Á  ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Abalákovova metóda -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abalákovovo sidríšče -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abalákovovo uhó -ega ušésa m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ablácija -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ABÓ -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abonmá-jasamostalnik moškega spola
  1. plačano naročilo
    • abonma za kaj/koga
    • , abonma v čem, kje, kdaj
    • , abonma s čim/kom, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abrazíja -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

absolútna višína -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

absórber súnka -ja -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abstinírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.
2.
kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

abstinírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.
2.
kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

ábzajl -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ábzajlanje -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ábzajlati -am dov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

acetilénska svetílka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

AD -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

adaptácija -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aeróbna zmogljívost -e -i ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aeróbni napòr -ega -ôra m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

afêra-esamostalnik ženskega spola
  1. odmevna javna zadeva, javni dogodek
    • afera s čim/kom
    • , afera v/na čem, kje
    • , afera o čem/kom
    • , afera med kom/čim
    • , afera zaradi česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

agéncijaagencíja -esamostalnik ženskega spola
  1. podjetje za posredniške posle
    • agencija za kaj
    • , agencija v/na čem, kje
    • , agencija s čim, kako
  2. obveščevalni urad
    • agencija za kaj
    • , agencija v/na čem, kje
    • , agencija s čim, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

agitírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pridobivati
Agitiral je (med prisotnimi).
2.
kdo/kaj pridobivati za koga/kaj / proti komu/čemu
Agitirali so za svojega kandidata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

agordínski króžek prôstega plézanja -ega -žka -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ÁÍ -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ájmar -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

AK -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

akadémičarka -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

akadémik -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

akcènt-êntasamostalnik moškega spola
  1. naglas, poudarek
    • akcent v čem, kje
  2. izstopajoča stvar, vsebina
    • akcent česa
    • , akcent v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ákcija-esamostalnik ženskega spola
  1. organizirana dejavnost s ciljem
    • akcija za kaj/koga
    • , akcija v/na čem, kje, kdaj
    • , akcija s čim/kom, kako
    • , akcija proti čemu
  2. vojaška operacija
    • akcije za kaj
    • , akcija v/na čem, kje, kdaj
    • , akcija s čim/kom
    • , akcija proti komu/čemu
  3. cenovno ugodnejša ponudba
    • akcija za kaj
    • , akcija v/na čem, kje, kdaj
    • , akcija s čim, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

áki -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ákia -e m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aklimatizácija -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aklimatizírati se -am se dov. in nedov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

akreditírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj imenovati koga za določene pristojnosti
Izbrane ljudi so akreditirali.
2.
kdo/kaj imenovati koga , da zastopa interese svoje države v tuji državi
V Turčiji so akreditirali poslanika.
3.
iz finančništva kdo/kaj izdati akreditiv za koga
Akreditirali so dobavitelja pri banki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

akrescénca -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aktivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.
2.
kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.
3.
iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.
4.
iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

aktivizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: aktivírati

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

aktívni gôrski vodník -ega -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aktívni gôrski vodník z mèdnárodno licénco -ega -ega -a -- -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aktívni materiáli -ih -ov m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aktívni ognjeník -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aktívnost plazôv -i -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aktívno varoválo -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aktualizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

akumulácija -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

akútna višínska bolézen -e -e -zni ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alarmírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

álgasti svét -ega svetá m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinétum -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpiníst -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinístična odpráva -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinístična sékcija -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinístična skupína -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinístična smér -e smerí ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinístična šóla -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinístična túra -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinístična vŕvna téhnika -e -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinístični inštrúktor -ega -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinístični klúb -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinístični odsèk -ega -éka m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinístični priprávnik -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinístični pristòp -ega -ópa m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinístični smúčar -ega -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinístični tečáj -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinístični tečájnik -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinístični vodníček -ega -čka m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinístični vzpòn -ega vzpôna m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinístično dejánje -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinístično smúčanje -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinístika -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinístka -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpinízem -zma m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpínski čín -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpínski pás -ega pasú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

álpska léstvica -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

álpska réka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

álpska smér -e smerí ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

álpska smúška véz -e -e vezí ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

álpske smučí -ih -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

álpski cepín -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

álpski fén -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

álpski ledeník -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

álpski sédežni plezálni pás -ega -ega -ega pasú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

álpski slóg -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

álpski stíl -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

álpsko špórtno plézanje -ega -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

altiméter -tra m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aluminizírana šotórska stréha -e -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ambú -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ambulántni vôzel -ega -zla m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

amerikanizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prilagajati, prilagoditi koga/kaj načinu življenja in mišljenja
Nekaj evropskih slikarjev je svojo umetnost /popolnoma brez predsodkov/ amerikaniziralo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

amerikanizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prilagajati se, prilagoditi se načinu življenja in mišljenja
Ljudje so se /na hitro/ amerikanizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

amêriška téhnika -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

amêriški načín vzpôna -ega -a -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

amfiteáter -tra m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

amortizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
iz ekonomije kdo/kaj vrednostno odpisati, odpisovati kaj zaradi obrabe, dotrajanosti
V podjetju so amortizirali proizvajalna sredstva.
2.
iz ekonomije kdo/kaj odplačati, odplačevati z obrestmi kaj
Končno so amortizirali dolg.
3.
iz prava kdo/kaj pravno razveljaviti, razveljavljati kaj
Amortizirali so vse prejšnje izkaznice in potrdila.
4.
iz tehnike kdo/kaj urediti kaj z namenom blažiti, ublažiti tresenje
Avto so amortizirali za varnejšo vožnjo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

amortizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
iz tehnike kaj z donosom kriti zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev
Stroj se bo amortiziral v desetih letih.
2.
iz ekonomije kaj odplačati se, odplačevati se z obrestmi
Dolg se amortizira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

amputírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj da(ja)ti stran kaj
Amputirali so (mu) ranjeno nogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

