhna ṡhaga;
uncinus, -ni, ena kluka, en akel, ali
ak: tudi ena korba. Amos,8.v.2;
uncus, -ci, en
ák, ali akel
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
akel m, F
4,
hama, -ae, ena velika ṡheleṡna kluka, ali
akel;
harpago, -onis, en
akel, ena kluka;
uncinus, -ni, ena kluka, en
akel, ali ak: tudi ena korba. Amos,8.v.2;
uncus, -ci, en ák, ali
akel
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
akelc m, F
2,
concinulus, akelz;
ligellum, -li, v'miſhnizi
akelz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ako vez., F
25,
agesis, li daile
aku ti hozheṡh;
an, aku je;
capsis, vṡami
aku hozheṡh;
libet, aku lubi,
aku dopade, dopade, lubi;
ni, aku ne, zhe ne;
nisi, aku, ſamuzh, ampák;
prolusio, naprei ṡhtritanîe, ali ṡkuſhanîe,
aku ta ygra bode prou, ali nikár;
proxeneta, -ae, kateri podkupuje, tú je,
aku ti ne kupiṡh, jeſt kupim;
quamquam, De bi ravnu,
aku ravnu;
secundè, aku od kodai;
ſi, aku, debi:
ſi fieri potest, aku je mogozhe;
ſicubi, aku kei;
ſin, akune;
ſiquando, aku kadai;
ſiquid, aku kai;
ſiquis siqua, siquod, aku gdú;
ſi ullus, aku gdú;
utrùm, aku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
akolih vez., F
3,
etsi, akolyh, naiſi;
quamvis, naiſi, zhelyh,
akulyh, de bi lyh;
tametsi, akulyh, zhelyh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
akreditírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj imenovati koga za določene pristojnosti
Izbrane ljudi so akreditirali.
2.
kdo/kaj imenovati koga , da zastopa interese svoje države v tuji državi
V Turčiji so akreditirali poslanika.
3.
iz finančništva kdo/kaj izdati akreditiv za koga
Akreditirali so dobavitelja pri banki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
akštajn m, gleſsum, -si, akſtain;
prim. agštajn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
aktivírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.
2.
kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.
3.
iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.
4.
iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
aktivizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
aktualizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
al m, F
4,
angvilla, en
aal, riba dolga, opolẛlak;
conger, et congrus, morṡki
all, riba;
muraena, -ae, ena morṡka riba, enaka eni kazhi, tú je
al;
muraena, ein Pricks, ala,
al
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ala ž, F
2,
congrus, conger, morṡka
alla;
muraena, ein Pricks,
ala, al
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
alarmírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
aleksandrinski prid., carpophillum, Alexandrinskiga lorbarja drevú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
alftra ž, capistrum, ena
alftra, uṡda: korba koinîu na glavi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
alftrati nedov., capistrare, tudi uṡdati,
alftrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ali vez., F
3102,
aceuere, okiſſati,
ali kiſſiliti,
ali kiſſilu ſturiti;
addicere, perſoditi, timu perlaſtiti,
ali voszhiti;
adinere, blisi,
ali notar poſtaviti;
adire, k'enimu poiti,
ali priti;
aditus, -us, priſtop,
ali perſtop;
advectere, ſem
ali tiá pelati;
anilitas, beila
ali ſiva ſtarost;
anterius, ſprédai,
ali naprei;
aut, ali;
erivare, vodó reſpelati,
ali is potoka ſem ter tam odpelati;
natator, kateri plava,
ali kir plava;
oblangvere, ſlab,
ali truden biti, oſlabiti;
praetervehere, mimú pelati,
ali daile pelati;
ſideralis, -le, tega ṡveiṡdja,
ali kar tem ṡveiṡdam,
ali ṡveiṡdju ſliſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
almara ž, F
3,
mactra, -ae, kruſhna ṡhkrinîa ali
almara, kadunîe ṡa teſtú;
panarium, kruſhna ṡhkrinîa,
almara, ali kamra;
vestiarius, -a, -um, vestiaria arca, ṡhkrinîa, ali
almara ṡa gvante;
prim. ormara
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
almarica ž, F
2,
loculus, enu maihinu meiſtize, ṡhkriniza,
almariza, truṡhiza;
panariolum, -li, kruſhna ṡkriniza,
almariza, ali kamriza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
almožna ž, F
2,
eleemosyna, Almoṡhna, Buga imè dajanîe;
mendicare, petlati,
almoṡhno proſſiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
altar m, F
8,
altare, en
Altár;
ara, en
Altár, andoht, poſviteliszhe;
cornu accipitur, 1. ẛa vogál
Altarja;
cornu Altaris, vogil per
Altarju;
fumans ara, Altar h'kadenîu;
retiaculum, en garter, ali mreṡhiza zhes
Altár. Exod:38.v.5;
ſtaurachium, en malan antipendium pred
Altarjam;
struere donis Altaria, na
Altarje dary poloṡhiti;
prim. oltar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ama ž, F
6,
fasenninae, ſo te péſmi, katere
Ama poye, de deite saſpy;
feſseriae, te péſmi, katere
Ama poye kadar ṡyble;
mansum, -si, tú ṡvezhenîe, kakòr te
Ame délajo, kir tó jeid sdvezhè, kadar te otroke pitajo;
nutritia, -orum, lon ene
Ame;
nutritia, -orum, tá lon eni
Ami;
nutrix, Ama
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
amarelica ž, F
4,
armeniacum, armenica malus, amarellize, ſád inu drivú;
ceraſa apruniana, amaréliza;
hermelinus, Amarélize, bréṡquize;
mygale, hermelinus, Amarelize, bréṡquize. Lev:11.v.30
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ambasada prim. ambasciada
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ambasador prim. ambašator
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ambasator m, legativum, danarji na raiṡho dani enimu
Ambaſſatorju, ali ſlu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ambasciada ž, F
2,
legatio, -onis, ſelſtvú, ali
ambaṡciada;
legationem gerere, enu ſelſtvú, ali
ambaṡciado opravlati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ambašator m, lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim
Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
amerikanizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prilagajati, prilagoditi koga/kaj načinu življenja in mišljenja
Nekaj evropskih slikarjev je svojo umetnost /popolnoma brez predsodkov/ amerikaniziralo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
amerikanizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prilagajati se, prilagoditi se načinu življenja in mišljenja
Ljudje so se /na hitro/ amerikanizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
amortizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz ekonomije kdo/kaj vrednostno odpisati, odpisovati kaj zaradi obrabe, dotrajanosti
V podjetju so amortizirali proizvajalna sredstva.
2.
iz ekonomije kdo/kaj odplačati, odplačevati z obrestmi kaj
Končno so amortizirali dolg.
3.
iz prava kdo/kaj pravno razveljaviti, razveljavljati kaj
Amortizirali so vse prejšnje izkaznice in potrdila.
4.
iz tehnike kdo/kaj urediti kaj z namenom blažiti, ublažiti tresenje
Avto so amortizirali za varnejšo vožnjo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
amortizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz tehnike kaj z donosom kriti zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev
Stroj se bo amortiziral v desetih letih.
2.
iz ekonomije kaj odplačati se, odplačevati se z obrestmi
Dolg se amortizira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
ampak vez., F
4,
amuſsus, -si, nevmétalen, kir nyzh ne ẛná,
ampák v'piſmi;
empiricus, kateri nikár is kunṡhti,
ampák is ſamim ṡkuſhanîam arznuje;
nisi, aku, ſamuzh,
ampák; sed, ampák
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
amputírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj da(ja)ti stran kaj
Amputirali so (mu) ranjeno nogo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
an1 gl. en
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
an2 prim. aniti ipd.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
anaisti gl. enajsti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
analizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Analizirali so gospodarske razlage.
2.
iz kemije kdo/kaj s presojo razčlenjevati kaj
Analizirali so določene spojine in zmesi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
ananje s, vitatio, ognivanîe,
ananîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
anati se nedov., F
4,
devitare, ſe anati, ſe ognivati;
evitare, ſe anati, ogniti, ſe vbraniti, odtiti, odbéṡhati;
vitabundus, -a, -um, kateriga ſe imamo ogniti, ali
ſe ga
anati;
vitare, ſe anati, ſe ogniti, ali ognivati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
andel m, F
4,
ardalio, en napoſſejeniz, ẛazhenîavez vſih ẛhleht
andlou;
commercium, djanîe, dolgovanîe,
andel, kupzhovanîe;
factiosus, -a, -um, puntarṡki, ſhtiftar hudih
andlou;
praevaricatio, preſtoplenîe oblube, fólṡh
andel, preſtop, pregréſhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
andlan del., tractatus, -a, -um, andlan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
andlanje s, F
3,
pertractatio, andlanîe;
tractabilis, -le, lagák ṡa
andlanîe;
tractatio, tractatus, -tus, goſtovanîe,
andlanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
andlati nedov., F
7,
conversari, v'kupai
andlati, ṡkupai ẛhivéti, ali prebivati;
linarius, -rÿ, kateri s'predivam
andla, ali baratá;
negotiari, kupzhovati, rovnati,
andlati;
pertractare, mozhnu
andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati, s'enim ſe pogovoriti, eniga hudú ali dobru iméti,
andlati;
praevaricari, preſtopiti, ſe pregréſhiti, fólṡh, inu krivizhnu
andlati;
tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
andoht ž, F
4,
ara, en Altár,
andoht, poſviteliszhe;
devotio, andoht: tudi obluba;
pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji,
andoht;
religiosè, po duhovnu, Bogabojezhe, vernu, s'veliko
andohtjo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
andohtljiv prid., pia, -ae, andohtliva, brumna
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
andohtljivo prisl., F
3,
devotus, -a, -um, andohtlivu poboṡhen;
perattentè, s'fliſſih merkanîam, cilú
andohtlivu;
piè, brumnu, Bogabojezhe,
andohtlivu, Bogabojezhnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
angel m, F
3,
angelus, en
Angel, en ſel, en oẛnanîaviz, oẛnanenyk;
exterminator Angelus, tá konzhavṡki
Angel;
genius, -nÿ, natura, en hud, ali dober
Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
angelika ž, F
4,
caulias, -liae, ena voda s'eniga ẛeliṡzha, kateru je
Angeliki glyh oẛmena;
laserpitium, -tÿ, je en ṡhonft od eniga neṡnaniga ṡeliṡzha, ty vuzheni darṡhe, de je naſha tá dobru diſheza
angelica;
magudaris, vel magydaris, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni meinijo, de je ena ſorta
angelike;
ſilphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliṡzha, eni meinio de letú ṡeliṡzhe je
angelica
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
animírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) animiral še za resnejši trening.
2.
iz gledališča kdo/kaj oživiti kaj
Igralci so animirali lutko (z različno dolgimi nitmi oziroma vrvicami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
aniti (an iti) nedov., F
8,
attinet, antizhe,
angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tú ſluṡhi;
mea interest, tú mene
angrè;
me concernit, mene
angrè;
me non concernit, mene nyzh
an ne
grè;
puerilis, -le, otrozhki, kar otrokom ſliſhi, ali yh
angrè, otrozhji;
quid ad te? kai tebe
angrè, kai je tebi mari?
raré forensium, kar pravd
angrè;
tua interest, tebe ṡadene, tebe
an grè, tebi je pridnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
anketírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Tednik /redno/ anketira bralce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
antičejoč del., concernens, antizhejózh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
antikati nedov., F
2,
attinet, antizhe, angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tú ſluṡhi;
concernere, gledati,
antikati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
antimonij m, stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtranah ſvittla kakòr gláṡh,
antimonÿ, gláṡh, lipotiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
antipedium m, ſtaurachium, en malan
antipedium pred Altarjam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
antla,
antlja prim. antvila
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
antverh m, F
5,
artificium, moiſtria,
antverh, kupzhia, galufia, kunſhtnu rovnanîe;
faber, -bri, en déloviz eniga
antverha;
opificium, antverh, moiſtria;
organicè, ſe pomikovati, ṡkuṡi vſe ṡhlaht orodje: po kunṡhti, inu
antverhi;
pecuniosae artes, danarni
antverhi, per katerih ſe doſti doby
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
antverhar m, F
7,
artifex, en kunſtin moiſter,
antverhar, ṡaſtopin, vmétalin;
banauſus, en gmain déloviz, ali
antverhar;
cerdo, -onis, ſléherni
antverhar;
fabralis, et le, kar enimu
Antverharju ſliſhi;
fabricator, moiſter ſléherniga délla,
antverhar, déloviz;
mechanicus, -ci, en zhudni inu kunṡhtni déloviz,
antverhar;
opifex, -cis, antverhar, v'délli moiſter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
antverharski prid., opificium opera multa ſunt, antverharṡkih déll je doſti, ali veliku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
antverski prid., operae operarum, antverṡka délla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
antvila ž, F
2,
mantile, -lis, antvila;
mantile, antvila, handzwähel
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
anvzeti se (an vzeti se) dov., F
3,
elaborare, iṡdelati, dodelati, iṡdelovati, eniga velikiga délla
ſe anvṡèti;
haeres fiducarius, kateri
ſe ene erbṡzhine
anvṡame, dotler ſe tá pravi erbizh oglaſſi;
insistere, nejenîati, ne nehati,
ſe mozhnu ene rizhy
an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
anzadeti dov., F
4,
attinet, antizhe, angrè,
anṡedene, tú je potrebnu, tu ſluṡhi;
jus actionum, praviza, katera doparneſſeniga djanîa, ali dovgovanîa
anṡedene;
jus rerum, praviza, katera blagá
anṡedene;
jus personarum, praviza katera persono
anṡedene
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
apat m, F
4,
abbas, -tis, Apat, duhouni ozha, opat;
abbátia, -ae, eniga
Apata Closhter, ali prebivaliszhe;
antistes, en naprei poſtavlenik, ṡhkoff,
appat, propṡt;
archimandrita, en
Appat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
apelírati na -am na
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pozivati koga za koga/kaj
Politiki so apelirali na ljudi, naj se za stvar zavzamejo.
