Á ž neskl.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
Abalákovova metóda -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
abalákovovo sidríšče -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
abalákovovo uhó -ega ušésa m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ablácija -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ABÓ -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
abonmá-jasamostalnik moškega spolaplačano naročilo
- abonma za kaj/koga
- , abonma v čem, kje, kdaj
- , abonma s čim/kom, kako
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
abrazíja -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
absolútna višína -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
absórber súnka -ja -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
abstinírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.
2.
kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
abstinírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.
2.
kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
ábzajl -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ábzajlanje -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ábzajlati -am dov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
acetilénska svetílka -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
AD -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
adaptácija -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
aeróbna zmogljívost -e -i ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
aeróbni napòr -ega -ôra m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
afêra-esamostalnik ženskega spolaodmevna javna zadeva, javni dogodek
- afera s čim/kom
- , afera v/na čem, kje
- , afera o čem/kom
- , afera med kom/čim
- , afera zaradi česa/koga
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
agéncijaagencíja -esamostalnik ženskega spolapodjetje za posredniške posle
- agencija za kaj
- , agencija v/na čem, kje
- , agencija s čim, kako
obveščevalni urad
- agencija za kaj
- , agencija v/na čem, kje
- , agencija s čim, kako
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
agitírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pridobivati
Agitiral je (med prisotnimi).
2.
kdo/kaj pridobivati za koga/kaj / proti komu/čemu
Agitirali so za svojega kandidata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
agordínski króžek prôstega plézanja -ega -žka -- -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ÁÍ -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ájmar -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
AK -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
akadémičarka -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
akadémik -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
akcènt-êntasamostalnik moškega spolaizstopajoča stvar, vsebina
- akcent česa
- , akcent v/na čem, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ákcija-esamostalnik ženskega spolaorganizirana dejavnost s ciljem
- akcija za kaj/koga
- , akcija v/na čem, kje, kdaj
- , akcija s čim/kom, kako
- , akcija proti čemu
vojaška operacija
- akcije za kaj
- , akcija v/na čem, kje, kdaj
- , akcija s čim/kom
- , akcija proti komu/čemu
cenovno ugodnejša ponudba
- akcija za kaj
- , akcija v/na čem, kje, kdaj
- , akcija s čim, kako
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
áki -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ákia -e m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
aklimatizácija -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
aklimatizírati se -am se dov. in nedov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
akreditírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj imenovati koga za določene pristojnosti
Izbrane ljudi so akreditirali.
2.
kdo/kaj imenovati koga , da zastopa interese svoje države v tuji državi
V Turčiji so akreditirali poslanika.
3.
iz finančništva kdo/kaj izdati akreditiv za koga
Akreditirali so dobavitelja pri banki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
akrescénca -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
aktivírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.
2.
kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.
3.
iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.
4.
iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
aktivizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
aktívni gôrski vodník -ega -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
aktívni gôrski vodník z mèdnárodno licénco -ega -ega -a -- -- -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
aktívni materiáli -ih -ov m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
aktívni ognjeník -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
aktívnost plazôv -i -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
aktívno varoválo -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
aktualizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
akumulácija -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
akútna višínska bolézen -e -e -zni ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alarmírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
álgasti svét -ega svetá m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinétum -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpiníst -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinístična odpráva -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinístična sékcija -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinístična skupína -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinístična smér -e smerí ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinístična šóla -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinístična túra -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinístična vŕvna téhnika -e -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinístični inštrúktor -ega -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinístični klúb -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinístični odsèk -ega -éka m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinístični priprávnik -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinístični pristòp -ega -ópa m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinístični smúčar -ega -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinístični tečáj -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinístični tečájnik -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinístični vodníček -ega -čka m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinístični vzpòn -ega vzpôna m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinístično dejánje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinístično smúčanje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinístika -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinístka -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpinízem -zma m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpínski čín -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
alpínski pás -ega pasú m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
álpska léstvica -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
álpska réka -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
álpska smér -e smerí ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
álpska smúška véz -e -e vezí ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
álpske smučí -ih -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
álpski cepín -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
álpski fén -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
álpski ledeník -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
álpski sédežni plezálni pás -ega -ega -ega pasú m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
álpski slóg -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
álpski stíl -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
álpsko špórtno plézanje -ega -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
altiméter -tra m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
aluminizírana šotórska stréha -e -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ambú -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ambulántni vôzel -ega -zla m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
amerikanizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prilagajati, prilagoditi koga/kaj načinu življenja in mišljenja
Nekaj evropskih slikarjev je svojo umetnost /popolnoma brez predsodkov/ amerikaniziralo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
amerikanizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prilagajati se, prilagoditi se načinu življenja in mišljenja
Ljudje so se /na hitro/ amerikanizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
amêriška téhnika -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
amêriški načín vzpôna -ega -a -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
amfiteáter -tra m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
amortizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz ekonomije kdo/kaj vrednostno odpisati, odpisovati kaj zaradi obrabe, dotrajanosti
V podjetju so amortizirali proizvajalna sredstva.