ànaeróbna zmogljívost -e -i ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ànaeróbni napòr -ega -ôra m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

analizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Analizirali so gospodarske razlage.
2.
iz kemije kdo/kaj s presojo razčlenjevati kaj
Analizirali so določene spojine in zmesi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

analógni višinomér -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

andiníst -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

andinízem -zma m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

andíst -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

andízem -zma m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ándska kápa -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aneroíd -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

animírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) animiral še za resnejši trening.
2.
iz gledališča kdo/kaj oživiti kaj
Igralci so animirali lutko (z različno dolgimi nitmi oziroma vrvicami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

anketírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Tednik /redno/ anketira bralce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

anoksíja -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

anoksimíja -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ánorak -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ánticiklón -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

antrópocentrízem -zma m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ÁO -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aparát-asamostalnik moškega spola
  1. priprava
    • aparat za kaj
    • , aparat s čim
    • , aparat v/na čem, kje
  2. organizirana skupina ljudi za določena dela
    • aparat s čim
    • , aparat v/na čem, kje
  3. dokumentacija
    • aparat s čim, kako
    • , aparat v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apelírati na -am na dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pozivati koga za koga/kaj
Politiki so apelirali na ljudi, naj se za stvar zavzamejo.
2.
kdo/kaj sklicevati se na kaj
Apelirali so na njegov razum.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

aplavdírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dajati komu/čemu priznanje
Občinstvo je govorniku /navdušeno/ aplavdiralo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

aplicírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.
2.
kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).
3.
kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.
4.
iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

apnénčasta sténa -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apnénec -nca m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apretírati -am dov. in nedov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apsída -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aréna-esamostalnik ženskega spola
  1. prostor za javno nastopanje
    • arena v čem, kje
    • , arena po čem, kod
  2. področje delovanja
    • arena v čem, kje, kdaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aretácija -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aretírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prijeti koga
Ponoči je policija aretirala mnogo ljudi.
2.
iz tehnike kdo/kaj pritrditi kaj
Aretiral je magnetno iglo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

argumentírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol upravljanja/ustvarjanja
kdo/kaj utemeljevati kaj
Trditev so /znanstveno in strokovno/ argumentirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

arhivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dati kaj
Novejše gradivo so /trajno/ arhivirali (v protipožarne zaboje in na posebne zgoščenke).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

ármafléks -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ármič -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aromatizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj lastnostno spremeniti kaj
Pijačo so aromatizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

asfaltírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo usmerjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
/Nanovo/ so asfaltirali pločnik in del ceste.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

àsimétrična D-vpónka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

asistírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.
2.
kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

asociírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dajati skupaj koga/kaj
Pojem je asociiral /s predstavo ljubezni/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

asociírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
neobčevalno knjižno kdo/kaj povezovati se proti komu/čemu / za koga/kaj
Ljudje so se asociirali proti skupnemu sovražniku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

aspirátor -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ástrofólija -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

astronávtska fólija -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

átak -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

atestírati -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj kakovostno označiti koga/kaj kot ustrezn-ega/-o
Atestirali so material.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

atlétski raztežáj -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

atlétsko plézanje -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avantúra-esamostalnik ženskega spola
  1. dogodivščina
    • avantura s kom/čim
    • , avantura pri čem/kom, kje
  2. tvegano dejanje, nevaren poskus
    • avantura s čim/kom

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avčínka -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avstrálska léstvica -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avtohtóna živál, rastlína -e -i, -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avtomát-asamostalnik moškega spola
  1. samoopravilni stroj
    • avtomat za kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avtomátska deréza -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avtorizírani vodník -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avtorizírati -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dobiti pooblastila, dovoljenje za kaj
Avtorizirali so nov proizvodni postopek.
2.
iz založništva kdo/kaj dobiti pooblastila za kaj
Pisatelj je avtoriziral prevod romana.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

azíl-asamostalnik moškega spola
  1. zatočišče
    • azil za koga/kaj
  2. zavod, zavetišče
    • azil za koga/kaj
    • , azil s kom

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ázimut -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ažurírati1 -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj sprotno delati kaj
Vsakodnevno so ažurirali postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

ažurírati2 -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja, iz obrtništva
kdo/kaj delati okras na kaj
Ažurirala je prt.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

A0  ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

A1  ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

A2  ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

A3  ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

A4  ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

A5  ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

A6  ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

A2+  ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

A3+  ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

A4+  ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bába -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bábiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
slabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bábje pšêno -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

báhati se -am se in baháti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bájati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, neobčevalno knjižno
kdo neverjetno pripovedovati kaj / o čem
/Zavzeto/ (jim) je bajala zgodbe o prvih poselitvah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bájla -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bájtar -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bákla -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bakréna glávica -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bakrenéti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
kdo/kaj postajati bakrene barve
Gozd v jesenskem času bakreni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

balerína -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balerínca -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balerínka -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balkanizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno slabšalno
v posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati balkanske razmere v/na koga/kaj
/S starimi napravami/ so /popolnoma/ balkanizirali delovni postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

balkanizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno slabšalno
kdo/kaj navzemati se balkanske kulture, navad
Evropa se balkanizira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

balkón -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balván -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balvaníranje -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balvanírati -am nedov. in dov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balvánska blazína -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balvánska umétna sténa -e -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balvánski problém -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balvánsko plézanje -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balvánsko plézati -- -am nedov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balvánsko varovánje -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balzamírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj prepajati z balzamom koga/kaj
Mrliče so /množično/ balzamirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

banalizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj narediti pusto vsakdanje, nepomembno kaj
/V drami/ je /z veliko mero sarkazma/ banaliziral zgodovinske dogodke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

banána -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

banána ôklo -- -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

banánasti dvókónični zatìč -ega -ega -íča m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bankrotírati -am dovršni in nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj narediti bankrot, gospodarsko propasti
Trgovec je /zaradi prehude konkurence/ bankrotiral.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

barantáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pogajati se
Pri kupčiji nikdar ne baranta.
2.
kdo/kaj pogajati se s kom
S kmeti je barantal (za gozd).
3.
kdo/kaj prekupčevati s kom/čim
Otroci barantajo z znamkami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bárasáb -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bárasáhib -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barbarizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati barbarske razmere v/na koga/kaj
/Z zastarelimi napravami in nehumanimi metodami/ so /popolnoma/ barbarizirali delovni postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

barbarizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj navze(ma)ti se barbarskih navad
Antična umetnost se je /s prišleki prehitro/ barbarizirala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bárje -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barométer -tra m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bárvati -am nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj po-/pre-krivati koga/kaj
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj obarvan-o/-ega
Otroci barvajo risbice.
3.
iz medicine kdo/kaj delati kaj obarvano
Barvali so histološki preparat.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bárvati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj postajati obarvan
Listje se barva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

básanje -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

básati bášem tudi básam nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.
3.
knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

básati se bášem se tudi básam se nedovršni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno
1.
kdo/kaj tlačiti se v/na/med/skozi kaj / kam
Basali so se v avtobus.
2.
kdo/kaj polniti se s čim
/Neokusno/ se je basal s hrano.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

básati se -šem se nedov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

báti se bojím se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.
2.
kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa
Boji se kazni/smrti.
2.1.
kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.
2.2.
kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.
4.
čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

báti se za bojím se za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj
Starši se bojijo za otroke.
1.1.
kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

báviti se z/s -im se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bávtica -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

báza-esamostalnik ženskega spola
  1. osnova, podlaga
    • baza česa
    • , baza za koga/kaj
  2. zbirka podatkov
    • baza česa/koga
    • , baza v/na čem, kje
    • , baza za kaj/koga
    • , baza o čem/kom
  3. izhodiščni kraj, oporišče, izhodiščna organizirana skupina
    • baza koga
    • , baza v/na čem, kje
    • , baza za kaj/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bazírati na -am na nedovršni in dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj oblikovati se na čem kot bazi
Trditev temelji na dejstvih.
2.
kdo/kaj oblikovati kaj na čem kot bazi
Svojo teorijo in predavanja je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bázni šôtor -ega šotóra m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bázni tábor -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bázno taboríšče -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bedéti -ím tudi bdéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj biti buden
Celo noč so bedeli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bedéti nad -ím nad tudi bdéti nad -ím nad nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
neobčevalno knjižno kdo/kaj upravljati s kom/čim
Starši bedijo nad otroki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bedéti pri -ím pri tudi bdéti pri -ím pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj nahajati se pri kom/čem
Bedela je pri bolniku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bêdrna zánka plezálnega pasú -e -e -- -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bégati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj neorganizirano hoditi
Bega že /brez bergel/.
2.
kdo neorganizirano, nejasno razmišljati
Kar prepogosto bega in blodi.
3.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v zmedenost, zmoto
Begali so jo /z vražami/.
4.
kdo/kaj spravljati kaj v zmedenost/zmoto
Dekle (mu) bega misli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

beléti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se, postajati svetel
Breze belijo v gozdu.
2.
kaj delati se, postajati svetel, bel
Lasje (mu) belijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

béli léd -ega ledú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belíti1 in béliti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati belo kaj
Stene so belili (z apnom).
2.
kdo/kaj delati kaj bolj belo ali razbarvano
/Redno/ beli perilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

belíti2 in béliti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delati mastno kaj s čim
Solato je belila z oljem.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

belíti se in béliti se -im se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se svetel
Breze se belijo v gozdu.
2.
kaj delati se svetel, bel
Lasje se (mu) belijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bencínski kuhálnik -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beráčiti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj prositi
Berači /kot zadnji klošar/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

beráčiti za -im za nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj ponižno prizadevati si za koga/kaj
Zdravstveno osebje je /dobesedno/ beračilo za nekaj novih aparatur in za boljše pogoje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bernárd -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beséda-esamostalnik ženskega spola
  1. izražanje misli
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • beseda o
  • , beseda za
  • , beseda z/s
  • , beseda med
  • , beseda pri
  • , beseda proti

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

betonírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delati kaj z betonom
/Po italijanski maniri/ (jim) betonirajo dovoze do hiš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bežáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
3.
navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bíčev vôzel -ega -zla m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíkolórka -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bílgerijev klín -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

biocenóza -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

biolóška raznovŕstnost -e -i ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

biolóško ravnovésje -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

biotóp -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

birokratizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj kot birokrati upravljati kaj
Birokratizirali so družbene odnose.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

birokratizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj kot birokrati upravljati se
Družbeni odnosi so se birokratizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bístrica -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bistríti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
kdo/kaj razvijati sposobnost za koga/kaj
Celo obdobje študija si bistri duha in hkrati estetski čut.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bistríti se -ím se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati bister, zelo prozoren
Voda se bistri.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bíti1 bíjem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Dež bije v okna.
1.1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.
2.
kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.
4.
v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.
5.
nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.
6.
v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.
7.
kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.
8.
iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.
9.
iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bíti2 sem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati
Tak kralj je res bil.
1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje
Hiša je sredi polja.
3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bíti brez sem brez nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne imeti koga/česa
Je brez sorodnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bíti ob sem ob dovršni in nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti koga/kaj
Je ob prijatelje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bíti od sem od nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti svojina/lastnost od koga/česa
Parcela je od brata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bíti pri sem pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost pri kom/čem
Oni so pri denarju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bíti proti sem proti nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje proti komu/čemu
Ves napredni svet je proti terorizmu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bíti se bíjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj udeleževati se
Bili so se (za osamosvojitev) /do zadnjega/.
2.
kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj
/Z vztrajnostjo in pogumno/ so se bili za delavske pravice.
3.
kaj biti v nasprotju s čim
Tako ravnanje se je bilo z njegovimi nazori.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bíti v sem v nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje v čem
Je /popolnoma/ v glasbi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bíti z/s sem z/s nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje s kom
Je z uporniki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bíti za sem za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje za koga/kaj
Je za koristne stvari.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bítje-asamostalnik srednjega spola
  1. kar je živo
    • bitje česa
  2. oseba, žival
    • bitje česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • bitje z/s
  • , bitja v/na

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bívak -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bivakíranje -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bivakírati -am nedov. in dov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bívak opréma -- -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bívak vréča -- -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bívati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Biva na deželi/v mestu.
2.
kdo/kaj biti, eksistirati, obstajati
Ta sreča /v resnici/ biva.
3.
neobčevalno knjižno, iz umetnosti kdo živeti kaj 'dejavnost, dogajanje'
Biva svet.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

blagoslávljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: blagoslovíti

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

blagoslovíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj obdariti koga/kaj
Ob slovesu ga je mati blagoslovila.
2.
v zvezi z bog, iz religije kdo/kaj obdariti koga/kaj
Bog te blagoslovi!