2.
kdo/kaj sklicevati se na kaj
Apelirali so na njegov razum.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
apetit m, orexis, lusht, ali
apetyt k'jeidi, lazhnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
aplavdírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dajati komu/čemu priznanje
Občinstvo je govorniku /navdušeno/ aplavdiralo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
aplicírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.
2.
kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).
3.
kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.
4.
iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
apnenica ž, F
4,
calcaria, -ae, Apneniza;
calcarius, kateri
apnenize ẛyda inu ẛhge;
caminus ignis ardentis, ena gorezha reṡbélena pèzh,
apneniza;
fornax calcaria, apneniza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
apno s, F
2,
calx, -cis, apnu;
maceria depulsa, en ſuh pres
apna podert ṡyd
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
apoteka ž, F
6,
ichryorolla, -ae, viṡine mihúr,
v'opoteki ſe imenuje uſtni lym;
lada, -ae, enu driveſce v'ṡhpanji, od kateriga ṡhofft ſe
v'opotekah imenuje ladanum;
mithridaticum, -ci, vel mithridatum, triák
s'opotèke;
myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhla
[h]tne ṡhalbe
v'opotékah delajo;
myropolium, -lÿ, tú meiſtu, ali
apoteka, kir takeſhno ṡhalbo predajajo;
oxymeli, vel oxymel, -lis, enu ſiruperanîe
v'opotéki s'medà, s'jeſſiha, inu s'vodè kuhanu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
apotekar m, F
8,
medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali
opotekar;
nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni, raſte v'Laṡhki deṡheli,
apotekarji ga imenujejo olander;
pharmacopola, -ae, Apotekar, kateri te arznie perpravla;
pigmentarius, -rÿ, Apotekar, kateri gverz predaja. Exod:37;
ſarcocolla, -ae, en lym, ali ena guma, takú imenovana od
opotekarjou;
ſpatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty
Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo;
ungventarius, -rÿ, eden, kateri ṡhalbo déla, ali predaja,
Opotekar;
zizipha, enu drivú, kateriga ſad ty
Apotekarji jujubas imenujejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
apotekarski prid., F
2,
dosis, ena
opotekarṡka mèra, ali vaga;
ligura, -ae, ena
apotekarṡka ṡhkatelza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ara ž, F
2,
arrha, -ae, arrhabo, -onis, en ſtanovitni danár, dán ẛa
Aro;
ſubarrare, arro dati, ali prejeti, ſe takú ṡaveṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
aranica ž, leuconium, -nÿ, pavola, ali
araniza, ṡa kai na ſhopati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
arasov prid., endromis, -dis, ena ṡjmṡka debela kmètiṡhka
araſova ali masalanaſta ṡuknîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
arcat m, F
13,
archiatrus, tá nar imenitniſhi
Arzat, ali dohtar;
chirurgia, kunṡht teh padarjou, ali
Arzatov;
chirurgus, Padar,
arzat, likár, kateri rane zeili;
cteniatrus, -tri, en
arzat ẛa konîe, ali ṡhivino;
enchiridion, tudi enu orodje teh
Arzatou;
medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla,
arzat, ali opotekar;
medicus, -ci, oṡdravlenyk,
arzat;
ophthalmicus, -ci, ozhy
arzat;
phtorium, -rÿ, vſakatera arznia, s'katero ty
arzati tú mertvu déte is maternize vunkai ſeṡhenó;
ſplenium, -nÿ, v'kup ṡloṡhena rutiza, kater
[o] arzati ṡa rane ... veṡhejo;
trochiscus, -ci, taiſti okrogli zeltizi, ali pogazhize, katere ty
Arzati ṡa arznio délajo;
veterinarius, -rÿ, tudi en koynṡki
arzat, ali ṡa ṡhivino;
vulnerarius, -rÿ, en
arzat, kateri rane, ali ṡhlake zeili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
arcnavan del., praemedicatus, -a, -um, eden poprei
arznavan kakòr je bilú potreba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
arcnija ž, F
73,
amuletum, arznia, katera ſe na garlu obeiſha;
anastomaticum, arznîa, katera odpèra;
antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati;
collyrium, arznia ṡa ozhy;
curari medicaminibus, s'arzniami ſe oṡdraviti;
dentifricium, arznia ṡa ṡobe beile délati;
masticatorium, arznia, katera ſe dvèzhi;
medicamenta, Imena teh
Arznÿ;
panchrestum, -ti, ena
arznia, ṡa vſe boléṡni dobra;
praecipua remedia, te narbulſhe
arznie;
remedium, -ÿ, arznia;
theriaca, -ae, triák,
arznia is kazhyga meſſá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
arcnioč del., medens, arzniozhi, ceiliozh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
arcnovanje s, F
2,
medicatio, ceilenîe,
arznovanîe;
medicinalis, -le, kar je h'ceilenîu, ali
k'arznuvanîu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
arcnovati nedov., F
3,
empiricus, kateri nikár is kunṡhti, ampák is ſamim ṡkuſhanîam
arznuje;
mederi, medicare medicari, ceiliti,
arznovati;
ocularius, -a, -um, kateri ozhy
arznuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ardeč,
ardečiti se, ardečobrad ipd. gl. rdeč rdečiti se rdečobrad ipd.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ardrati se nedov., F
5,
expostulare, ſe toṡhiti, krégati,
ardrati, nagajati, ozhitati, po urṡhohih vpraſhati;
jurgare, ſe kreigati,
ardrati;
jurgiosus, -a, -um, kateri
ſe rad
ardrá, inu kréga;
rinari, ſe ardrati;
rixari, ſe krégati,
ardrati, prepirati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ardresen m, crataegonon, vel crataeogonon, ardreſſen ṡeliṡzhe;
prim. rdresen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ardrija ž, F
9,
adjurgium, -gÿ, krég,
ardria;
contentio, arvanîe, krég,
ardria, prepiranîe, ẛuperſtvu, ṡdraṡhba, ṡvada;
diſsensio, ṡuparnoſt,
ardria, ẛmiſhnîava, neṡloshnoſt, kreig, neṡglihanîe, neṡkladnoſt;
diſsidere, v'ardrji[!] biti, ne ẛloṡhen biti;
factio, -onis, en punt, ṡdrashenîe, v'kup ſtékanîe teh ludy,
ardria, inu ṡmotnîava v'mei ludmy;
jurgia, ardrie;
jurgium, kreig,
ardria, ṡvada;
rixa, -ae, ardria, krég, ṡdraṡhba, prepiranîe;
rixosus, -a, -um, prepiraviz, kateri ſe rad kréga, inu
ardrie ṡazhenîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ardrijast prid., comitialis homo, hudú jeṡni,
ardriaſti zh
[l]ovik, kateriga Boṡhya oblaſt mèzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
aretírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prijeti koga
Ponoči je policija aretirala mnogo ljudi.
2.
iz tehnike kdo/kaj pritrditi kaj
Aretiral je magnetno iglo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
arež ž, olyra, areṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
arfa ž, F
6,
cinyris, s'arfami;
cithara, citre, laute,
arfe;
lyra, -ae, Laina, ali
arfa;
nablium, -blÿ, pſalter, ali
Arfe;
psalterium, -rÿ, ſléherni inſtrument s'ſtrunami k'ygranîu,
Arfe, etc:;
pulsator chitarae, kateri na
Arfe bye
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
arfanist m, lyristes, -ae, lainar, ali
arfanyſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
argumentírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja/ustvarjanja kdo/kaj utemeljevati kaj
Trditev so /znanstveno in strokovno/ argumentirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
arhivírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dati kaj
Novejše gradivo so /trajno/ arhivirali (v protipožarne zaboje in na posebne zgoščenke).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
arinčič m, aleculum, arinzhizh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
aring m, F
2,
halec, vel Alex, -cis, aring, ſleherne v'ſol poſtavlene ribe;
halec, aring, hering;
prim. arink
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
arink m, F
2,
alex, -alicis, arink, ſlana riba;
halecula, ena maihina ſlana riba, ṡlaſti
arink cilú maihin;
prim. aring
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
arja,
arjavast, arjou ipd. gl. rja rjavast rjov ipd.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
arjoveč,
arjovenje, arjuti ipd. gl. rjoveč rjovenje rjuti ipd.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
armanica ž, paro, paronis, ena raṡboiniṡka
armaniza, ali galea ṡa paidáṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
arnčanje,
arnčati gl. renčanje renčati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
arnož m, F
2,
armatura, oroṡhje,
arnoṡh;
thorax, -cis, ena joupa, ali jopa: ṡheléṡni perſni
arnoṡh, ali ṡhivotna bramba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
aromatizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnostiv posplošenem pomenu kdo/kaj lastnostno spremeniti kaj
Pijačo so aromatizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
arovnik m, culcitra, culcitrula, blaṡina, blaṡiniza, madrázh, en kulter na poſtilo,
arovnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
art (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov),
artič gl. rt rtič
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
artičoka ž, F
4,
carduus hortensis, altilis,
artizhoke;
chinara, artizhoka ẛa jeiſti;
cinara, -ae, et cinnara, artizhoke;
strabilus, artizhoka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
aruvanje gl. ruvanje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
arvanje,
arvati se gl. rvanje rvati se
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
arznu gl. rezen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
arž,
aržen gl. rž ržen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
aržet m, F
6,
aſcopera, koſmata torbiza, vſinata torbiza, ali
arẛhet;
manticulari, vunkai
s'arṡheta, ali torbe kraſti;
pasceolus, -li, ena moſhna, ali uſſinat ṡhakel,
arṡhet, ali torbiza;
ſaccularius, -rÿ, kateri po
arṡhetih krade, ali moſhnó odréṡhe;
zona, -ae, en paṡ, ali ṡhakelz, tak
arṡhet ali pas, v'kateri te danarje ſtavio;
zonarius sector, kateri is
arṡhetou krade, ali yh odréṡuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
aržetec m, F
2,
locellus, -li, en
arṡhetez ali ṡhakelz;
perula, -ae, ena torbiza, ṡhakilz, ali
arṡhetiz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
as m, F
5,
centuſsis, ſtú
aſſu, tú je ſtú kraizerjeu;
treſsis, -sis, tri
aſse vréden. 22. k. inu pul beilih danarjeu;
triens, -tis, en danar, velá tretji deil
aſsis, dvei ṡhkuffizi, en drajer, ſoldyn, en noviz;
victoriatus, en danar je vergel nékadai pèt
aſſeṡ;
vigeſsis, -sis, kar dvaiſſeti
aſſes velá, ali kar deſſet petyz velá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
asa medm., aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
asellus –,
salpa, -ae, je ena morṡka riba, ima ene ṡlate farbe proge po ſebi, nei ṡtokfiṡh, ṡakai ṡhtokfiṡh je
Aſellus
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ases,
asis gl. as
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
asfaltírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo usmerjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
/Nanovo/ so asfaltirali pločnik in del ceste.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
asistírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.