2.
iz ekonomije kdo/kaj odplačati, odplačevati z obrestmi kaj
Končno so amortizirali dolg.
3.
iz prava kdo/kaj pravno razveljaviti, razveljavljati kaj
Amortizirali so vse prejšnje izkaznice in potrdila.
4.
iz tehnike kdo/kaj urediti kaj z namenom blažiti, ublažiti tresenje
Avto so amortizirali za varnejšo vožnjo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
amortizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz tehnike kaj z donosom kriti zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev
Stroj se bo amortiziral v desetih letih.
2.
iz ekonomije kaj odplačati se, odplačevati se z obrestmi
Dolg se amortizira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
amputírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj da(ja)ti stran kaj
Amputirali so (mu) ranjeno nogo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
ànaeróbna zmogljívost -e -i ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ànaeróbni napòr -ega -ôra m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
analizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Analizirali so gospodarske razlage.
2.
iz kemije kdo/kaj s presojo razčlenjevati kaj
Analizirali so določene spojine in zmesi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
analógni višinomér -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
andiníst -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
andinízem -zma m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
andíst -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
andízem -zma m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ándska kápa -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
aneroíd -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
animírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) animiral še za resnejši trening.
2.
iz gledališča kdo/kaj oživiti kaj
Igralci so animirali lutko (z različno dolgimi nitmi oziroma vrvicami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
anketírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Tednik /redno/ anketira bralce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
anoksíja -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
anoksimíja -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ánorak -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ánticiklón -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
antrópocentrízem -zma m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ÁO -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
aparát-asamostalnik moškega spolapriprava
- aparat za kaj
- , aparat s čim
- , aparat v/na čem, kje
organizirana skupina ljudi za določena dela
- aparat s čim
- , aparat v/na čem, kje
dokumentacija
- aparat s čim, kako
- , aparat v/na čem, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
apelírati na -am na
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pozivati koga za koga/kaj
Politiki so apelirali na ljudi, naj se za stvar zavzamejo.
2.
kdo/kaj sklicevati se na kaj
Apelirali so na njegov razum.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
aplavdírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dajati komu/čemu priznanje
Občinstvo je govorniku /navdušeno/ aplavdiralo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
aplicírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.
2.
kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).
3.
kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.
4.
iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
apnénčasta sténa -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
apnénec -nca m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
apretírati -am dov. in nedov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
apsída -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
aréna-esamostalnik ženskega spolaprostor za javno nastopanje
- arena v čem, kje
- , arena po čem, kod
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
aretácija -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
aretírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prijeti koga
Ponoči je policija aretirala mnogo ljudi.
2.
iz tehnike kdo/kaj pritrditi kaj
Aretiral je magnetno iglo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
argumentírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja/ustvarjanja kdo/kaj utemeljevati kaj
Trditev so /znanstveno in strokovno/ argumentirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
arhivírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dati kaj
Novejše gradivo so /trajno/ arhivirali (v protipožarne zaboje in na posebne zgoščenke).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
ármafléks -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ármič -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
aromatizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnostiv posplošenem pomenu kdo/kaj lastnostno spremeniti kaj
Pijačo so aromatizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
asfaltírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo usmerjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
/Nanovo/ so asfaltirali pločnik in del ceste.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
àsimétrična D-vpónka -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
asistírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.