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

blamírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
GLEJ: diskvalificírati

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

blamírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
GLEJ: diskvalificírati se

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

blanšírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati kaj užitno z delovanjem vrele vode
Kumarice pred vlaganjem blanširamo.
2.
iz usnjarstva kdo/kaj delati kaj uporabno z delovanjem vrele vode
Usnje je treba pred nadaljnjo obdelavo blanširati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

blátni pláz -ega plazú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bláto -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

blažílnik súnka -a -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

blestník -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

B-léstvica -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bleščáti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj iskrivo oddajati koga/kaj
Rosa se blešči.
2.
kdo/kaj belo odsevati
Kuhinja se kar blešči /od snage/.
3.
brezosebnozaradi močne svetlobe biti ovirano komu/čemu pri gledanju
Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

blísk -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

blískati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj svetlobno oddajati koga/kaj
Svetilnik bliska (v temi).
2.
čustvenostno kdo/kaj iskreče odbijati se
Oči (mu) bliskajo /od jeze/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

blískati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
brezosebnov presledkih močno zasvetiti se
(V bližini) se je bliskalo in grmelo.
2.
nekdo/nekaj v presledkih močno zasvetiti se
(Med grmovjem v bližini) se bliska.
3.
čustvenostno kaj iskrivo odbijati se
Beli zobje se (ji) bliskajo (izza rdečih ustnic).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

blížati se -am se nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati se s korakanjem proti komu/čemu / kam
Nekdo se /boječe/ bliža hiši.
2.
kaj prihajati časovno bližje
Prazniki se /prehitro/ bližajo.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakorkoli podoben, soroden komu/čemu
Pesnik se je /uspešno/ bližal svojemu idealu.
4.
iz športa kdo primikati igrski pomoček k cilju
Spraševal je svoje sotekmovalce, naj bliža ali zbija.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

blížnji-a -epridevnik
  1. neoddaljen
    • kdo/kaj biti bližnji v/na čem, kje, kdaj
  2. bližji, soroden, duhovno povezan
    • kdo/kaj biti bližnji pri/v čem, kje, kdaj
    • , kdo/kaj biti bližnji s čim/kom
    • , kdo/kaj biti bližnji komu/čemu

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

blížnjica -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

blodíti in blóditi -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premikati se
Karavana blodi (po puščavi).
2.
kdo zmedeno govoriti, izražati kaj / o čem
/V vročici/ je blodil.
3.
kdo spravljati koga/kaj
Misel na dekle ga blodi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

blodnják -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

blodnják razpók -a -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

blók -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

blokírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj preprečiti koga/kaj
Policija je blokirala mestno četrt.
2.
iz ekonomije kdo/kaj ustaviti kaj ‘prodajo’
/Urgentno/ so blokirali zaloge heroina.
3.
iz finančništva kdo/kaj onemogočiti kaj ‘upravljanje, razpolaganje’
/Brez predhodnega obvestila/ so blokirali nekaj tekočih računov in hranilnih vlog.
4.
iz gostinstva kdo/kaj napisati kaj ‘ceno izdanega blaga’
/Brez pojasnil/ je blokirala sendvič.
5.
iz medicine kdo/kaj začasno ustaviti kaj ‘delovanje’
/Za nekaj sekund/ so blokirali pretok krvi.
6.
iz radiotehnike kdo/kaj preprečiti kaj ‘vpliv motenj’
/S posebnimi napravami/ je blokiral (radijski) sprejem.
7.
iz šaha kdo/kaj onemogočiti kaj ‘napredovanje figure’
Blokiral je kmeta.
8.
iz športa kdo/kaj preprečiti kaj ‘napad tekmecev’
Blokiral je napad nasprotnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

blóške smučí -ih -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

blúziti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, slengovsko
1.
čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
Nekateri radi bluzijo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na vsa usta/ bluzil o dolžnostih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bóbnati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj igrati na boben
Bobna (koračnico) /kar po mizi/.
2.
kdo/kaj sunkovito udarjati ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož /s prsti/ bobna po mizi.
3.
čustvenostno kdo/kaj namerno sporočati za koga/kaj
Znanka je bobnala (naokoli), da bo čez teden dni poroka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bobnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove
Sod /čudno/ bobni.
1.1.
dajati močne zamolkle glasove
(V moji glavi) bobni.
2.
kaj bobneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka bobni čez jez.
3.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) bobnijo po celi hali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bóčna ledeníška gróblja -e -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bóčna opŕt nahŕbtnika -e -i -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bóčno varovánje -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bogatéti -ím nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj postajati bogat
/Hitro/ je bogatel /s tujim denarjem oz. na tuj račun/.
2.
kdo/kaj številčno večati se
Njegova knjižnica /vidno/ bogati.
3.
kdo/kaj postajati boljši
Tovrstna družba se /na tak način/ duševno bogati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bogatíti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj delati koga/kaj bogat-o/-ega
Kupčije in špekulacije so jih /vedno bolj/ bogatile.
2.
kdo/kaj večati kaj
/Z neverjetno vztrajnostjo/ si je bogatil vedenje o določenih stvareh.
3.
kdo/kaj delati kaj boljše
Časopis so bogatili /z ilustracijami/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bója -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bojázen-znisamostalnik ženskega spola
  1. stanje vznemirjenosti zaradi možne ogroženosti
    • bojazen pred kom/čim
    • , bojazen zaradi/glede koga/česa
    • , bojazen o čem