2.
kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
asla ž, urigo, -nis, aſla, ena bolezhina: tudi ena arznia, katera ṡkuṡ, inu ṡkuṡ pezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
asociírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dajati skupaj koga/kaj
Pojem je asociiral /s predstavo ljubezni/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
asociírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanjaneobčevalno knjižno kdo/kaj povezovati se proti komu/čemu / za koga/kaj
Ljudje so se asociirali proti skupnemu sovražniku.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
atestírati -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj kakovostno označiti koga/kaj kot ustrezn-ega/-o
Atestirali so material.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
athacus –,
bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma; kadar pak ẛazhne létati, ſe imenuje
Athacus
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
augustus m, ſextilis, veliki ſerpán,
Augustus, méſſiz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
avba ž, F
9,
capillare, auba ẛa laſſe: laſſe narejati;
crinalis, et crinale, ena
auba ẛa laſſe, kar k'laſſam ſliſhi;
reticulum, -li, mreṡhiza, ṡhtrikana
auba;
rica, -ae, en ſhlár, ali ṡhenṡka
auba na glavi;
taenia, -ae, vel tenia, -ae, ena s'laſſy ṡhnora, ali
auba, ena kitta, ena dolga ṡa glavo pinta;
tiara, ena leipa
auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji inu kraili noſſili;
vitta, -ae, ṡhenṡka
auba, ṡhnora, ruta, ali pinta ṡa glavo ṡaveṡati, ena nozhna
auba;
vittatus, -a, -um, kateri
aubo noſſi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
avbe medm., ehen, ah,
avbe!
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
avbica ž, mitella, -ae, ena
aubiza, ali peizhizha na glavi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ave Marija ž, rosarium, -rÿ, Roṡhenkranz s'temi ſtú inu pedeſſet
Aue Mariami, inu s'petnaiſtimi ozhenaſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
avgust m, condurdon, enu ẛeliṡzhe s'erdezhim zvétjam.
Augusta méſza zvétje;
prim. augustus
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
avšlok (avžlok) m, F
2,
gabela, brodovṡki dohodek, brodovina, ali zol na vodi,
aushlok;
scripturius, na
auṡhlokih ſhribar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
avtorizírati -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dobiti pooblastila, dovoljenje za kaj
Avtorizirali so nov proizvodni postopek.
2.
iz založništva kdo/kaj dobiti pooblastila za kaj
Pisatelj je avtoriziral prevod romana.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
ažurírati1 -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj sprotno delati kaj
Vsakodnevno so ažurirali postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
ažurírati2 -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja,
iz obrtništva kdo/kaj delati okras na kaj
Ažurirala je prt.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
b m, F
2,
elementum, tudi ti puſtobi, a,
b, c;
magister pedareus, kateri otroke vuzhy, a,
b, c
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
baba ž, F
5,
aniliter, po babje, kakòr ena
baba;
anus, ẛadnîza, rit: ena ſtara
baba;
crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare
babe;
doliaris anus, ena ſtara
baba, katera ima trébuh kakòr en ſod;
obstetrix, -cis, baba per porodu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
babica ž, F
11,
abávia, -ae, Babize mati, prebabiza;
abavia. 4.
Babize mati, prebabiza;
abavúnculus, -li, dedza, ali
babize brát;
abavunculus, 3. dédza, ali
Babize brát;
abmatértera, -ae, babize naſhe ſeſtra, ali ozheta
babiza;
abmatertera, 3.
babize nashe ſestra, ali ozheta
babiza;
anicula, ena ſtara
babiza;
avia, Babiza;
avia, 2.
Babiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
babin prid., abmatértera, -ae, Bábina ſeſtra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
babiti nedov., obstetricare, per porodu pomagati,
babiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bábiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaslabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
babje prisl., aniliter, po
babje, kakòr ena baba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
babji prid., imber grandinis, deṡh s'tozho, ali
babja ſúl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bačar m, caſsidile, eniga Tyzharja taṡhka, ali
bàzhar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bačka ž, F
2,
bulga, -ae, taṡhka, popotna torbiza,
bazhka;
marsupium, -pÿ, moſhna, taṡhka,
bazhka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bagaža ž, impedimentum, impeditio, ṡmota, ṡabava, ṡaprega, branenîe, ṡaderṡhanîe, ṡapreṡhenîe na voiṡki
bagaṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
báhati se -am se
in baháti se -ám se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bahati se (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) nedov., strepere, strepitare, bahati se [po Verant.101: Strepere, Räuschen, Bahati]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
baisem,
baisnica gl. basen basnica
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bájati -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
neobčevalno knjižno kdo neverjetno pripovedovati kaj / o čem
/Zavzeto/ (jim) je bajala zgodbe o prvih poselitvah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bajati nedov., F
2,
fabulari, bajati, baiſmi praviti;
fabulari, baiſmi praviti,
bajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bajer prim. vejer
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bajnperlini m mn., F
2,
paſsulae, bainperlini, ſuhu groṡdyzhe;
uvae paſsae, bainperlini, ali ſuhu groṡdizhe;
prim. bamperlini
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bakla ž, F
6,
fax, bakla, en bintleht;
flammigerare, ſveititi s'luzhjo,
s'baklo, s'ṡhkupo;
funale, -lis, ena
bakla, ali bintleht: zinṡhtrik;
taeda, -ae, bakla;
teda, -ae, ena
bakla;
tedifer, -ra, -rum, kateri takeſhne
bakle noſſi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
baklica ž, facula, bakliza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bakrenéti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno kdo/kaj postajati bakrene barve
Gozd v jesenskem času bakreni.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
balbirar m, involucre, eniga
polberarja platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
balena ž, F
3,
leviathan, ena
Balena, ta narvekſha morṡka riba;
orea, -ae, tudi ena morṡka riba, tem
Balenam ſovraṡh;
pristis, -tis, ena morṡka riba, cilú dolga inu tanka, ſuſebna
balena
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
balestra ž, debacchare, vel ri, baleſtrati, ali
s'baleſtro poſtrélati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
balestrati nedov., debacchare, vel ri, baleſtrati, ali s'baleſtro poſtrélati, pyan divjati, norreti, vſe ẛapyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
balkanizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno slabšalnov posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati balkanske razmere v/na koga/kaj
/S starimi napravami/ so /popolnoma/ balkanizirali delovni postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
balkanizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno slabšalno kdo/kaj navzemati se balkanske kulture, navad
Evropa se balkanizira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
balon m, F
2,
follis pugilatorius, lusorius, balon ṡa ygranîe;
ſphaeristerium, -rÿ, ena ygra s'ṡhogo, ali
balonam, ſhula ṡa tako ygro
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
balta ž, clava, ſheſtoperniza, batiza,
balta, buṡdihán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
baltora prim. valtara
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
balzam m, balſamus, enu lipú diſhezhe maṡilu,
balẛam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
balzamírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj prepajati z balzamom koga/kaj
Mrliče so /množično/ balzamirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
balzamov prid., xylobalsamum, -mi, bolṡomoviga driveſſa leiṡ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bamperlini m mn., Astaphis, -dis, morski grosdiki, ſuhu grosdizhe,
bamperlini;
prim. bajnperlini
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ban m, palatinus, -ni, Ban, ali krailou nameiſtnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bana ž, F
4,
labrum balneatorium, bana ṡa ṡkopanîe;
ſolium, -lÿ, tudi ena
bana, ali zhebar;
sudatorium, -rÿ, paiṡhtiba, ali
bana ṡa potenîe perpravlena;
vannus, -ni, vejalniza: ena
bana
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
banalizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj narediti pusto vsakdanje, nepomembno kaj
/V drami/ je /z veliko mero sarkazma/ banaliziral zgodovinske dogodke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
banda ž, F
2,
exilium, banda, danu ſlavú is deṡhele;
relegare, v'bando ſpoṡnati, ali poſlati, deṡhelo prepovédati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bandera ž, F
4,
anteſignanus, junazhki, ta pervi pred temi drugimi, inu pred
bandèro;
ſignum, -ni, ṡnaminîe,
bandèra, zaihen, ta manſhi zhudeṡh;
subsignanus, kateri ṡad ṡa
bande[ro] ſtoji;
vexillum, -li, bandèru,
vel bandèra;
prim. bandero
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
banderče s, vexillatio, ſluṡhba tega fendriha, ali
banderzha hlapza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
banderišče s, praefectus cohortis, Capitán zhes enu
banderiṡzhe ſoldatou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bandero s, F
5,
antisignatus, kateri v'boju ſtoy pred
bandiram;
aplustre, banderu, ali druga lipota te ladie, katera ſe vun poſtavi na ladje drevui;
cohors peditum, enu
bandiru od 500. péiṡhzeu;
signifer, fendrih, kateri
bandèro noſſi;
vexillum, -li, bandèru, vel bandèra;
prim. bandera
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bandit m, F
2,
bannum, exilÿ locus: Bannitus, bandiṡhán,
bandyt;
extorris, -ris, bandyt, pregnán, is deṡhele ſvoje vun pahnên
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bandižan m, bannum, exilÿ locus: Bannitus, bandiṡhán, bandyt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bandižanje s, F
2,
contumacia, nepokornoſt, nepokorṡzhina, terdovratnoſt,
bandiṡhanîe;
relegatio, prózh poſlanîe,
bandiṡhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
banja prim. bana
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bankrotírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj narediti bankrot, gospodarsko propasti
Trgovec je /zaradi prehude konkurence/ bankrotiral.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
barantáti -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pogajati se
Pri kupčiji nikdar ne baranta.
2.
kdo/kaj pogajati se s kom
S kmeti je barantal (za gozd).
3.
kdo/kaj prekupčevati s kom/čim
Otroci barantajo z znamkami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
barantavec m, ſagarius, -rÿ, barantaviz s'ſuknîami, ali s'kitlami, s'ſraizami
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
baratati nedov., F
10,
collybistes, minîavez, kateri s'danarmi
baratá, wechsler, Wexler;
empturire, rad kupovati,
baratati;
hippocomus, -mi, eden kateri s'koinî
baratá;
lanaris, -re, kateri volno noſſi, ali s'nîo
baratá;
linarius, -rÿ, kateri s'predivam andla, ali
baratá;
linopola, en lanár, kateri s'lanom
baratá;
lintearius, -rÿ, platnar, kateri s'platnom
baratá;
mango, tudi eden, kateri s'koinî
baratá, inu minîuje, kateri k'ſluṡhbi
baratá;
melliturgus, -gi, medar, ali medizhar, kateri s'medom okuli hodi, ali
baratá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
baratija ž, F
2,
negotiatio, kupzhia, kupzhovanîe,
baratia;
ſagaria, -ae, kupzhia,
baratia s'ſuknîami, ali ſraizami, ali s'gvanti ṡa voiṡzhake, ali takeſhnih gvantou, kakerſhne ſo nékadai Rimṡki ratni goſpudje s'ardezhimi knoffy noſſili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
barbarizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati barbarske razmere v/na koga/kaj
/Z zastarelimi napravami in nehumanimi metodami/ so /popolnoma/ barbarizirali delovni postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
barbarizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj navze(ma)ti se barbarskih navad
Antična umetnost se je /s prišleki prehitro/ barbarizirala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
barčica ž, F
3,
liburnum, -ni, fuṡhta,
barzhiza ṡa ludy loviti;
navicula, -ae, barzhiza, ladjiza;
navigiolum, -li, en ſléherni zhuniz, ladjiza, ali
barzhiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
barhant prim. parhat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
barigla ž, lagaena, vel lagena, lodriza, flaiſha,
barigla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bariglica ž, lagenula, -ae, lodrizhiza, flaiſhiza,
barigliza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
barka ž, F
59,
corbita, -ae, ena
barka, ali ladja ludy polna, ladja ẛa teṡhavo;
cymba, -ae, ladja, ladjiza,
barka;
faselus, vel Phaselus, ena velika
barka ali ladja vaſhel imenovana;
hepteris, -ris, ena
barka s'ſedmimi veſlami na eni ſtrani;
importuosus, -a, -um, kir nei porta ṡa
barke, kir ſe ne morejo
barke, ali ladje poſtavlati, perpinîati, pred viharji obarovati, vſtavlati;
malus navis, jarbolu
v'barki, v ladji;
naviculari, v'barki, ali v'ladjah ſe voṡiti, ali pelati;
navigium, -gÿ, ena ſléherna ladja ali
barka: tudi voṡhnîa na vodi;
nauclerus, -ri, viṡhar te ladje ali
barke, ta viſhi brodnyk na murju, goſpodár;
navis, -vis, ladja, zholn,
barka;
ratis, -tis, ladja, floṡ,
barka;
rostrum navis, tá ſhpiza naprei pred
barko, ali galeo, klún te ladje;
trietes, barke, ladje;
velifer, -ra, -rum, ladja, ali
barka s'jadrom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
baroka ž, galericulum, en klabuzhizh, kapiza: tudi ena
baroka s'laſſy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
barovnica gl. borovnica
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
barovnice (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) gl. borovnica
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bárvati -am
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj po-/pre-krivati koga/kaj
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj obarvan-o/-ega
Otroci barvajo risbice.