2.
kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
asociírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dajati skupaj koga/kaj
Pojem je asociiral /s predstavo ljubezni/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
asociírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanjaneobčevalno knjižno kdo/kaj povezovati se proti komu/čemu / za koga/kaj
Ljudje so se asociirali proti skupnemu sovražniku.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
aspirátor -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ástrofólija -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
astronávtska fólija -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
átak -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
atestírati -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj kakovostno označiti koga/kaj kot ustrezn-ega/-o
Atestirali so material.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
atlétski raztežáj -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
atlétsko plézanje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
avantúra-esamostalnik ženskega spoladogodivščina
- avantura s kom/čim
- , avantura pri čem/kom, kje
tvegano dejanje, nevaren poskus
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
avčínka -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
avstrálska léstvica -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
avtohtóna živál, rastlína -e -i, -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
avtomát-asamostalnik moškega spola
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
avtomátska deréza -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
avtorizírani vodník -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
avtorizírati -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dobiti pooblastila, dovoljenje za kaj
Avtorizirali so nov proizvodni postopek.
2.
iz založništva kdo/kaj dobiti pooblastila za kaj
Pisatelj je avtoriziral prevod romana.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
azíl-asamostalnik moškega spolazavod, zavetišče
- azil za koga/kaj
- , azil s kom
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ázimut -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ažurírati1 -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj sprotno delati kaj
Vsakodnevno so ažurirali postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
ažurírati2 -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja,
iz obrtništva kdo/kaj delati okras na kaj
Ažurirala je prt.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
A0 ž neskl.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
A1 ž neskl.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
A2 ž neskl.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
A3 ž neskl.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
A4 ž neskl.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
A5 ž neskl.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
A6 ž neskl.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
A2+ ž neskl.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
A3+ ž neskl.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
A4+ ž neskl.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bába -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bábiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaslabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bábje pšêno -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
báhati se -am se
in baháti se -ám se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bájati -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
neobčevalno knjižno kdo neverjetno pripovedovati kaj / o čem
/Zavzeto/ (jim) je bajala zgodbe o prvih poselitvah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bájla -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bájtar -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bákla -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bakréna glávica -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bakrenéti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno kdo/kaj postajati bakrene barve
Gozd v jesenskem času bakreni.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
balerína -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
balerínca -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
balerínka -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
balkanizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno slabšalnov posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati balkanske razmere v/na koga/kaj
/S starimi napravami/ so /popolnoma/ balkanizirali delovni postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
balkanizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno slabšalno kdo/kaj navzemati se balkanske kulture, navad
Evropa se balkanizira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
balkón -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
balván -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
balvaníranje -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
balvanírati -am nedov. in dov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
balvánska blazína -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
balvánska umétna sténa -e -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
balvánski problém -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
balvánsko plézanje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
balvánsko plézati -- -am nedov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
balvánsko varovánje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
balzamírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj prepajati z balzamom koga/kaj
Mrliče so /množično/ balzamirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
banalizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj narediti pusto vsakdanje, nepomembno kaj
/V drami/ je /z veliko mero sarkazma/ banaliziral zgodovinske dogodke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
banána -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
banána ôklo -- -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
banánasti dvókónični zatìč -ega -ega -íča m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bankrotírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj narediti bankrot, gospodarsko propasti
Trgovec je /zaradi prehude konkurence/ bankrotiral.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
barantáti -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pogajati se
Pri kupčiji nikdar ne baranta.
2.
kdo/kaj pogajati se s kom
S kmeti je barantal (za gozd).
3.
kdo/kaj prekupčevati s kom/čim
Otroci barantajo z znamkami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bárasáb -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bárasáhib -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
barbarizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati barbarske razmere v/na koga/kaj
/Z zastarelimi napravami in nehumanimi metodami/ so /popolnoma/ barbarizirali delovni postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
barbarizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj navze(ma)ti se barbarskih navad
Antična umetnost se je /s prišleki prehitro/ barbarizirala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bárje -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
barométer -tra m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bárvati -am
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj po-/pre-krivati koga/kaj
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj obarvan-o/-ega
Otroci barvajo risbice.
3.
iz medicine kdo/kaj delati kaj obarvano
Barvali so histološki preparat.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bárvati se -am se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj postajati obarvan
Listje se barva.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
básanje -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
básati bášem
tudi básam
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.
3.
knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
básati se bášem se
tudi básam se
nedovršni glagol,
tvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno1.
kdo/kaj tlačiti se v/na/med/skozi kaj / kam
Basali so se v avtobus.
2.
kdo/kaj polniti se s čim
/Neokusno/ se je basal s hrano.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
básati se -šem se nedov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
báti se bojím se
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.
2.
kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa Boji se kazni/smrti.2.1.
kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.