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bojeváti se -újem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj biti se za koga/kaj / s kom/čim
/Že pol življenja/ se /dokaj neuspešno/ bojuje s svojim svojeglavim sinom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bojeváti se za -újem se za nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj zavzemati se za koga/kaj
/Vztrajno/ se je bojeval za čim boljše delovne pogoje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bojkotírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj zavračati koga/kaj
Druge konkurenčne firme so /popolnoma/ bojkotirale njihove izdelke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bók gôre -a -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bóksbôksasamostalnik moškega spola
  1. ločen ograjeni prostor
    • boks za kaj
    • , boks v/na čem, kje
    • , boks na kaj/koliko
    • , boks s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bolánbôlna -opridevnik
  1. nezdrav
    • kdo/kaj biti bolan kot kaj/kdo, kako
    • , kdo/kaj biti bolan na/v čem, kje, kako
    • , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
    • , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga
    • , kdo/kaj biti bolan za čim
  2. ekspresivno prizadet, vznemirjen
    • kdo/kaj biti bolan kot kdo/kaj, kako
    • , kdo/kaj biti bolan na čem, kje, kako
    • , kdo/kaj biti bolan v kaj, kako
    • , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
    • , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

boléhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan
Mati že /dolgo/ boleha.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan na čem / za čim
/Zaradi pitja/ je /dolgo/ bolehal na jetrih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

boléti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
kaj bolezensko motiti koga/kaj
Glava ga boli /od prevelikega mraza/.
2.
brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
/Zaradi prehude kisline/ ga (v prsih) boli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bómba -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bombážna pletenína -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bombážna tkanína -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bómbica -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bóng -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bóranje -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bórar -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bórd -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

boríti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: bojeváti se 1
2.
čustvenostno kdo/kaj biti se skozi/čez kaj / kod / s kom/čim
/Skoraj nemogoče/ se je bilo boriti skozi pregrade / s pregradami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

boríti se za -ím se za nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: bojeváti se za

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bôsti bôdem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj boleče motiti v kaj / pri/na/v čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod
Pesek ga je bodel v bose noge.
2.
kdo/kaj delati vbode v koga/kaj / kam
(Z iglo) je bodla v tkanino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bôsti iz bôdem iz nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kaj riniti iz česa / od kod
Trava je bodla iz peska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bôsti se bôdem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj biti se za koga/kaj / s kom/čim
Jelena se bodeta za samico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bóžati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj delati ljubko, ljubeče koga/kaj
(Bolnemu otroku) je /samo s pogledom/ božala obraz.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bóžati po -am po nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj ljubeče dotikati se koga/kaj po/na/v kom/čem
Otroka je nežno božala po licu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

božičeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj praznovati božič
Vedno so ljudje božičevali doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

braníti in brániti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko in do zadnje instance/ brani sirote.
2.
kdo/kaj preprečevati komu/čemu koga/kaj
Starši so mu jo branili.
3.
iz šaha kdo/kaj zavarovati kaj
Nasprotnik brani figuro.
4.
iz šolstva kdo/kaj zagovarjati kaj
V kratkem bo branil disertacijo.
5.
iz športa kdo/kaj zavarovati kaj
Branil bo vrata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

braníti se in brániti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upirati se
Posadka se ni mogla več braniti.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izogibati se koga/česa / pred kom/čim
Fant se /skrbno/ brani slabe družbe.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bràtbrátasamostalnik moškega spola
  1. moška oseba v razmerju do drugih otrok svojih staršev
    • brat koga/česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • brat v

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bráti bêrem nedovršni glagol, glagol razumevanja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Zna brati in pisati.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj brala.
2.1.
kdo/kaj razumevati kaj
Naučil se je brati sledove.
3.
kdo/kaj biti sposoben, znati, obvladati kaj 'jezik'
Bere šest jezikov.
4.
kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'misli, čustva'
Usodo si je brala /iz kart/.
5.
kdo/kaj nabirati kaj
/Navadno/ so brali želod (za svinje).
6.
iz radiotehnike kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Napovedovalec bere /v živo/.
7.
iz šolstva kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Učitelj bere naprej, učenci pa za njim.
8.
iz tiskarstva kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'korekture'
Berejo korekture.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bŕdnica -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bŕdo -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bréča -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

brég -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bremeníti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj obteževati koga/kaj
Plačevanje anuitet bremeni podjetja.
2.
kdo/kaj dolžiti koga/kaj česa
Priča ga bremeni pomoči pri tatvini.
3.
iz ekonomije kaj obteževati koga/kaj
Izdatki za vojsko bremenijo državni proračun.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bréner -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

brêzno -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

brezpótje -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

brezpótnik -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

brezrokávnik -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

brežína -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

brikét -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

brísati bríšem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj delati kaj bolj čisto, manj vidno
Briše se v izposojene brisače.
2.
kdo/kaj ostranjevati kaj manj vidno
Brisala si je solze (z lic).
3.
kdo/kaj udarjati koga/kaj
/Neusmiljeno/ ga je brisal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

brísati jo bríšem jo nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro iti po čem / kod
Nekaj časa jo briše po cesti, nekaj časa pa čez drn in strn.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bríti bríjem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj imeti sposobnost rezati
Britev /dobro/ brije /na obe strani/.
2.
kdo/kaj rezati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
Brije se /sam/ (z aparatom).
3.
kaj rezko pihati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
/Brez prestanka/ (jim) brije okrog ušes.
4.
v zvezi z norce, burke kdo/kaj norčavo govoriti kaj ‘neumnosti’
/Brez predsodkov/ brije norce (iz njih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

brítvičar -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

brnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove
Filmske kamere /dolgo, enolično, glasno/ brnijo.
1.1.
dajati močne tresoče glasove
(V moji glavi) brni.
2.
kaj brneč premikati se na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Avto brni po cesti.
3.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) brnijo po celi hali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

brodáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kaj brneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kam / kje / kod / kdaj
Vsakodnevno so /z dobičkom/ brodarili čez reko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bŕskati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj razkopavati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
Kokoši /s kremplji/ razkopavajo po gnoju.
2.
kdo/kaj stikati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
(Za pomembnimi listinami) je brskala po tujih predalih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