3.
iz medicine kdo/kaj delati kaj obarvano
Barvali so histološki preparat.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bárvati se -am se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj postajati obarvan
Listje se barva.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
básati bášem
tudi básam
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.
3.
knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
básati se bášem se
tudi básam se
nedovršni glagol,
tvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno1.
kdo/kaj tlačiti se v/na/med/skozi kaj / kam
Basali so se v avtobus.
2.
kdo/kaj polniti se s čim
/Neokusno/ se je basal s hrano.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
basen ž, F
6,
epimythium, iṡlaga ene
baiſmi, ali fabule;
fabula, -ae, baiſem, maryn
[zapisano dvakrat];
fabulari, baiſmi praviti, bajati
[zapisano dvakrat];
fabulosus, -a, -um, polhen
baiſmi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
basnica ž, fabella, â fabula, ena
baiſniza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bat m, F
7,
fistuca, -ae, en
bat, ali kÿ, s'katerim ſe koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo;
malleator, -ris, kateri
s'batom, ali s'kladivam, ali s'kyam ṡabija;
malleatus, -a, -um, s'kladivam, ali
s'batom ſtolzhen, kován;
malleus, -ÿ, bat, kladivu, ky;
pavicula, -ae, en kÿ, ali
bat, s'katerim ſe en isterleh tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja: en ſhiroki
bat ṡa porovnanîe flaiṡhtra;
ropalum, -li, sgunou
bat ali ṡhvenkil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bata ž, multitia, -orum, ena
batta ṡa ribji lou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
batec m, malleolus, kladivze,
batez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
batica ž, F
5,
clava, ſheſtoperniza,
batiza, balta, buṡdihán;
clavus, zhaul, ẛhibel, zvek,
batiza;
scutarius, -rÿ, eden kateri ṡhzite, ali tarzhe déla, ali
batize;
scutulatus, -a, -um, okrogil kakòr ena
batiza;
scutum, -ti, tudi ena
batiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
batičica ž, F
2,
scutula, -ae, ena
batizhiza;
thypha aquatica, terſovine, ali od bizhja
batizhize
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
báti se bojím se
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.
2.
kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa Boji se kazni/smrti.2.1.
kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.
2.2.
kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.
4.
čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bati se nedov., F
20,
abhorreſcere, ſe ſylnu
bati;
afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti,
ſe bati;
formidare, ſe ſtraſhiti,
ſe bati, zagou biti;
hydrophoebus, kateri
ſe te vodè
bojy;
metuere, ſe ſtraſhiti,
ſe bati;
ne metuas, nikár
ſe ti ne
bui;
pavendus, -a, -um, kateriga
ſe moremo
bati;
pavere, ſe vſtraſhiti,
ſe bati, zagovati;
pertimere, pertimescere, ṡlú
ſe bati, ali ſtraſhiti;
praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu
ſe bati;
praemetuere, ſe poprei
bati;
praetimere, ſe ſylnu, inu ṡlu
bati;
reformidare, ſe ſylnu
bati, en velik ſtráh iméti;
subtimere, enu malu
ſe bati, ali ſtraſhiti;
subvereri, cilú malo
ſe bati;
timendus, -a, -um, kateriga
ſe je potréba
bati;
timere, ſe bati, ſe straſhiti;
verendus, -a, -um, kateriga
ſe je
bati, ſtraſhán;
vereri, ſe bati, ſe vpirati;
zelotes, -tis, en aifrar, kateri
ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
báti se za bojím se za
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj Starši se bojijo za otroke.1.1.
kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
báviti se z/s -im se z/s
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bavkanje s, gannitus, -us, gannitio, bavkanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bavkati nedov., F
2,
bavbare, lajati,
bavkati kakòr liſſiza;
gannire, bavkati, ali lajati kakòr liſſiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bazg gl. bezg
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bazilisk m, basiliſcus, ena kazha,
Basilysk imenovana
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bazírati na -am na
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj oblikovati se na čem kot bazi
Trditev temelji na dejstvih.
2.
kdo/kaj oblikovati kaj na čem kot bazi
Svojo teorijo in predavanja je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bebast prid., bliteus, bebaſt, ſheſtovilaſt, ſpoderzhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
beber m, castor, -ris, Piber, ena ſorta vidre prebiva per vodah,
Beber;
prim. piber
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
beč m, ſiclus, -li, en judovṡki danár, kateri je per nyh 20.
bèzhou, naſhih ſadanyh danarjou, bi mogil velati 15 beilih groſhou, ſikel imenován, ima pul lota ſrebrá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bedéti -ím
tudi bdéti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj biti buden
Celo noč so bedeli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bedéti nad -ím nad
tudi bdéti nad -ím nad
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolneobčevalno knjižno kdo/kaj upravljati s kom/čim
Starši bedijo nad otroki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bedéti pri -ím pri
tudi bdéti pri -ím pri
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj nahajati se pri kom/čem
Bedela je pri bolniku.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bedro s, femor, bedru, ſtegnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
beg m, F
5,
conferre ſe in fugam, ſe
vbég podati, ali ſpuſtiti;
dorsum dare, v'bég ſe ſpuſtiti;
fuga, -ae, beig, tèk, béṡhanîe;
fugare, v'beig ṡapoditi;
fugitare, hitru béṡhati, ſe
v'bég podati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bégati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj neorganizirano hoditi
Bega že /brez bergel/.
2.
kdo neorganizirano, nejasno razmišljati
Kar prepogosto bega in blodi.
3.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v zmedenost, zmoto
Begali so jo /z vražami/.
4.
kdo/kaj spravljati kaj v zmedenost/zmoto
Dekle (mu) bega misli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
beka ž, F
3,
amerina, beka, ali verba;
vimen, -nis, vitre, ſhibize, ali veṡy, vſe ṡhlaht veṡy od
bèke, verbe, breiṡe, ſrabotje;
vtilis [vitilis],
le, tú shilovatu ſhibovje, kakòr
bèka, etc:
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
beketati nedov., balare, beketati, bléjati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bekov prid., F
2,
ſalignus, -a, -um, ſaligneus, bèkou, kar je od
bèkoviga driveſſa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
beksel m, collybus, ẛgubizhek per menovaniu na danarjah,
bexil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bel prid., F
76,
alabaster, en leip
beil kamen;
albeo, albere, bélu biti, béliti ſe;
albescere, beil perhajati;
albicalculi, beili maihini kaminzi;
albidus, nekoliku
beil;
albus, -a, -um, beil;
althea, -ae, tá
beili ſliṡ;
anilitas, beila, ali ſiva ſtaroſt;
arsenicum, béla miſhniza;
blataria, enu
bélu ẛeliszhe, pluzhniku enaku;
botulus, et botellús, béla klobaſſa;
candidus, -a, -um, beil, prebeil, ſvitál, laskazhejózhi;
ceresa duracina, te
beile zhréſhnîe;
holor, vel olor, -ris, ena tyza, labúd,
beila inu velika;
incanere, beil, ali ſiv biti. 1.Reg:12;
lacteolus, Lacteolae puellae, diklizhi
beili kakòr kry inu mléku
- belejši , hippolapathum, tá velika kiſſiliza: letá je vekſha, beléſha, inu goſtéſha kakor ta vertna
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bel prid., nymphaea wel pluzhnek Scopoli
[315: Nymphaea, Carniol. beu blusthkick,a Pluzhe; pod Nomina Carniolica pa: Beu-Blutschnik]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
beléti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj delati se, postajati svetel
Breze belijo v gozdu.
2.
kaj delati se, postajati svetel, bel
Lasje (mu) belijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
belezor (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, gryphs, weleſôr, krizhek, qvajs
[Tu malu besedishe (Tmb) 1781, Rr 3b: Welſôr,a,m. yshi Qvajs]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
beli sam., F
11,
albatus, -a, -um, v'bélo oblizhen;
albugo, tú
bélu v'ozhéh;
alburnum, tá drugi lúb per drevji, tú je ta
beili;
candidatus, v'beilu oblizhen, k'eni ſluṡhbi naménîen, Bermar;
galbamatus, takú
v'beilu oblizhen;
interalbicare, nabélu vleizhi;
lienteria, -ae, takaſna griṡha, ali tá
beila, dertje, drift, kadar ta nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè;
oculi albugo, albumen, tú
beilu v'ozhéh;
ſecundarius panis, tá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem
beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drugi krúh;
subalbicare, beilkaſt biti, na
beilu vleizhi;
ſubcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis
s'beilim ṡmeiſhan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
belica ž, alburni, te male ribize
bilize
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
beličica ž, leuciſci, bilizhize, ribize
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
belíti1 in béliti -im
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati belo kaj
Stene so belili (z apnom).
2.
kdo/kaj delati kaj bolj belo ali razbarvano
/Redno/ beli perilo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
belíti2 in béliti -im
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj delati mastno kaj s čim
Solato je belila z oljem.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
beliti1 nedov., F
10,
abare, beiliti;
albarium, bélenîe, karkuli
béli, ali ṡzhim
ſe béli;
albicare, beiliti;
candefacere, beiliti, beilu ſturiti;
candificare, beiliti;
dealbare, pobéliti,
béliti, plaihati;
fullo, -nis, kateri gvant farba, ali zhiſti, ſuknu vala, platnu
beili, ali plaiha;
gypsare, s'tako ṡemló narejanîe, inu
béliti, ali délati;
tector, -oris, eden kateri en ṡyd fraiha, ali
beili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
beliti2 nedov., decorticare, drevje lupiti,
béliti, ẛhkorjo doli dréti, olupiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
belíti se in béliti se -im se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj delati se svetel
Breze se belijo v gozdu.
2.