2.2.
kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.
4.
čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
báti se za bojím se za
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj Starši se bojijo za otroke.1.1.
kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
báviti se z/s -im se z/s
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bávtica -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
báza-esamostalnik ženskega spolaosnova, podlaga
- baza česa
- , baza za koga/kaj
zbirka podatkov
- baza česa/koga
- , baza v/na čem, kje
- , baza za kaj/koga
- , baza o čem/kom
izhodiščni kraj, oporišče, izhodiščna organizirana skupina
- baza koga
- , baza v/na čem, kje
- , baza za kaj/koga
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bazírati na -am na
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj oblikovati se na čem kot bazi
Trditev temelji na dejstvih.
2.
kdo/kaj oblikovati kaj na čem kot bazi
Svojo teorijo in predavanja je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bázni šôtor -ega šotóra m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bázni tábor -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bázno taboríšče -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bedéti -ím
tudi bdéti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj biti buden
Celo noč so bedeli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bedéti nad -ím nad
tudi bdéti nad -ím nad
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolneobčevalno knjižno kdo/kaj upravljati s kom/čim
Starši bedijo nad otroki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bedéti pri -ím pri
tudi bdéti pri -ím pri
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj nahajati se pri kom/čem
Bedela je pri bolniku.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bêdrna zánka plezálnega pasú -e -e -- -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bégati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj neorganizirano hoditi
Bega že /brez bergel/.
2.
kdo neorganizirano, nejasno razmišljati
Kar prepogosto bega in blodi.
3.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v zmedenost, zmoto
Begali so jo /z vražami/.
4.
kdo/kaj spravljati kaj v zmedenost/zmoto
Dekle (mu) bega misli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
beléti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj delati se, postajati svetel
Breze belijo v gozdu.
2.
kaj delati se, postajati svetel, bel
Lasje (mu) belijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
béli léd -ega ledú m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
belíti1 in béliti -im
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati belo kaj
Stene so belili (z apnom).
2.
kdo/kaj delati kaj bolj belo ali razbarvano
/Redno/ beli perilo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
belíti2 in béliti -im
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj delati mastno kaj s čim
Solato je belila z oljem.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
belíti se in béliti se -im se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj delati se svetel
Breze se belijo v gozdu.
2.
kaj delati se svetel, bel
Lasje se (mu) belijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bencínski kuhálnik -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
beráčiti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj prositi
Berači /kot zadnji klošar/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
beráčiti za -im za
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj ponižno prizadevati si za koga/kaj
Zdravstveno osebje je /dobesedno/ beračilo za nekaj novih aparatur in za boljše pogoje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bernárd -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
beséda-esamostalnik ženskega spolaPREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - beseda o
- , beseda za
- , beseda z/s
- , beseda med
- , beseda pri
- , beseda proti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
betonírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj delati kaj z betonom
/Po italijanski maniri/ (jim) betonirajo dovoze do hiš.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bežáti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
3.
navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bíčev vôzel -ega -zla m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bíkolórka -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bílgerijev klín -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
biocenóza -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
biolóška raznovŕstnost -e -i ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
biolóško ravnovésje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
biotóp -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
birokratizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj kot birokrati upravljati kaj
Birokratizirali so družbene odnose.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
birokratizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj kot birokrati upravljati se
Družbeni odnosi so se birokratizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bístrica -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bistríti -ím
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti kdo/kaj razvijati sposobnost za koga/kaj
Celo obdobje študija si bistri duha in hkrati estetski čut.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bistríti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnostiv posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati bister, zelo prozoren
Voda se bistri.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bíti1 bíjem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod Dež bije v okna.1.1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.
2.
kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.
4.
v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.
5.
nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.
6.
v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.
7.
kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.
8.
iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.
9.
iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bíti2 sem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati Tak kralj je res bil.1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje Hiša je sredi polja.3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bíti brez sem brez
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj ne imeti koga/česa
Je brez sorodnikov.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bíti ob sem ob
dovršni in nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti koga/kaj
Je ob prijatelje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bíti od sem od
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolknjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti svojina/lastnost od koga/česa
Parcela je od brata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bíti pri sem pri
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost pri kom/čem
Oni so pri denarju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bíti proti sem proti
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje proti komu/čemu
Ves napredni svet je proti terorizmu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bíti se bíjem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj udeleževati se
Bili so se (za osamosvojitev) /do zadnjega/.