brstéti -ím nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
kdo/kaj / v kom/čem poganjati
Drevje že brsti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bruhálnik -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bŕv brví ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

brzéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj hitro, lahkotno gibati se, premikati se
Brzi že /brez bergel/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

brzíca -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

budíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj
/Dolgo/ je budila zaspanca.
2.
čustvenostno kdo/kaj povzročati kaj
Pesem (mu) budi spomin na mladost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

budíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kaj nastáti, razvíti se
(V tem času) se že budijo ptice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bugabú -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

búlder -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

búlder sténa -- -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

buldríranje -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

buldrírati -am nedov. in dov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

búlin vôzel -ega -zla m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

búnda -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

búrja -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

búsola -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bútati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj sunkovito zadevati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butala ga je po glavi.
1.1.
kdo/kaj dregati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butal ga je /s komolcem pod rebra/.
2.
čustvenostno kdo/kaj dajati močne, zamolkle glasove
(V hribih, nedaleč) butajo topovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bútati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj s hitrim gibom usmeriti se v/na/ob koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Butal se je /v glavo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bútniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
GLEJ: bútati 1
2.
kdo/kaj zelo hitro priti v/na koga/kaj / kam
Butnil je v sobo.
3.
kdo/kaj nenadoma silovito priti iz/z/s/od česa / od kod
Učenci so butnili iz razreda.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / po/na/v/ob/pri kom/čem / kam / kod
Ko pride iz šole, butne torbo v kot.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

B1  ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

B2  ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

B3  ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

 -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cebêjka -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cedíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati kaj
Mleko je cedila (skozi posebno sito).
2.
kdo/kaj izdajati kaj
Mokra drva cedijo sok (na ognjišče).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

cedíti jo -ím jo nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kaj teči iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na čem / kam /kod
Cedi jo po cesti /za njimi/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

cedíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kaj teči
Gnoj se (mu) cedi (iz rane).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

célec -lca m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

celíti in céliti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj delati celo kaj
To mazilo (vsem porezanim) /zelo uspešno/ celi rane.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

celíti se in céliti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj delati se cel-a-o
Rana se /nerada/ celi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

célzak -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cementírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zalivati kaj s cementno malto
Drugo nosilno ploščo so cementirali /na hitro, s hruško/.
2.
kdo/kaj uradno označiti mere za kaj
Najprej so cementirali vse steklene posode, potem pa še sode.
3.
iz metalurgije kdo/kaj utrjevati kaj z oglji kom
Jeklene predmete so cementirali (s posebnimi varilniki pod pritiskom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

CÉN -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

céna-esamostalnik ženskega spola
  1. vrednost blaga ali storitev
    • cena za kaj
    • , cena v čem
    • , cena na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • cena za/v
  • , cena na/po

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

céniti1 -im in ceníti in céniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
dovršno in nedovršno kdo/kaj predvsem denarno vrednotiti koga/kaj
Koliko boš cenil avto?
1.1.
kdo/kaj cenovno vrednotiti koga/kaj
Število prebivalstva cenijo že na sto tisoč.
2.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Oni cenijo človeka po dejanjih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

ceníti2 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti
Prekupčevalec na eni strani ceni (preprodajano robo), na drugi pa draži.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

ceníti se -í se nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v 3. osebi
kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti se
Industrijski izdelki se /brez pravih razlogov in predvsem preveč/ cenijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

céntercênter -trasamostalnik moškega spola
  1. središče
    • center za koga/kaj
    • , center v/na čem, kje
    • , center s čim
    • , centri po čem, kod
  2. vodilna ustanova
    • center za kaj
    • , center v/na čem, kje
    • , center s čim/kom

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cénter sidríšča -tra -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

centrála-esamostalnik ženskega spola
  1. vodilno središče
    • centrala za kaj
    • , centrala v/na čem, kje
    • , centrala s čim
  2. posredovalna naprava za zveze, povezave
    • centrala za kaj, koliko
    • , centrala v/na čem, kje
    • , centrala s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

centralizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dati koga/kaj skupaj v/na kaj / v/pri/na/ob čem , v navezo s kom/čim / kam / kje / kod
Državno upravo so /prostorsko/ centralizirali v novi stavbi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

centrálna smér -e smerí ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

centrírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
iz tehnike kdo/kaj naravnati kaj na/v skupno središčno os
/Pred servisom/ si je centriral kolo.
2.
iz športa, v posplošenem pomenu kdo/kaj centralno usmeriti kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Igralec je /idealno/ centriral v desni spodnji kot gola.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

cenzurírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj sistematično preverjati kaj
(Zapornikom) so cenzurirali vsa pisma.
2.
kdo/kaj onemogočati koga/kaj
Oblast (mu) je vsa dela zadnjih let /z niti malo posluha za aktualnost/ cenzurirala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

cepín -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cepín kladívo -a -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cepíti in cépiti -im nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj dajati kaj narazen
Cepil je drva /na zelo tanka polenca/.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti koga/kaj
Spori cepijo stranko /na več nepomembnih frakcij/.
3.
kdo/kaj delati koga/kaj boljše, plemenitejše
Cepil je različne divjake.
4.
kdo/kaj vstavljati kaj v/na/za kaj
Merlot so cepili na novejšo ameriško sorto.
5.
iz fizike kdo/kaj lastnostno deliti kaj
Nevtroni cepijo izotop urana.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

cepíti se in cépiti se -im se nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kaj iti narazen
Nohti se /lahko zelo nadležno/ cepijo.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti se
Moči se /nespamentno/ cepijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

CÉPT -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cesarjeváti -újem nedovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj kot cesar upravljati
Tudi današnji potomec še vedno cesarjuje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

césta-esamostalnik ženskega spola
  1. širša pot za promet
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • cesta v/na
  • , cesta od/do/iz
  • , cesta med/ob/pri
  • , cesta čez/skozi/proti/okoli/preko/mimo