kaj delati se svetel, bel
Lasje se (mu) belijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
beliti se nedov., F
4,
albeo, albere, bélu biti,
béliti ſe;
candere, ſe beiliti;
gramina candent, ṡeliṡzha inu trave
ſe beilè od ſlane, je velika ſlana padla;
latescere, mleiku ratati, ali
ſe beiliti kakòr mléku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
beljak m, albumen, bélak
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
beljenje s, albarium, bélenîe, karkuli béli, ali ṡzhim ſe béli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
belkast prid., F
4,
subalbicare, beilkaſt biti, na beilu vleizhi;
ſubalbidus, -a, -um, beilkaſt, enu malu beil;
ſubcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis s'beilim ṡmeiſhan;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi, po zhlovéṡkim ṡhivoti, zhernkaſti, ali
beilkaſti, mnogitere farbe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
belolas prid., canus, canens, ſiu,
bélolaſſi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
belolasat prid., canus, -a, -um, beilolaſſat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
belolisten prid., alabantica, béloliſtna roẛha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
belost ž, F
5,
albedo, albor, beilúſt;
candicantia, beilúſt;
candicare, beil biti, reṡbélen perhajati,
beilúſt iméti;
candor, beilúſt;
canidies, canitudo, ſivoſt, ſtaroſt,
beilúſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
belušast prid., percandidus, -a, -um, cilú do konza beil, ſylnu
beiluſhaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bendima ž, F
2,
racematio, tega groṡdja terganîe, paperkovanîe,
bendima;
vindemia, bendima, vinṡku branîe, groṡdja terganîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
beneški sam., venetus, -a, -um, Beneṡhki, benezhán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
berač1 m, collector, berázh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
berač2 m, lector, -ris, bravez,
berázh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
berač3 m, F
2,
cadiscus, ſhparovez ẛa
berazhe;
peregrinator, vandrar v'ptuje deṡhele,
berázh, rumar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
beráčiti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj prositi
Berači /kot zadnji klošar/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
beráčiti za -im za
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj ponižno prizadevati si za koga/kaj
Zdravstveno osebje je /dobesedno/ beračilo za nekaj novih aparatur in za boljše pogoje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bergla ž, motacilla, vodna
bergla, pastarizhizha, ena tiza, wasserstelz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
berič m, F
2,
lictor, berizh, trinoh;
ſtator, -oris, berizh, méſtni hlapiz;
prim. birič
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
berkles gl. brglez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bermar m, candidatus, v'beilu oblizhen, k'eni ſluṡhbi naménîen,
Bermar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bermati nedov., F
3,
ambire militem, bermati ẛholnerje;
candidare, bermati, ẛberati ludy k'eni, ali k'drugi reizhei;
congregare militem, ẛholnerje
bermati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bernja ž, collectura, bernîa, pober
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
berst,
berstov ipd. gl. brest brestov ipd.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
beržiti (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) gl. brziti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
beseda ž, F
85,
catechumenus, eden
s'beſſédo podvuzhen, dokler ſhe nei kerṡzhen;
cavillum, ena fershmaihtna, ẛramotna
beſſéda;
dictio, ena
beſſéda, ali rezhenîe;
elapsa verba, nepremiſhlene
beſſéde;
excipere verbis, s'beſſédo pokregati;
gloſsema, -tis, ena teshka
beſséda k'jslaganîu tega piſma;
inania verba, marṡikake praṡne
beſſéde;
inconstanter loqui, neobſtojezhnu govoriti, per eni
beſſédi neobſtati;
ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe,
s'beſſédo ali s'djanîam;
insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati,
s'beſſédo mozhnu naprei gnati;
interfari, v'meis govoriti, enimu
v'beſſédo ṡkozhiti;
loquela, govorjenîe,
beſſéda;
nové Dictionarié, ſeu Lexicon Vniuersale, nove beſsedne Buque, ali vſehſploh
beſsedy buque;
oblocutio, pregovor, tá ṡuparna
beſſéda, ṡupargovorjenîe;
ſeminiverbius, klaffar,
beſſéd ſeiviz. Act:17.v.18;
ſententia, -ae, modru rezhenîe, modra
beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt;
verbum, -bi, beſſéda;
verbum caro factum est, tá
beſſéda je meſſú poſtala;
vocabulum, -li, ena
beſſéda;
vox, -cis, ṡhtima, glas,
beſſéda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
beseden prid., F
6,
lexica, beſſedna kunṡht;
lexicon, beſsedne buque;
Novum Dictionarium, Nove
beſſedne Buque; nove
Beſſedne Buque;
nové Dictionarié, ſeu Lexicon Vniuersale, Beſsedne Buque, nove
beſsedne Buque
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
besedljiv prid., verbosus, -a, -um, beſſedliu, jeṡizhin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
besednik m, F
5,
advocatus, -ti, odvétnik,
beſſédnik, govorzhyn;
causidicus, en
beſſédnik, ẛagovarjaviz;
dicasticum, plazhilu eniga
beſſédnika;
orator, beſſednik, govorzhyn;
procurator, preṡkarblenyk, valput, en
beſſédnik, preṡkarbnik hiſhnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bešter prid., diligens, beshtr [poznejši pripis neznane roke]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
betež m, F
7,
cedoma, oteklúſt vodena, katera ne boly, pres
beteṡha;
dedolere, tá pervi
beteṡh vezh ne pozhutiti;
dolor, beteṡh, ṡhaloſt, bolezhina, ẛala bolezhina, ṡhalovanîe;
epithema, kadar ſe kei v'prég vdari zhes en
beteṡh, ali boléṡan, ali bolezhino;
gemitu testari dolorem, s'jezhanîam
beteṡh, ali boléṡan ſprizhati;
ignavus dolor, en
beteṡh, kateri ſtury eniga leiniga, ṡanikarniga;
ſcirrhus, en terd otúk, kateri ſe neugane, kadar ſe partiṡka, terda otekla koṡha preṡ
beteṡha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
betežen prid., aeger, -ra, -rum, bolán, bolna,
beteshin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
betonika ž, F
2,
cestrum, vel caestrum, betonica;
molochinus, -ni, ena ſorta farbe, katera na ṡhkarlatove farbe vleizhe, kakòr ſo te vertne velike
betonike
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
betonírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj delati kaj z betonom
/Po italijanski maniri/ (jim) betonirajo dovoze do hiš.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bezeg m, ſambucus, vel ſambucum, -ci, beṡg,
beṡeg
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bezg m, F
2,
ſambucus, vel ſambucum, -ci, beṡg, beṡeg;
umbella, tú ſhiroku zveitje na
baṡgi, ali na janeṡhi, inu takeſh
[n]im ṡeliṡzhu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bezgavka ž, F
5,
antrax, kuẛhna
biẛgauka;
bubo, huda
bisgauka okuli ſrama na dimlah;
glandium, -dÿ, volzhaizi, ali
biṡgavke na ſvinîah, ena ſtran polna
biṡgavk;
panus, -ni, ena
biṡgauka, ali bula
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bezgov prid., ſambuceus, -a, -um, beṡgou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bezgovina ž, ſambucetum, -ti, beṡgovina, beṡgovje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bezgovje s, ſambucetum, -ti, beṡgovina,
beṡgovje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bežajoč del., fugiens, béṡhajozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bežanje s, F
5,
effugium, -ÿ, odbeṡhanîe: ali enu meiſtu
k'beṡhánîu;
fuga, -ae, beig, tèk,
béṡhanîe;
labens acies, ena verſta voiṡkè, katera ſe
h'beṡhanîu perpravla;
maturare fugam, hitéti
k'béṡhanîu;
ornare fugam, ſe
k'béṡhanîu perpravlati, rovnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bežáti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
3.
navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bežati nedov., F
18,
apage, apagesis, poberi ſe,
béṡhi prózh, prózh;
diffugere, ſe odmikati, ſem ter tam
béṡhati;
fugam ardet abire, vus gory kakú bi
béṡhal;
fugam capere, béṡhati, pobégniti;
fugere, béṡhati;
fugere conspectum alicuius, pred poglèdam ali ozhmy eniga
béṡhati;
fugiendus, pred katerim ſe ima
béṡhati;
fugitare, hitru
béṡhati;
fugitor, kateri
béṡhy;
fugiturus, kateri bó
béṡhal;
laborem fugere, nerad délati, pred dellam
béṡhati;
lucifugus, -a, -um, temnîak, kateri pred ſvitlobo
beiṡhy, inu jo ſovraṡhi;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk,
beiṡhy pred ludmy;
profugium, -ÿ, perbeṡhanîe, meiſtu kamer ſe more
beiṡhati;
provolare, odleteiti, prozh leteiti,
beiṡhati, kakòr tyza;
subterfugere, na ṡkrivnim prózh
béṡhati;
suffugere, na ṡkrivnim prózh
beiṡhati;
terga dare, harbat oberniti, inu
beiṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bežeč del., profugus, -a, -um, beiṡhèzh, pregnan, vbeiṡhán, perbeiṡhaviz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bežejoč del., F
2,
fugax, -cis, béjṡhejozhi, kar hitru preide;
fugitivus, -a, -um, pobégliu,
béṡhejozh: ut fugitiva gaudia, béṡheozhe veſſelje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bežeoč del., fugitivus, -a, -um, pobégliu, béṡhejozh:
ut fugitiva gaudia, béṡheozhe veſſelje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bi člen., F
44,
attae, attarum, kateri pozhaſſi gredo, ali lesejo kakor de
bi po terni shly;
ausim, de
bi ſmil;
exercendus, kateri
bi ſe imil ṡkuſhati;
faxit deus, de
bi Búg dal;
forem, bi bil;
fugam ardet abire, vus gory kakú
bi béṡhal;
in ictu oculi, kakòr de
bi s'okam trenil;
magis vellem, jeſt
bi hotel doſti raiſhi;
nutu, uno nutu, kar
bi trenil;
quamquam, De
bi ravnu, aku ravnu;
quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh, de
bi lyh;
quasi, kaku
debi, ṡkorai;
subjactare, doſtikrat od ſebe vrézhi, ali metati, kakòr de
bi ṡhitu veyal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bibrati (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) nedov., gingrire, bibrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
biček1 m, ratis scirpea, plau ṡa vuzhiti ſe plavati is
bizhka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
biček2 m, myxos, myxi, plavzhik v'gorezhi lampi, kir táht, ali
bizhek notri tazhy inu gory
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bičje s, F
8,
haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, v muṡgenih yṡerih
v'bizhji prebiva;
junceus, -a, -um, juncinus, -a, -um, s'bizhja;
paludes, bizhje, bizhovje, muṡge;
scirpeus, -a, -um, s'bizhja;
scirpus, -pi, mezizhje,
bizhje;
sirpus, vel scirpus, mezizhje,
bizhje;
storea, -ae, ſléherna odeya
s'bizhja ſturjena;
thypha aquatica, terſovine, ali od
bizhja batizhize
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bičovast prid., juncidus, -a, -um, bizhovaſt, lozhkaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bičovati nedov., caedere flagris, bizhovati, tepſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bičovje s, F
9,
juncetum, -ti, tú meiſtu na katerim
bizhovje, ali lozhek raſte;
juncosus, -a, -um, polhen
bizhovja;
juncus, -ci, lozhovje,
bizhovje;
juncux, -ci, lozhovje,
bizhovje;
paludes, bizhje,
bizhovje, muṡge;
scirpiculum, -li, ena verſha, ena zainiza
s'bizhovja;
surpiculus, -li, ena is
bizhovja zainiza;
sylva paludosa, hoſta mlakaſta polna
bizhovja, mozverna hoſta;
teges, -gis, ena ſorta odeye is
bizhovja, ali mozizhja nariena
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bijen del., F
3,
percuſsus, -a, -um, vdarjen,
byen;
vapulare, byen, ali tepen biti;
verberatus, -a, -um, vdarjen, otepen,
byen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bijenje s, percuſsio, percuſsus, -us, vdarez, vdarjenîe,
byenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bik m, taurus, -ri, en juniz, ali
bik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bika (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, arundo, wika. Scopoli, e cujus medula ellychna parantur [Scop.209: Arundo, Carniolis Wika dicitur, e cujus medulla Ellychnia parant Ruſtici. Tmb 1781, Rr 4a: Wika,e,ſh. Pinsenkraut. Phragmides, tj. trst. Prim. Plet.I., 25: 2.bic, 2.bica.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bikov prid., taureus, volovṡki,
bikou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bil ž, culmus, klaṡ,
bil, bilka, biliza, ſteblu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bil del., F
36,
ariopagitae, ſo
bily v'tem méſti Athene ſodniki;
communiter putabant, ſo
bily gmain miſli;
fatifer ensis, en mezh, s'katerim je
bil eden vbyen;
mansuetabatur, je
bil kroták, vtolaṡhen. Sap:16;
mecum indignabar, jeſt ſim
bil ſam na ſe jeṡen;
metu agitati, ſerzè ym je
bilú vpadlu od ſtraha;
sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt ſim, ti ſi, on je, jeſt ſim
bil, biti;
verberones, kateri ſo
bily ozhitnu tepeni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bilica ž, F
2,
culmus, klaṡ, bil, bilka,
biliza, ſteblu;
palea, -ae, pleiva,
biliza ſlame, prajmik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bilice,
biličice gl. belica beličica
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bilina (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, lada, -ae, bylina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bilje s, F
2,
sicilimentum, -ti, bilje od pokoſhene trave, kateru na travniki oſtane;
stipula, -ae, bilka ſlame,
bilje, ṡtarniſhe, ali ſtarniṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bilka ž, F
5,
culmus, klaṡ, bil,
bilka, biliza, ſteblu;
fabae ſcapus, bobova
bilka;
stipula, -ae, bilka ſlame, bilje;
unicalamus, -a, -um, ene
bilke ṡhitu;
urruncum, -ci, ſtoklaſſa v'ṡhiti: tú ſpudnîe ṡarnze v'klaſſi per
bilki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
binkošten,
binkošti prim. finkušti, vinkušten, vinkušti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bintleht m, F
2,
fax, bakla, en
bintleht;
funale, -li, ena bakla, ali
bintleht: zinṡhtrik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
birič m, F
2,
apparitor, birizh;
lictorius, -a, -um, birizhku, kar
birizhu ſliſhi;
prim. berič
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
birički prid., lictorius, -a, -um, birizhku, kar birizhu ſliſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
birištvo s, apparitura, biriṡhtvu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
birokratizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj kot birokrati upravljati kaj
Birokratizirali so družbene odnose.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
birokratizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj kot birokrati upravljati se
Družbeni odnosi so se birokratizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bisaga ž, F
2,
mantica, -ae, biſſaga, torba, ṡhakel;
manticularius, en tát, kateri moſhnè, torbe,
biſſage krade
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
biser (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, margarita, vel margaritum, biser
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
biskot m, F
4,
copta, -ae, krúh
biṡkot;
nauticus panis, brodnarṡki kruh, dvakrat pezhen,
biṡcot;
panis biscoctus, biṡkot dvakrat pezhen;
panis nauticus, mornarṡki kruh,
biṡkot
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bister prid., F
10,
acies oculorum, oſter, inu
biſter pogled;
clarificare, jaſnu,
biſtru, zhiſtu, ozhitnu ſturiti;
clarus, -a, -um, zhiſt, ſvitál,
biſter, jaſni, ſlovezh;
limpidus, -a, -um, zhiſt kakòr ſtudeniz,
biſter;
oculi acres, acisti, biſtre ozhy;
perspicatia, -ae, perspicacitas, -tis, biſtru premiſhlenîe, ali reṡgledanîe, oſtri ṡaſtop;
perspicax, -cis, biſtriga premiſhlanîa, oſtre modruſti, ṡaſtopnosti, pameti;
perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe,
biſtra raṡumnoſt;
perspicuitas, biſtru reṡgledanîe;
subtilis ingenÿ, biſtre modruſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bistríti -ím
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti kdo/kaj razvijati sposobnost za koga/kaj
Celo obdobje študija si bistri duha in hkrati estetski čut.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bistríti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnostiv posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati bister, zelo prozoren
Voda se bistri.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bistro prisl., F
5,
clarè, biſtru;
contueri, pogledati, poſhpegati, polukati,
biſtru gledati;
limpidè, biſtru, zhiſtu;
oculatus, -a, -um, ozhitin, kateri je bil v'prizho, kateri
biſtru gleda;
perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt, kadar eden prou
biſtru gleda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bistrost ž, limpitudo, biſtroſt, zhiſtoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
biškotec m, buccelatum, en zukraſt
bishkotez ẛa namakanîe v'malvashÿ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bíti1 bíjem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod Dež bije v okna.1.1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.