2.
kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj
/Z vztrajnostjo in pogumno/ so se bili za delavske pravice.
3.
kaj biti v nasprotju s čim
Tako ravnanje se je bilo z njegovimi nazori.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bíti v sem v
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje v čem
Je /popolnoma/ v glasbi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bíti z/s sem z/s
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje s kom
Je z uporniki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bíti za sem za
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolknjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje za koga/kaj
Je za koristne stvari.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bítje-asamostalnik srednjega spola
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bívak -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bivakíranje -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bivakírati -am nedov. in dov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bívak opréma -- -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bívak vréča -- -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bívati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Biva na deželi/v mestu.
2.
kdo/kaj biti, eksistirati, obstajati
Ta sreča /v resnici/ biva.
3.
neobčevalno knjižno, iz umetnosti kdo živeti kaj 'dejavnost, dogajanje'
Biva svet.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
blagoslávljati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
blagoslovíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj obdariti koga/kaj
Ob slovesu ga je mati blagoslovila.
2.
v zvezi z bog, iz religije kdo/kaj obdariti koga/kaj
Bog te blagoslovi!
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
blamírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
blamírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
blanšírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj delati kaj užitno z delovanjem vrele vode
Kumarice pred vlaganjem blanširamo.
2.
iz usnjarstva kdo/kaj delati kaj uporabno z delovanjem vrele vode
Usnje je treba pred nadaljnjo obdelavo blanširati.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
blátni pláz -ega plazú m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bláto -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
blažílnik súnka -a -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
blestník -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
B-léstvica -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bleščáti se -ím se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj iskrivo oddajati koga/kaj
Rosa se blešči.
2.
kdo/kaj belo odsevati
Kuhinja se kar blešči /od snage/.
3.
brezosebnozaradi močne svetlobe biti ovirano komu/čemu pri gledanju
Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
blísk -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
blískati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj svetlobno oddajati koga/kaj
Svetilnik bliska (v temi).
2.
čustvenostno kdo/kaj iskreče odbijati se
Oči (mu) bliskajo /od jeze/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
blískati se -am se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
brezosebnov presledkih močno zasvetiti se
(V bližini) se je bliskalo in grmelo.
2.
nekdo/nekaj v presledkih močno zasvetiti se
(Med grmovjem v bližini) se bliska.
3.
čustvenostno kaj iskrivo odbijati se
Beli zobje se (ji) bliskajo (izza rdečih ustnic).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
blížati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati se s korakanjem proti komu/čemu / kam
Nekdo se /boječe/ bliža hiši.
2.
kaj prihajati časovno bližje
Prazniki se /prehitro/ bližajo.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakorkoli podoben, soroden komu/čemu
Pesnik se je /uspešno/ bližal svojemu idealu.
4.
iz športa kdo primikati igrski pomoček k cilju
Spraševal je svoje sotekmovalce, naj bliža ali zbija.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
blížnji-a -epridevnikneoddaljen
- kdo/kaj biti bližnji v/na čem, kje, kdaj
bližji, soroden, duhovno povezan
- kdo/kaj biti bližnji pri/v čem, kje, kdaj
- , kdo/kaj biti bližnji s čim/kom
- , kdo/kaj biti bližnji komu/čemu
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
blížnjica -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
blodíti in blóditi -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premikati se
Karavana blodi (po puščavi).
2.
kdo zmedeno govoriti, izražati kaj / o čem
/V vročici/ je blodil.
3.
kdo spravljati koga/kaj
Misel na dekle ga blodi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
blodnják -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
blodnják razpók -a -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
blók -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
blokírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj preprečiti koga/kaj
Policija je blokirala mestno četrt.
2.
iz ekonomije kdo/kaj ustaviti kaj ‘prodajo’
/Urgentno/ so blokirali zaloge heroina.
3.
iz finančništva kdo/kaj onemogočiti kaj ‘upravljanje, razpolaganje’
/Brez predhodnega obvestila/ so blokirali nekaj tekočih računov in hranilnih vlog.
4.
iz gostinstva kdo/kaj napisati kaj ‘ceno izdanega blaga’
/Brez pojasnil/ je blokirala sendvič.
5.
iz medicine kdo/kaj začasno ustaviti kaj ‘delovanje’
/Za nekaj sekund/ so blokirali pretok krvi.