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cévasta lopática cepína -e -e -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cévasta nogavíca -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cévasta plôščica -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cévasta zagózda -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cévasti čôk -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cévasti lédni klín -ega -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cévasti lédni viják -ega -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cévasti trák -ega trakú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cévasti zatìč -ega -íča m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cigániti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja, čustvenostno
1.
kdo/kaj potepati se
Cigani (okoli) /kot zadnji klošar/.
2.
kdo/kaj materialno prizadevati koga/kaj
/Kot podjetnik/ je ciganil tako privatnike kot firme.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

cigára -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cijáziti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj premikati koga/kaj
/Na hrbtu in pod roko/ cijazi otroka in kovček (domov / proti domu).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

cijáziti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
1.
kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.
1.1.
kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.
2.
slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

ciklón -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cílj-asamostalnik moškega spola
  1. mesto ali predmet ali vsebine, ki se jih namerava doseči znotraj določene dejavnosti
    • cilj česa
    • , cilj za kaj/koga
    • , cilj o čem
    • , cilj pri čem, kje
    • , cilj v čem, kdaj
    • , cilj po čem/kom, kako
    • , cilj pred čim, kdaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • cilj iz

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cíljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj usmerjati se proti/k/h komu/čemu v/na/med/nad/pod koga/kaj / kam
V drevo je /živčno/ ciljal (s kamnom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

cíljati na -am na nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj nanašati se na koga/kaj
Besede in očitki nasploh merijo nanj.
2.
kdo/kaj želeti koga/kaj
/Z velikimi pričakovanji/ že več let cilja na to službo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

cimentírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj uradno označiti mere za kaj
Najprej so cimentirali vse steklene posode, potem pa še sode.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

cíniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prekrivati kaj s cinom
Cinil je jekleno površino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

cítrati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj igrati na citre
/Imenitno/ je citral in pel.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

cmériti se -im se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
slabšalno kdo/kaj z jo kom izražati čustveno prizadetost
Otrok se je cmeril in se oklepal matere.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

cókla -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cóklar -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cóna-esamostalnik ženskega spola
  1. namembno območje, predel
    • cona v/na čem, kje
    • , cona za kaj/koga
    • , cona med čim, kje, kdaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cóna iztéka plazú -e -- -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cóna tŕganja plazú -e -- -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

coolmax -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cúg -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cúg-cúg -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cúg na jájca -a -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

curljáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz nosu (mu) je curljala smrkelj.
1.1.
nekaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz rane (mu) curlja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

cvèsti -cvetèm nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
GLEJ: cvetéti

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

cvetéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kaj imeti cvete
Ta vrtnica cveti /rdeče/.
2.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti, kazati zdrav, lep videz
Ta fant letos /vidno/ cveti.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti uspeh
Mesto je /gospodarsko in turistično/ cvetelo.
4.
čustvenostno, preneseno kaj biti v stanju razpadanja
Rokavi in sploh obleke so začeli cveteti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

cvíkati -am nedov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cvíling -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cvréti -cvrèm nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj pripravljati kaj
Ribe je cvrla /na olivnem olju/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

cvréti jo -cvrèm jo nedovršni glagol, glagol premikanja
neknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / kam / kod
Cvrli so jo počez čez travnik.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

cvréti se -cvrèm se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj biti, zadrževati se na soncu
Ves dan so se cvrli na obali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čád -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čájnik -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čákati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za/na koga/kaj
Pacienti čakajo zdravnika.
2.
kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čaka na službo.
3.
kdo/kaj ne začeti takoj s čim
Mati /predolgo/ čaka s kosilom.
4.
kaj biti namenjeno, določeno za koga/kaj
Čakajo jih še težke naloge.
5.
knjižno pogovorno kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka čakajo (do drugega leta).
6.
knjižno pogovorno kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) čaka.
7.
iz lovstva kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čakajo medveda.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čárati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo s skrivnostnimi silami vplivati na naravo
Čarovnice so /zavzeto/ čarale.
2.
čustvenostno kdo neopredeljeno delati, izdelovati kaj
Kar nekaj čarajo (iz tistega).
3.
slengovsko, čustvenostno kdo/kaj neverjetno pripovedovati kaj
/Zavzeto/ (jim) je čaral zgodbe o prvih poselitvah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čàsčásasamostalnik moškega spola
  1. potek, trajanje vsega v prostoru
    • čas priti
  2. omejeno trajanje, s katerim se lahko namerno razpolaga
    • čas od/do česa
    • , čas brez česa/koga
    • , čas iz česa, od kdaj
    • , čas po čem/kom
    • , čas pri čem/kom
    • , čas pred čim/kom
    • , čas med čim/kom
    • , čas s kom/čim
    • , čas na čem, kje
    • , čas v čem, kje
    • , čas ob kom/čem, kdaj, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • čas za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čàs iskánja ponesréčenca čása -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čàs odkopávanja ponesréčenca čása -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

častíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Častijo ga /po božje/.
2.
iz religije kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Častijo križ.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

částni kódeks PZS -ega -a -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čebúlni sistém obláčenja -ega -a -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čečkáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja, slabšalno
1.
kdo nerazločno, grdo pisati brez pravega namena
Otroci radi /veliko/ čečkajo (po zidovih).
2.
kdo nerazločno, nezainteresirano pisati kaj / o čem
Nekaj si /prizadevno in z neverjetno voljo/ čečka (v notes).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čeláda -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čeláda z laringofónom -e -- -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čêlka -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čêlna kotánja -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čêlna ledeníška gróblja -e -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čêlna svetílka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čêlo -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čêlo napóke -a -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čemériti se -im se tudi čmériti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v oslabljenem pomenu kdo čem erno držati se, biti čem eren
Vsi v hiši se čemerijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čeméti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj negibno, tiho sedeti
/Sproščeno/ je čemel (v senci).
1.1.
kdo/kaj biti napol buden
Cel dan so čemeli (na pogradih).
2.
kdo/kaj nepremično, odsotno gledati
/Odsotno/ je čemel /predse/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čêpek -pka m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čepéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj stati na zelo skrčenih nogah
/Potuhnjeno/ je čepel (v senci).
1.1.
kdo/kaj negibno, zgrbljeno sedeti
Cel dan so čemeli (na pogradih) /.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Cel dan čepi v sobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čépica -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čepíti čépim in čépiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj mašiti kaj s čepi
/Vztrajno in neprekinjeno/ so čepili sode in steklenice.
2.
iz lesarstva kdo/kaj sestavljati, povezovati kaj s čepi
Tesarji čepijo tramove.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čér čerí ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