2.
kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.
4.
v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.
5.
nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.
6.
v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.
7.
kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.
8.
iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.
9.
iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bíti2 sem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati Tak kralj je res bil.1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje Hiša je sredi polja.3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
biti1 nedov., F
849,
adſum, tú
ſim vprizho;
aſsum, et adſum, tú
ſim;
coepi, ẛazhnem, ẛazhenîam,
ſem ẛazhèl;
communiter putabant, ſo bily gmain miſli;
ejactamentum, kar
je vunkai verṡhenu;
emitti â Deo, od Boga
biti poſlán;
enitere, ſvitál
biti;
enitescere, imeniten
biti;
esſe, biti;
esurire, lazhen
biti;
exoptabilis dies, en dán kakòr
ſmo ga ṡheléli;
falsus sum, ſim ogolufan;
fauces arent, ſo ſuha uſta ali gerlu;
fieri, ratati,
biti;
madere vino, vinen, ali pyan
biti;
malum est prae manibus, neſrèzha
je pred rokami;
narciſsimus, -a, -um, take farbe kakòr
ſo narciſſi;
omniparens terra, ṡemla
je vſih rizhy ena mati;
pollere, premoṡhin
biti;
prosum, ſim h'pridu;
ſic, ja takú, takú
je;
sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt
ſim, ti
ſi, on
je, jeſt
ſim bil,
biti;
ubinam gentium sumus? per katerih ludéh
ſmó my;
vaeneunt, ſo predani. Mat:10.v.29;
prim. bi, bil, bo, bode, bodeoč, bodi, bom, nisem
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
biti2 nedov., F
21,
adverberare, biti, tepſti;
aeneator, -oris, en paukar, kateri na kotle
bye: tudi trobentar;
arteria, ta ẛhyla, katera vſeṡkuṡi
bye, ali ſe gible na roki;
batuere, biti, ſe bojovati, ṡkuſhati;
caedere, ſékati,
byti;
calcitrosus, kir s'nogami
bye, ali berza;
circumpavire, okuli ſebe
biti, mlatiti, tepſti;
cornupeta, -ae, kateri s'rogmi
bye ali vdari;
crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo
bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe;
cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu
biti, sgoniti, peiti, ali ygrati;
depunire, byti, tepſti;
incursare aliquem pugnis, et calcibus, nad eniga tezhi s'peſtmi
biti, inu s'nogami berzati, ali pehati;
lamino, pleh
biti;
organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute
byejo, ali ygrajo;
organista, -ae, eden, kateri orgle déla, ali na nîe
bye;
percutiens, percuſsor, -oris, pogubaviz, kateri
bye, ali vdari;
pulsator chitarae, kateri na Arfe
bye;
referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu
biti, ṡupèt naṡai vdariti;
reverberare, ṡupèt
biti, ali tepſti, naṡai vdariti;
tundere, tleizhi,
biti, tepſti, tolzhi;
verberare, tepſti, gaishlati,
byti, vdariti, mlatiti;
prim. bijen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bíti brez sem brez
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj ne imeti koga/česa
Je brez sorodnikov.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bíti ob sem ob
dovršni in nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti koga/kaj
Je ob prijatelje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bíti od sem od
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolknjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti svojina/lastnost od koga/česa
Parcela je od brata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bíti pri sem pri
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost pri kom/čem
Oni so pri denarju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bíti proti sem proti
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje proti komu/čemu
Ves napredni svet je proti terorizmu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bíti se bíjem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj udeleževati se
Bili so se (za osamosvojitev) /do zadnjega/.
2.
kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj
/Z vztrajnostjo in pogumno/ so se bili za delavske pravice.
3.
kaj biti v nasprotju s čim
Tako ravnanje se je bilo z njegovimi nazori.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
biti se nedov., F
9,
agnitari, bojovati,
ſe s'kúm
byti, ali tepſti;
andabate, kateri s'ẛapertimi ozhmy
ſe byejo;
compugnare, ſe v'kupai
byti, voiṡkovati;
conflictare, -ri, ſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati,
ſe bojovati,
byti;
confligere, ſe ſhtritati, s'drugimi
byti, bojovati, boi derṡhati;
dimicare, ſe fehtati,
ſe biti, ali bojovati;
duellator, tá kir
ſe bye v'mei dvéma;
praeliari, bojovati,
ſe biti, voiṡkovati;
pugnans, tá kateri
ſe bye, inu fehta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bíti v sem v
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje v čem
Je /popolnoma/ v glasbi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bíti z/s sem z/s
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje s kom
Je z uporniki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bíti za sem za
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolknjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje za koga/kaj
Je za koristne stvari.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bitje1 s, F
3,
eſsentia, bitje;
existentia, bitje;
extantia, bitje, kar je kai viditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bitje2 s, livor, proga, zhernavka, plavu od
bitja;
prim. bijenje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bívati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Biva na deželi/v mestu.
2.
kdo/kaj biti, eksistirati, obstajati
Ta sreča /v resnici/ biva.
3.
neobčevalno knjižno, iz umetnosti kdo živeti kaj 'dejavnost, dogajanje'
Biva svet.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bivol m, bison, -tis, en voll,
bivoll, ali piffil;
prim. pivol
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bizgauka gl. bezgavka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blago s, F
52,
bonum, -ni, blagú, iménîe;
conflare aes alienum, ludṡku
blagú ẛadjati;
divitiae, -arum, bogatie, doſti
blagá, bogaſtvu;
facultates, iménîa, bogatie,
blagú;
gaza, -ae, ſhaz,
blagú, bogaſtvu, bogatia;
immobilia bona, obſtojezhe
blagú, leṡhezhe
blagú;
inscriptum, -ti, enu piſmize, kateru dadó ty viſhi eniga méſta tem kupzom tú
blagú prepelati;
merx, -cis, kramarṡku
blagú, kupzhia;
ops, opis, opes, múzh, pomúzh,
blagú;
praeclara res, veliku
blagú, inu bogatia;
res, rei, reizh, ena reizh,
blagú, kei kai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blagor m, beatus vir, blagur je timu moshú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blagoslávljati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
blagoslovíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj obdariti koga/kaj
Ob slovesu ga je mati blagoslovila.
2.
v zvezi z bog, iz religije kdo/kaj obdariti koga/kaj
Bog te blagoslovi!
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
blajhati prim. plajhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blamírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
blamírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
blanšírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj delati kaj užitno z delovanjem vrele vode
Kumarice pred vlaganjem blanširamo.
2.
iz usnjarstva kdo/kaj delati kaj uporabno z delovanjem vrele vode
Usnje je treba pred nadaljnjo obdelavo blanširati.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
blašče gl. blažce
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blaten prid., F
5,
aqua limosa, ylnaſta,
blatna voda;
coenosus, blaten, vmàẛan;
limosus, -a, -um, blaten, ylovaſt, ylov, glinaſt;
lutescere, blaten, ali ylovaſt perhajati;
lutosus, -a, -um, blaten, vblaten
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blato s, F
19,
coenum, blatu [str. 35a ];
coenum, blatu [str. 46a ];
illimis, et le, pres gline, pres
blata;
illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim zhlovéṡkiga
blata;
implicitus luto, poln
blata, v'blati, ali v'ṡagrèṡi povalan, obtizhen;
interlinire, s'blatam pomaṡati, ogarditi, pozmakati, omadeṡhiti, reṡmaṡati;
intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè zhloveṡku
blatu;
lutamentum, -ti, s'blatom ṡydanîe, ali fraihanîe;
lutarius, -a, -um, kar
v'blati ṡhivy, ali prebiva;
lutensis, -se, ut lutensis piscis, po
blatu diſhezha riba;
luteus, -a, -um, is
blata ſturjen, ṡhout, bleid, gelbaſt;
luto inficere, oſtrofotati,
s'blatom ozmokati;
lutum, -ti, blatu;
oblimare, s'blatom, ali s'glino ṡamaṡati, ṡaſlipiti;
oesipum, -pi, ovzhji lein, tú
blatu, kateru ſe volne darṡhy;
oletum, -ti, zhloveṡku
blatu;
squalere, polhin
blata biti;
volutatus in luto, v'blati povailan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blazina ž, F
5,
anaclinterium, ena ẛa te leine poſtila, kateri po dnèvi ſpè:
blaẛina;
culcitra, culcitrula, blaṡina, blaṡiniza, madrázh, en kulter na poſtilo, arovnik;
culcitra, blasina, madrázh. Vnterbeth, Polster;
plumarius, -rÿ, kateri pernate
blaṡine, ali polṡhtre nareja, ali ſhtika;
pulvinus, -ni, blaṡina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blazinica ž, F
2,
culcitra, culcitrula, blaṡina,
blaṡiniza, madrázh, en kulter na poſtilo, arovnik;
pulvillus, blaṡiniza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blazniti nedov., turbare, motiti, mamiti, pazhiti, ṡjirati, ṡmotiti,
blaṡniti, ṡmamiti, kolnu ſturiti, braniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blažce s, poſseſsiuncula, en maihin gruntiz, iménze,
blaṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blažen prid., dives, bogat, bogatyn, ṡamoṡhen,
blaṡhin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blečič m, synthesis, lodnaſti gvant: en reṡdilen od veliku farb inu
blezhizhou poſtavlenih gvant
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bled prid., F
11,
caesius, -a, -um, bléda farba, nebeṡhka;
expallere, bleid poſtati;
impallere, vel impallescere, obleiditi,
bleid ratati,
bleid, ali pláh perhajati;
luridus, -a, -um, oſtuden, negnuſſen,
bléde farbe;
luteus, -a, -um, is blata ſturjen, ṡhout,
bleid, gelbaſt;
pallere, bleid biti;
palescere, bleid perhajati;
pallidus, -a, -um, bleid, bleide farbe;
subpalidus, -a, -um, bleid, bleidkaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bledeč del., pallens, bleidezh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bledenje s, error, ṡahajanîe,
bledenîe, ṡmota, falenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bledkast prid., subpalidus, -a, -um, bleid,
bleidkaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bledost ž, F
2,
luror, -oris, bleidúſt;
pallor, -oris, bleidúſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blejanje s, balatus, blejanîe teh ováz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blejati nedov., balare, beketati,
bléjati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blek1 m, F
3,
aſsumentum, perſhitek, en perſhiti
blek;
cento, -nis, flika per fliki, ena is ṡhlaht
blekou nariena dèka, ali odeja;
vetarementum, -ti, ena flika, ſtari
blek od ſhulinou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blek2 m, F
4,
lacinia, -orum, bleki na enim ſtarim gvantu;
lentigo, -nis, plehi, ali
bleki na ṡhivoti v'ṡhtalti ene lèzhe, madeṡhni
bleki;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni
bleki, ali madeṡhi, po zhlovéṡkim ṡhivoti, zhernkaſti, ali beilkaſti, mnogitere farbe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blekast prid., lentiginosus, -a, -um, vel lentigiosus, grintou,
blekaſt, ali plehaſt na ṡhivotu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blesčiti se nedov., coruscare, bliṡkati,
ſe laṡkatati,
bleszhiti, bléṡzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blesti nedov., blaterare, blacterare, ẛhlabudrati, klaffati, berbrati,
bleſti, bloditi, boleſtrati, bobozhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bleščanje s, F
2,
coruscatio, laṡkatanîe, bliṡkanîe,
bléṡzhanîe;
rictus, -us, divje ṡvirine gobez: golt, tú reṡhanîe, ali ṡhkartanîe s'ṡobmy,
bleiszhanîe teh ṡoby, teh uſt, ali golta odpertje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bleščáti se -ím se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj iskrivo oddajati koga/kaj
Rosa se blešči.