6.
iz radiotehnike kdo/kaj preprečiti kaj ‘vpliv motenj’
/S posebnimi napravami/ je blokiral (radijski) sprejem.
7.
iz šaha kdo/kaj onemogočiti kaj ‘napredovanje figure’
Blokiral je kmeta.
8.
iz športa kdo/kaj preprečiti kaj ‘napad tekmecev’
Blokiral je napad nasprotnikov.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
blóške smučí -ih -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
blúziti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
slengovsko1.
čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
Nekateri radi bluzijo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na vsa usta/ bluzil o dolžnostih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bóbnati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj igrati na boben
Bobna (koračnico) /kar po mizi/.
2.
kdo/kaj sunkovito udarjati ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož /s prsti/ bobna po mizi.
3.
čustvenostno kdo/kaj namerno sporočati za koga/kaj
Znanka je bobnala (naokoli), da bo čez teden dni poroka.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bobnéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove Sod /čudno/ bobni.1.1.
dajati močne zamolkle glasove
(V moji glavi) bobni.
2.
kaj bobneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka bobni čez jez.
3.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) bobnijo po celi hali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bóčna ledeníška gróblja -e -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bóčna opŕt nahŕbtnika -e -i -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bóčno varovánje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bogatéti -ím
nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj postajati bogat
/Hitro/ je bogatel /s tujim denarjem oz. na tuj račun/.
2.
kdo/kaj številčno večati se
Njegova knjižnica /vidno/ bogati.
3.
kdo/kaj postajati boljši
Tovrstna družba se /na tak način/ duševno bogati.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bogatíti -ím
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj delati koga/kaj bogat-o/-ega
Kupčije in špekulacije so jih /vedno bolj/ bogatile.
2.
kdo/kaj večati kaj
/Z neverjetno vztrajnostjo/ si je bogatil vedenje o določenih stvareh.
3.
kdo/kaj delati kaj boljše
Časopis so bogatili /z ilustracijami/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bója -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bojázen-znisamostalnik ženskega spolastanje vznemirjenosti zaradi možne ogroženosti
- bojazen pred kom/čim
- , bojazen zaradi/glede koga/česa
- , bojazen o čem
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bojeváti se -újem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj biti se za koga/kaj / s kom/čim
/Že pol življenja/ se /dokaj neuspešno/ bojuje s svojim svojeglavim sinom.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bojeváti se za -újem se za
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj zavzemati se za koga/kaj
/Vztrajno/ se je bojeval za čim boljše delovne pogoje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bojkotírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj zavračati koga/kaj
Druge konkurenčne firme so /popolnoma/ bojkotirale njihove izdelke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bók gôre -a -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bóksbôksasamostalnik moškega spolaločen ograjeni prostor
- boks za kaj
- , boks v/na čem, kje
- , boks na kaj/koliko
- , boks s čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bolánbôlna -opridevniknezdrav
- kdo/kaj biti bolan kot kaj/kdo, kako
- , kdo/kaj biti bolan na/v čem, kje, kako
- , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
- , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga
- , kdo/kaj biti bolan za čim
ekspresivno prizadet, vznemirjen
- kdo/kaj biti bolan kot kdo/kaj, kako
- , kdo/kaj biti bolan na čem, kje, kako
- , kdo/kaj biti bolan v kaj, kako
- , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
- , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
boléhati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan
Mati že /dolgo/ boleha.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan na čem / za čim
/Zaradi pitja/ je /dolgo/ bolehal na jetrih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
boléti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
kaj bolezensko motiti koga/kaj
Glava ga boli /od prevelikega mraza/.
2.
brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
/Zaradi prehude kisline/ ga (v prsih) boli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bómba -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bombážna pletenína -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bombážna tkanína -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bómbica -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bóng -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bóranje -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bórar -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bórd -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
boríti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja2.
čustvenostno kdo/kaj biti se skozi/čez kaj / kod / s kom/čim
/Skoraj nemogoče/ se je bilo boriti skozi pregrade / s pregradami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
boríti se za -ím se za
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bôsti bôdem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj boleče motiti v kaj / pri/na/v čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod
Pesek ga je bodel v bose noge.