česálna vpónka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

česáti čéšem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj gladiti kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) česal dolgo brado.
2.
žargonsko kdo/kaj sistematično, temeljito pregledovati kaj
Ofenziva je (z vsemi razpoložljivimi sredstvi) /tudi z veliko agresivnostjo/ začela česati vsa okoliška področja napada.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj sunkovito trgati kaj
/Jezno/ je česal papir (s sten).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čestítati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
kdo izraziti veselje komu k/h komu/čemu / za koga/kaj
Očetu so za rojstni dan vsi /zelo iskreno/ čestitali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čévelj -vlja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

číčka -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čísta zíma -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čistílna napráva -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čistína -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čístiti -im nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj odstranjevati umazanijo, prah
Ves dan čisti in pospravlja.
2.
kdo/kaj delati kaj bolj čisto
/Istočasno/ čisti čevlje in okna.
3.
kdo/kaj načrtno delati koga/kaj boljšega, uporabnejšega
(S posebnim sitom) so čistili žito (za seme).
4.
iz medicine kdo/kaj iztrebljati kaj
Čisti si črevesje (z odvajali).
5.
iz vojaštva kdo/kaj iztrebljati kaj
Vojaki čistijo teren (z minami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čístiti se -im se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj izgubljati š kod ljive snovi, motnost
Voda v potoku se čisti.
2.
iz čebelarstva kaj iztrebljati se
Čebele se čistijo.
3.
iz medicine kaj izgubljati gnoj
Rana se /sama/ čisti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čísto lédno plézanje -ega -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čísto plézanje -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

člénasta deréza -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čléniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Gradbene površine so /funkcionalno/ členili.
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj
/Vsebinsko in stilno/ so (mu) členili roman.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

člôvek-ékasamostalnik moškega spola
  1. navadno v povedku bitje, ki lahko misli, govori, izraža čustva
    • biti človek
  2. oseba, kot nosilec določenih telesnih ali duševnih lastnosti, zmožnosti
    • človek česa
    • , človek z/s čim
    • , človek v čem, kje
    • , človek za kaj
    • , človek po čem
    • , človek brez česa
    • , človek pri čem
    • , človek pod čim
    • , človek med čim, koliko
  3. oseba glede na položaj, razmerja, odnose
    • človek komu/čemu kaj, kako
    • , človek na čem
    • , človek brez česa
    • , človek iz česa, od kod
    • , človek pri čem, kje
    • , človek ob čem, kje
    • , človek čez kaj, kje
    • , človek do koga/česa
    • , človek proti komu/čemu
    • , človek pod čim, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čôfta -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čolnáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj navadno premikati se s čolnom
/Navadno/ čolnari (s sinom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čŕna píka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

črnéti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se, postajati črn, temen
Robidnice debelijo in črnijo.
2.
kdo/kaj temno odražati se, kazati se na/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kod
V daljavi črnijo gozdovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čŕni léd -ega ledú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čŕni snég -ega snegá m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čŕniti -im in črníti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati črno, temno kaj
Lase si je črnila (z neobstojnim prelivom).
2.
kdo/kaj slabo govoriti za koga
/Redno/ ga črni /pred drugimi/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čŕniti se -im se in črníti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se, postajati črn, temen
Robidnice se debelijo in črnijo.
2.
kdo/kaj temno odražati se, kazati se na/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kod
V daljavi se črnijo gozdovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čŕpati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s črpalko dobivati kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Nafto so črpali iz različnih vrelcev.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj dobivati kaj iz koga/česa / od kod
Podatke (jim) je /brez omejitev/ črpal iz statističnega urada.
3.
čustvenostno kdo/kaj prizadevati koga/kaj
Vročina (mu) /intenzivno/ črpa telo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čŕtasta napóka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čŕtati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati črte po kom/čem / kje / kod
(S temnim svinčnikom) si je črtala po svetlih obrvnih dlakah.
1.1.
kdo/kaj delati črte za kaj po kom/čem / kod
(S temnim svinčnikom) si je črtala obrvi /po svetlih obrvnih dlakah/.
2.
dovršno in nedovršno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti, delati črte čez kaj iz/z česa / od kod
(Z rdečim svinčnikom) in /z velikim veseljem/ (mu) je črtal iz predloženega besedila črtal zahteve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čŕtati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se v kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kje / kod
Na obzorju so se /ostro/ črtale planine.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čudíti in čúditi -im nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo/kaj spravljati koga/kaj v začudenje
Kar ni vnaprej najavljeno, ga /po svoje/ čudi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čudíti se in čúditi se -im se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo/kaj izražati presenečenje komu/čemu / nad kom/čim
Poslušal je in se čudil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čúk -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čúkec -kca m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čúkla -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čustvováti -újem nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj doživljati določena čustva s kom/čim
/Iskreno in dejavno/ čustvuje z reveži.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj zaznati s čustvom koga/kaj
Čustoval je žalost in praznino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

čútara -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čútarica -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čutéča rôka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čutíti in čútiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Čuti kri v ustih.
2.
kdo/kaj nagonsko dojemati ali predvidevati koga/kaj
Čutila je njegovo bližino.
3.
kdo/kaj z zavestjo ugotavljati koga/kaj
Poslušalci niso čutili osti njegovih besed.
4.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je žalost in praznino.
4.1.
kdo/kaj doživljati kaj 'neprijetnega, hudega'
Vsi čutijo posledice vojne.
4.2.
kdo/kaj doživljati kaj
Ali kaj čuti (do njega)?
4.3.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je krivico (z reveži).
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'stanje'
V nogi čuti bolečine.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 6643 zadetkov.