2.
kdo/kaj belo odsevati
Kuhinja se kar blešči /od snage/.
3.
brezosebnozaradi močne svetlobe biti ovirano komu/čemu pri gledanju
Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bleščeč del., coruscus, -a, -um, bleṡzhèzh, bliṡkajózh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bleščenje s, allucinatio, bleiszhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bleščeoč del., vibrans lingva, en
bleiṡzheozhi jeṡik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bleščiti se nedov., coruscare, bliṡkati,
ſe laṡkatati, bleszhiti,
bléṡzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blisk m, F
3,
fulgetrum, -tri, bliṡk;
fulgur, -uris, bliṡk, treṡk;
siderari, ṡkuṡi notar vlytje tega ṡveiṡdiṡzha, ali
bliṡk, ali gruma oṡkrunîenu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bliskajoč del., coruscus, -a, -um, bleṡzhèzh,
bliṡkajózh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bliskanje s, F
5,
coruscatio, laṡkatanîe,
bliṡkanîe, bléṡzhanîe;
fulguralis, -le, kar
k'bliṡkanîu ſliſhi;
fulgur corruscans, ṡabliṡknivu
bliṡkanîe;
fulguratio, bliṡkanîe;
intempestas, ut intempestas coeli, garmeinîe,
bliṡkanîe, hudu vreme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blískati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj svetlobno oddajati koga/kaj
Svetilnik bliska (v temi).
2.
čustvenostno kdo/kaj iskreče odbijati se
Oči (mu) bliskajo /od jeze/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bliskati nedov., F
4,
coruscare, bliṡkati, ſe laṡkatati, bleszhiti, bléṡzhiti;
effulgere, ſe laṡkatati,
bliṡkati;
fulgere pro fulgurare, bliṡkati;
fulgurare, bliṡkati, hudu vremè biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blískati se -am se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
brezosebnov presledkih močno zasvetiti se
(V bližini) se je bliskalo in grmelo.
2.
nekdo/nekaj v presledkih močno zasvetiti se
(Med grmovjem v bližini) se bliska.
3.
čustvenostno kaj iskrivo odbijati se
Beli zobje se (ji) bliskajo (izza rdečih ustnic).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bliskati se nedov., F
2,
emicare, ſe bliſkati, inu kaṡati;
fulgurat, ſe bliṡka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blitva (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, beta, blitva [Verant.13: Beta, Mang, Blitva]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blizi prisl., F
12,
adinere, blisi, ali notar poſtaviti;
admotus, -a, -um, permaknîen,
blisi poſtavlen;
admovere, permakniti, pertakniti,
blisi poſtaviti;
adnatare, perplavati,
blisi perplavati, doplavati;
adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu perſajen,
bliẛi poſajen;
circa, circum, okuli, poleg,
bliṡi;
collimitari, eden per druṡim
bliṡi meinyk iméti, mejáṡh biti;
cominus, et emenus, od
bliẛi inu od dalezh;
penè, ṡkorai,
bliṡi;
penes, cilú
bliṡi, poleg, s'raven, per;
propinquè, cilú
bliṡi;
proximare, bliṡhati, cilú
bliṡi biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blizi predl., F
3,
apud me est, on je per meni,
bliẛi mene;
Cyprus, enu kraileſtvu
bliṡi Jeruṡalema;
phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana vodna tyza, ſe vidi v'ṡhpanṡki deṡheli per murju
bliṡi Provenze
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blizu prisl., F
11,
accolere, blisu prebivati;
accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter pozhivati,
bliẛu ſtati, ali leshati;
adjacere, poleg, ali
bliẛu leṡhati, tik leṡhati, raven leshati;
adsitus, -a, -um, perſajen,
bliẛu perſajen, bliẛi poſajen;
adstituere, bliẛu poſtaviti;
adventare, bliẛu priti, ſe perbliṡhati;
allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti,
bliṡu pertezhi, perléſti;
alluo, -ere, oblivati,
bliṡu tezhi;
cominus, et comminus, od
bliṡu, is bliṡhnîga;
ferè, fermè, ṡkorai,
bliṡu;
fermè, ferè, ṡkorai,
bliṡu;
prim. bliže
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blizu predl., F
5,
ad, k', h',
bliẛu, do;
ad mare, bliẛu morja;
juxta, poleg, per,
bliṡu, ravn;
lunula, luniza, maizina luna
bliṡu mlaja;
nox intempesta, poṡnu
bliṡu pulnozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bližaj prisl., F
2,
citerior, doſti
bliṡhai per nas, veliku
bliṡhai, ta ẛadnîſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bližati nedov., proximare, bliṡhati, cilú bliṡi biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blížati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati se s korakanjem proti komu/čemu / kam
Nekdo se /boječe/ bliža hiši.
2.
kaj prihajati časovno bližje
Prazniki se /prehitro/ bližajo.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakorkoli podoben, soroden komu/čemu
Pesnik se je /uspešno/ bližal svojemu idealu.
4.
iz športa kdo primikati igrski pomoček k cilju
Spraševal je svoje sotekmovalce, naj bliža ali zbija.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bliže prisl., F
2,
approximare, ſe pomikati zhe daile
blishe k'nam li
bliṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bližniši,
narbližniši gl. bližnji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bližnje sam., F
2,
cominus, et comminus, od bliṡu, is
bliṡhnîga;
depropè, od
bliṡhnîga. Jer:25
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bližnji sam., F
5,
affinis, geschwägerte. tá
blishnî, svák;
affinis, tá
blishnî, ſvák, Dever, ſvèſt;
convicaneus, bliṡhnî, ſoſſid;
pietas, pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim, inu
bliṡhnîm;
proximus, -a, -um, bliṡhnî, raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi
- najbližnjejši , proximus, -a, -um, bliṡhnî, raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bližnji prid., F
13,
accola, -ae, blishni mejásh, ali ſoſſed;
agnata, blishnîa, od ozheta tetta;
agnati, blishnîa ṡhlahta po ozhetu;
cognata, tetta, ſvieſt,
bliṡhnîa ṡhlahta;
consangvineus, rodják,
bliṡhnîa ṡhlahta;
consanguinitas, ſvojáſt,
bliṡhnîa ṡhlahta;
genere ſum ei proximus, jeſt ſim nîemu
bliṡhîa ṡhlahta;
Germanus, Nemez: tudi brat, tovaruṡh, ṡhlahta
bliṡhnîa;
propinquus, -a, -um, bliṡhnî;
proximitas, bliṡhnîa ṡhlahta;
sangvine junctus, bliṡhnîa ṡhlahta;
suus haeres, bliṡhnî erbizh, nîegou erbizh;
vicinus, -a, -um, bliṡhnî ſoſſid
- bližnjejši , F2, proprior, tá bliṡhniſhi; ſecundarius panis, tá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drúgi krúh
- najbližnjejši F2, citimus, -a, -um, tá narbliṡhnîſhi per naṡ; vicimiſsimus, narbliṡhniſhi ſoſſid
- najbližnji , menix, koṡhiza nar bliṡhnîa moṡhjani
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bližnost ž, propinquitas, bliṡhnúſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bljušč prim. blušč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bljuvanje s, F
3,
excreatio, koṡlanîe,
bluvanîe, gardú vun iṡ ſebe metanîe;
vomitarium, -rÿ, arznîa ṡa
bluvanîe, ali vun metanîe;
vomitus, -tus, vel vomitio, bluvanîe, zhes dajanîe, koṡlanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bljuvati nedov., F
5,
acopus, -pi, enu neſnashnu ſmardezhe ṡeliszhe, kateru ima po try perza skupai, ſtury zhes dajati, ali
bluvati;
intervomere, v'meis
bluvati, zhes dajati;
vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun metati;
vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali
bluvati, inu zhes dajati;
vomitor, kateri pluvá,
bluvá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blodica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, meretricula, blodiza [po Verant.61: Meretrix, Hür, Kurba, bludicza]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blodíti in blóditi -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premikati se
Karavana blodi (po puščavi).
2.
kdo zmedeno govoriti, izražati kaj / o čem
/V vročici/ je blodil.
3.
kdo spravljati koga/kaj
Misel na dekle ga blodi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bloditi nedov., blaterare, blacterare, ẛhlabudrati, klaffati, berbrati, bleſti,
bloditi, boleſtrati, bobozhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blokírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj preprečiti koga/kaj
Policija je blokirala mestno četrt.
2.
iz ekonomije kdo/kaj ustaviti kaj ‘prodajo’
/Urgentno/ so blokirali zaloge heroina.
3.
iz finančništva kdo/kaj onemogočiti kaj ‘upravljanje, razpolaganje’
/Brez predhodnega obvestila/ so blokirali nekaj tekočih računov in hranilnih vlog.
4.
iz gostinstva kdo/kaj napisati kaj ‘ceno izdanega blaga’
/Brez pojasnil/ je blokirala sendvič.
5.
iz medicine kdo/kaj začasno ustaviti kaj ‘delovanje’
/Za nekaj sekund/ so blokirali pretok krvi.
6.
iz radiotehnike kdo/kaj preprečiti kaj ‘vpliv motenj’
/S posebnimi napravami/ je blokiral (radijski) sprejem.
7.
iz šaha kdo/kaj onemogočiti kaj ‘napredovanje figure’
Blokiral je kmeta.
8.
iz športa kdo/kaj preprečiti kaj ‘napad tekmecev’
Blokiral je napad nasprotnikov.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
blušč m, cedrestis, -tis, korèn ẛa bodlaje,
bluṡzh;
prim. plušč, pluč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blúziti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
slengovsko1.
čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
Nekateri radi bluzijo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na vsa usta/ bluzil o dolžnostih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bo prih., F
26,
adagia ſunt: kakòr ſo ſjali, taku
bodo ẛhèli;
damnaturus, kateri
bó obſojen;
datarius, -a, -um, kar je k'dajanîu, ali kar
bó danu;
fare, bó, ſe
bó ẛgodilu;
fruiturus, -a, -um, kateri
bo vṡhival;
fugaturus, kateri
bo ṡapoden, ali pregnán;
geniturus, -a, -um, kateri
bó rodyl;
proxime, berṡh kakòr
bó moglu biti;
ſit ita, nai
bó takú;
prim. bode
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bob m, F
16,
acrochordon, ſo bradovize, kakor en
bob debele;
colocasia, -ae, vodeni
bob raſte v'Egyptu;
conchis faveta, is
boba jeid;
faba, -ae, bob;
fabacia, -ae, faveta, en mozhnik
s'boba;
fabae hilum, tá zherna pika na
bobu;
fabaginus, -a, -um, bobovṡki, od
boba;
fabalis, et le, kar
k'bobu ſliſhi;
fabarius ager, nyva ṡa
bob, kir
bob rad raſte;
hilum, -li, tá zherna pika na
bobi;
hyoscyamus, -mi, zhervivez, ṡobnyk, ſvinṡki
bob;
midas, -ae, ṡhuṡhik, ali mol
v'bobu;
smilax hortensis, laṡhki grah, ali
bob;
utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin
[e] graha, od
boba;
valvuli, ſtrokiki per
bobi, ali drugim ſozhivji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
boben m, F
2,
timpanum, -ni, buben;
tympanum, -ni, en
buben
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bober prim. beber, piber
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bobnar m, F
2,
timpaniſta, -ae, bubnar;
tympanista, -ae, en
bubnar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bobnarica ž, timpanistria, -ae, bubnarza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bóbnati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj igrati na boben
Bobna (koračnico) /kar po mizi/.
2.
kdo/kaj sunkovito udarjati ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož /s prsti/ bobna po mizi.
3.
čustvenostno kdo/kaj namerno sporočati za koga/kaj
Znanka je bobnala (naokoli), da bo čez teden dni poroka.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bobnati nedov., F
3,
canere claſsicum, k'boju trobentati, ali
bubnati;
timpanizare, timpana resonare, bubnati;
tympanirare, bubnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bobnenje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, bombus, bubanje,
bobnenje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bobnéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove Sod /čudno/ bobni.1.1.
dajati močne zamolkle glasove
(V moji glavi) bobni.
2.
kaj bobneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka bobni čez jez.