2.
kdo/kaj delati vbode v koga/kaj / kam
(Z iglo) je bodla v tkanino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bôsti iz bôdem iz
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kaj riniti iz česa / od kod
Trava je bodla iz peska.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bôsti se bôdem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj biti se za koga/kaj / s kom/čim
Jelena se bodeta za samico.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bóžati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj delati ljubko, ljubeče koga/kaj
(Bolnemu otroku) je /samo s pogledom/ božala obraz.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bóžati po -am po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj ljubeče dotikati se koga/kaj po/na/v kom/čem
Otroka je nežno božala po licu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
božičeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj praznovati božič
Vedno so ljudje božičevali doma.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
braníti in brániti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko in do zadnje instance/ brani sirote.
2.
kdo/kaj preprečevati komu/čemu koga/kaj
Starši so mu jo branili.
3.
iz šaha kdo/kaj zavarovati kaj
Nasprotnik brani figuro.
4.
iz šolstva kdo/kaj zagovarjati kaj
V kratkem bo branil disertacijo.
5.
iz športa kdo/kaj zavarovati kaj
Branil bo vrata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
braníti se in brániti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upirati se
Posadka se ni mogla več braniti.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izogibati se koga/česa / pred kom/čim
Fant se /skrbno/ brani slabe družbe.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bràtbrátasamostalnik moškega spolamoška oseba v razmerju do drugih otrok svojih staršev
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bráti bêrem
nedovršni glagol,
glagol razumevanja,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Zna brati in pisati.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem Kar naprej je nekaj brala.2.1.
kdo/kaj razumevati kaj
Naučil se je brati sledove.
3.
kdo/kaj biti sposoben, znati, obvladati kaj 'jezik'
Bere šest jezikov.
4.
kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'misli, čustva'
Usodo si je brala /iz kart/.
5.
kdo/kaj nabirati kaj
/Navadno/ so brali želod (za svinje).
6.
iz radiotehnike kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Napovedovalec bere /v živo/.
7.
iz šolstva kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Učitelj bere naprej, učenci pa za njim.
8.
iz tiskarstva kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'korekture'
Berejo korekture.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bŕdnica -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bŕdo -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bréča -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
brég -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bremeníti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj obteževati koga/kaj
Plačevanje anuitet bremeni podjetja.
2.
kdo/kaj dolžiti koga/kaj česa
Priča ga bremeni pomoči pri tatvini.
3.
iz ekonomije kaj obteževati koga/kaj
Izdatki za vojsko bremenijo državni proračun.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bréner -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
brêzno -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
brezpótje -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
brezpótnik -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
brezrokávnik -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
brežína -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
brikét -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
brísati bríšem
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj delati kaj bolj čisto, manj vidno
Briše se v izposojene brisače.
2.
kdo/kaj ostranjevati kaj manj vidno
Brisala si je solze (z lic).
3.
kdo/kaj udarjati koga/kaj
/Neusmiljeno/ ga je brisal.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
brísati jo bríšem jo
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanjaknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro iti po čem / kod
Nekaj časa jo briše po cesti, nekaj časa pa čez drn in strn.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bríti bríjem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj imeti sposobnost rezati
Britev /dobro/ brije /na obe strani/.
2.
kdo/kaj rezati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
Brije se /sam/ (z aparatom).
3.
kaj rezko pihati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
/Brez prestanka/ (jim) brije okrog ušes.
4.
v zvezi z norce, burke kdo/kaj norčavo govoriti kaj ‘neumnosti’
/Brez predsodkov/ brije norce (iz njih).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
brítvičar -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
brnéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove Filmske kamere /dolgo, enolično, glasno/ brnijo.1.1.
dajati močne tresoče glasove
(V moji glavi) brni.
2.
kaj brneč premikati se na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Avto brni po cesti.
3.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) brnijo po celi hali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
brodáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kaj brneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kam / kje / kod / kdaj
Vsakodnevno so /z dobičkom/ brodarili čez reko.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bŕskati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj razkopavati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
Kokoši /s kremplji/ razkopavajo po gnoju.
2.
kdo/kaj stikati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
(Za pomembnimi listinami) je brskala po tujih predalih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
brstéti -ím
nedovršni glagol,
elementarni glagol (naravnih pojavov) kdo/kaj / v kom/čem poganjati
Drevje že brsti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bruhálnik -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bŕv brví ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
brzéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj hitro, lahkotno gibati se, premikati se
Brzi že /brez bergel/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
brzíca -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
budíti -ím
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj
/Dolgo/ je budila zaspanca.
2.