3.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) bobnijo po celi hali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bobočati nedov., blaterare, blacterare, ẛhlabudrati, klaffati, berbrati, bleſti, bloditi, boleſtrati,
bobozhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bobolnik m, lepidium, ena ſorta divjiga
bobolnika, devja retku, popra ṡeliṡzhe, radu v'verteh raſte;
prim. bobovnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bobotati nedov., cubare, cucubare, bobotati, inu ſhrajati kakòr ſova
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bobov prid., F
5,
fabae scapus, bobova bilka;
fabale, et lis, enu ſtablu
bobovu;
fabalia, et fabago, bobovi obzhinki;
lomentum, -ti, lobova [bobova] kaſha, po Laṡhku faveta,
bobova moka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bobovnik m, F
3,
bunium, -ÿ, kresh, ẛelenu ẛheliṡzhe per ſtudenzhinah,
bobounik;
cardamum, -ni, kreẛh,
bobovnik, kateri per ſtudenzih ráſte, ſtudenzhni
bobounik;
prim. bobolnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bobovski prid., fabaginus, -a, -um, bobovṡki, od boba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bode prih., F
2,
numquid, kai ne,
bode li;
prolusio, naprei shtritanîe, ali ṡkuſhanîe, aku tá ygra
bode prou, ali nikár
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bodeč del., F
16,
aculeatus, -a, -um, bodèzh, ẛhpizhaſt, s'ẛhelom;
anchuſa, -ae, enu
bodezhe ẛeliszhe, s'erdezho korenino;
carex, caricis, ena dolga
bodèzha trava per vodah;
coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn,
bodèzh, ali ternaſti korèn;
cynogloſsos, vel cynogloſsa, bodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe;
cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu
bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh;
imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude,
bodezhe grinte, ali hraſte;
lanaria, -ae, enu neṡnanu
bodezhe ṡeliṡzhe, s'katerim ſo volno ſpirali;
leucacantha, -ae, ene neṡnane koprive, ali
bodèzhe ṡeliṡzhe;
punctorius, -a, -um, bodèzh;
pungens, bodèzhi;
rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu potler rata ternaſtu, inu
bodezhe;
ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji tern, enu ternaſtu
bodèzhe ṡeliṡzhe s'ardezhimi jagodami;
scaber, -ra, -rum, oṡter,
bodèzh ṡa perjemati;
sentus, -a, -um, senticosus, -a, -um, ternou, oſter,
bodèzh;
smilax aspra, en
bodèzhi ſlak ali ternaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bodenje s, F
3,
mordacitas, vjeidoſt, tu
bodenîe, ali ſmodenîe tega ṡeliṡzha;
punctio, bodenîe, pikanîe;
punctus, -us, bodenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bodeoč del., existens, bodeozh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bodež (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, pugio, -onis, wódéſh. Verant.
[84: Pugio, Tolch, Bodex]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bodi vel., F
13,
aequo animo sis, imi poterplenîe,
bodi dobre vole;
ave, Búg te primi, ẛdrou
bodi, bodi zheszhen, zheṡzhena;
da te mihi, bodi pokoren;
esto, bodi ſi takú, jeſt puſtym taku biti,
bodi;
fiat, ṡgodiſe,
bodi; Letú vſe
bodi popiſſanu;
salve, ṡdrav
bodi, zheṡzhen
bodi;
salvete, ṡdravi, ali zheṡzheni
bodite: bodite poṡdravleni;
sobrÿ estote, bodite tréṡni, ſtréṡni, tréṡvi;
valete, odhudnîa, ṡdrau
bodite
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bodi vez., F
19,
esto, bodi ſi takú,jeſt puſtym taku biti, bodi;
evectus, -us, ena voṡhnîa
bodi ſi po ſuhim, ali po mokrim;
facinus, -oris, enu djanîe,
bodi ſi kakerſhnu hozhe;
farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ
bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe;
immolitus, -a, -um, ṡydan,
bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran;
panis comunis, ſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh
bodi;
pannicularia, tú maihinu blagú kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi
bodi gvant, ali danarji;
perpaululum, bodi kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu;
qualiscunque, kakerſhenkuli
bodi;
qualitercumque, v'kakerſhno kuli
bodi visho;
quantuluscunque, bodi ſi maihin kakòr kuli hozhe;
quantumcunque, kolikar kuli
bodi;
quocunque, kamer kuli
bodi;
quoquomodo, kakorkuli
bodi;
stupa, -ae, predivu, ſi
bodi lanenu, ali konopnu;
ubicunque, kirkuli
bodi;
undelibet, is katerigakuli meiſta
bodi, od kateriga kuli kraja
bodi;
usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati, ſi
bodi s'beſſedo, ali s'djanîam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bodičovje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, F
2,
cardus, carduus, wodizhuvje Scopoli
[355: Carduus, Carniol. Botizhuie; pod Nomina Carniolica pa: Bodizhuie];
eryngium wodizhuje per poti. Scopoli
[338: Eryngium, diciturque Bodizhuie perpode; pod Nom. Carn.: Bodizhuie perpode]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bodisi vez., sive, bodiſi, ali;
prim. si
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bodljaj m, F
4,
ampelosleuce, -es, koren ẛa
bodlaje, ẛa bolezhino;
cedrestis, -is, korèn ẛa
bodlaje, bluṡzh;
pleuriticus, -a, -um, kateri ima
bodlaje;
pleuritis, -dis, bodlaji, kadar eniga na ſtrani bode
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bog m, F
49,
Bacchus, pyanski ali vinski
Búg;
consus, Búg tega ſveitovanîa;
Deus, Búg;
Deus ita decrevit, Búg je takú odlozhil;
divinitus, od
Bugá, is
Buga;
Emanuel, nobiscum Deus, Búg ṡnami;
impiè, pregréſhnu, ṡupar
Boga, inu te ſtariſhe;
lamuel, vel Jamuel, Bogú lub. Prov:31;
lares penates, domazhi duhovi, ali
boguvi;
nolite errare, deus non irredetur, ne motite ſe,
Bug ſe nepuſty ṡhpotati;
ò si, Búg hotel;
Sabaoth, deus ſabaoth, Búg te mozhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogaboječ prid., F
5,
pius, -a, -um, brumen,
Bogabojezh;
religiosus, -a, -um, Bogabojezhi, duhovni, brumin, verin, dobre véſti;
theosebes, Bogarodni, duhovni, dobre veiſti,
Bogabojezhi;
timoratus, Bogabojezh;
timoratus, -a, -um, Bogabojezhi, brumin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogaboječe prisl., F
2,
piè, brumnu,
Bogabojezhe, andohtlivu, Bogabojezhnu;
religiosè, po duhovnu,
Bogabojezhe, vernu, s'veliko andohtjo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogaboječno prisl., piè, brumnu, Bogabojezhe, andohtlivu,
Bogabojezhnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogajoč del., parens, â pareo, pokoren,
bugajozhi, ſluſhajozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogajoči sam., parentes, ty ſtariſhi: tudi ty
bugajozhi, pokorny
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
boganeroden prid., F
2,
impius, Boganeroden, pregréſhen, pregréſhnik;
irreligiosus, -a, -um, neduhovni,
Boganerodni, pres Boṡhyga ſtrahú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
boganerodnost ž, impietas, Boganerodnoſt, pregréſhnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
boganje s, consectatio, eniga
buganîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogaroden prid., F
2,
longanimis, Bogaroden, dolgu ṡanaſhliu, poterpliu, poterpeṡhliu;
theosebes, Bogarodni, duhouni, dobre veiſti, Bogabojezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogarodnost ž, F
3,
longanimitas, Bogarodnoſt, odlaſhanîe, dolgu ṡanaſhanîe;
pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht, pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim, viſhiſhim, inu bliṡhnîm:
Bogarodnoſt;
theosebia, -ae, Boshya ſluṡhba,
Bogarodnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogastvo1 s, F
5,
adagia sunt: kir nei
bogaſtva, tam nei lakomnoſti;
divitiae, -arum, bogatie, doſti blagá,
bogaſtvu;
gaza, -ae, ſhaz, blagú,
bogaſtvu, bogatia;
opulentia, -ae, premoṡhnoſt velika,
bogaſtvu;
peculium, perṡhparani, inu s'déllom dobiti danarji,
bogaſtvu s'gotovimi danarji, inu s'doſti imenîam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogastvo2 s, F
2,
deitas, Bogaſtvu;
divinitas, -tis, Boṡhyaſt,
Bogaſtvu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogat prid., F
27,
abundans, kir ima vſiga obilnu, inu ẛadoſti,
bogat;
copiosus, -a, -um, obilni,
bogat;
dis, ditis, bogat;
ditescere, obogatiti,
bogat perhajati;
ditiſsimus, ſylnu
bogat;
dives opus, enu
bogatu inu lipú déllu;
locuples, -tis, bogat, obiln;
locupletare, bogatiga ſturiti;
numatus, -a, -um, bogat s'danarmi
- bogatejši , ditior, bogatiſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogatéti -ím
nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj postajati bogat
/Hitro/ je bogatel /s tujim denarjem oz. na tuj račun/.
2.
kdo/kaj številčno večati se
Njegova knjižnica /vidno/ bogati.
3.
kdo/kaj postajati boljši
Tovrstna družba se /na tak način/ duševno bogati.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bogati sam., F
2,
visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en
bogat vmerl, takú je bilú navadnu per eniga
bogatiga pogrèbu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogati nedov., F
4,
consectator, kateri ẛa enim hodi, inu ga
buga;
obedire, ſluſhati, pokoren biti,
bugati;
obsecundare, bugati, volnu tú ṡavkaṡanu ſturiti, pokoren, inu podloṡhen biti;
parére, bugati, pokoren biti, ſluſhati;
prim. bogajoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogatija ž, F
5,
divitiae, -arum, bogatie, doſti blagá, bogaſtvu;
facultates, imenîa,
bogatie, blagú;
gaza, -ae, ſhaz, blagú, bogaſtvu,
bogatia;
laxae opes, velika
bogatia;
praeclara res, veliku blagú, inu
bogatia
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bogatija ž, opulentia, -ae, wogatia
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogatin m, dives, bogat,
bogatyn, ṡamoṡhen, blaṡhin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogatiši gl. bogat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogatíti -ím
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj delati koga/kaj bogat-o/-ega
Kupčije in špekulacije so jih /vedno bolj/ bogatile.
2.
kdo/kaj večati kaj
/Z neverjetno vztrajnostjo/ si je bogatil vedenje o določenih stvareh.
3.
kdo/kaj delati kaj boljše
Časopis so bogatili /z ilustracijami/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
bogato prisl., F
5,
affatim, obilnu,
bogatu, ẛadoſti, ſhe prevezh;
ampliter, bogatu, preſtranu;
opimè, ſylnu fliſſih,
bogatu, popolnoma;
opiparè, bogatu, s'dobro perpravo;
opiparus, -a, -um, ſylnu
bogatu, inu dobru perpravlen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogaučeni sam., theologus, -gi, Bogavuzhen, Bogaṡaſtopin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogazastopni sam., theologus, -gi, Bogavuzhen,
Bogaṡaſtopin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
boginja ž, F
6,
Dea, Boginîa;
haruspica, zuperniza, ali ena tokova
boginîa;
minerva, -ae, ena
boginîa per Aidjih s'imenom Pallas;
Nanea, Boginîa Diana. 2.Mach:11;
Svada, -ae, boginîa te ṡgovornoſti;
Venus, -ris, ena
Boginîa te lubeṡni, ali nezhiſtoſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogoroden,
bogorodnost prim. bogaroden, bogarodnost
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogovanje s, divinatio, -onis, bogovanîe, vganka, domiſhlenîe prihodniga dolgovanîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogovec m, F
11,
areoli, bogovzi;
ariolus, bogoviz;
arrepticius, -a, -um, ena reizh ozuprana ṡkuṡi
bogovze;
augur, -ris, Bogoviz, kateri na tyze mèrka;
divinus, -ni, divinator, bogoviz;
extipex, -cis, en
bogoviz, kateri oſſerzhje ogleduje;
hariolus, -li, en zupernik ali
bogoviz;
haruspex, -cis, en
Bogoviz, kateri je mèrkel na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih;
inaugurató, od
bogouzou poveidanu, ali na ṡnanie danu;
laena, -ae, nékadanî na voiski plászh, kateriga ſo ty
bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en Harvaṡhki manten;
python, -onis, bogoviz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogovstvo s, F
2,
Divinitas, Bogouſtvo;
Chriſtus in S. S: Altaris Sacramento cum divinitate et humanitate, [?]ſtu u'S. Sacramentu tego Oltarja is
Bogouſtvam inu Zhloveſtvam
[poznejši pripis neznane roke]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogulja ž, pythoniſsa, bogula
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 20206 zadetkov.