čustvenostno kdo/kaj povzročati kaj
Pesem (mu) budi spomin na mladost.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
budíti se -ím se
nedovršni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kaj nastáti, razvíti se
(V tem času) se že budijo ptice.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bugabú -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
búlder -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
búlder sténa -- -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
buldríranje -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
buldrírati -am nedov. in dov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
búlin vôzel -ega -zla m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
búnda -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
búrja -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
búsola -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bútati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj sunkovito zadevati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod Butala ga je po glavi.1.1.
kdo/kaj dregati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butal ga je /s komolcem pod rebra/.
2.
čustvenostno kdo/kaj dajati močne, zamolkle glasove
(V hribih, nedaleč) butajo topovi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bútati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj s hitrim gibom usmeriti se v/na/ob koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Butal se je /v glavo/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
bútniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno2.
kdo/kaj zelo hitro priti v/na koga/kaj / kam
Butnil je v sobo.
3.
kdo/kaj nenadoma silovito priti iz/z/s/od česa / od kod
Učenci so butnili iz razreda.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / po/na/v/ob/pri kom/čem / kam / kod
Ko pride iz šole, butne torbo v kot.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
B1 ž neskl.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
B2 ž neskl.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
B3 ž neskl.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
CÉ -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cebêjka -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cedíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati kaj
Mleko je cedila (skozi posebno sito).
2.
kdo/kaj izdajati kaj
Mokra drva cedijo sok (na ognjišče).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
cedíti jo -ím jo
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kaj teči iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na čem / kam /kod
Cedi jo po cesti /za njimi/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
cedíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kaj teči
Gnoj se (mu) cedi (iz rane).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
célec -lca m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
celíti in céliti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj delati celo kaj
To mazilo (vsem porezanim) /zelo uspešno/ celi rane.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
celíti se in céliti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj delati se cel-a-o
Rana se /nerada/ celi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
célzak -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cementírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj zalivati kaj s cementno malto
Drugo nosilno ploščo so cementirali /na hitro, s hruško/.
2.
kdo/kaj uradno označiti mere za kaj
Najprej so cementirali vse steklene posode, potem pa še sode.
3.
iz metalurgije kdo/kaj utrjevati kaj z oglji kom
Jeklene predmete so cementirali (s posebnimi varilniki pod pritiskom).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
CÉN -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
céna-esamostalnik ženskega spolavrednost blaga ali storitev
- cena za kaj
- , cena v čem
- , cena na čem, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
céniti1 -im
in ceníti
in céniti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
dovršno in nedovršno
kdo/kaj predvsem denarno vrednotiti koga/kaj Koliko boš cenil avto?1.1.
kdo/kaj cenovno vrednotiti koga/kaj
Število prebivalstva cenijo že na sto tisoč.
2.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Oni cenijo človeka po dejanjih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
ceníti2 -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti
Prekupčevalec na eni strani ceni (preprodajano robo), na drugi pa draži.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
ceníti se -í se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
navadno v 3. osebi kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti se
Industrijski izdelki se /brez pravih razlogov in predvsem preveč/ cenijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
céntercênter -trasamostalnik moškega spolasredišče
- center za koga/kaj
- , center v/na čem, kje
- , center s čim
- , centri po čem, kod
vodilna ustanova
- center za kaj
- , center v/na čem, kje
- , center s čim/kom
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cénter sidríšča -tra -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
centrála-esamostalnik ženskega spolavodilno središče
- centrala za kaj
- , centrala v/na čem, kje
- , centrala s čim
posredovalna naprava za zveze, povezave
- centrala za kaj, koliko
- , centrala v/na čem, kje
- , centrala s čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
centralizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dati koga/kaj skupaj v/na kaj / v/pri/na/ob čem , v navezo s kom/čim / kam / kje / kod
Državno upravo so /prostorsko/ centralizirali v novi stavbi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
centrálna smér -e smerí ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
centrírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
iz tehnike kdo/kaj naravnati kaj na/v skupno središčno os
/Pred servisom/ si je centriral kolo.
2.
iz športa, v posplošenem pomenu kdo/kaj centralno usmeriti kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Igralec je /idealno/ centriral v desni spodnji kot gola.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
cenzurírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj sistematično preverjati kaj
(Zapornikom) so cenzurirali vsa pisma.
2.
kdo/kaj onemogočati koga/kaj
Oblast (mu) je vsa dela zadnjih let /z niti malo posluha za aktualnost/ cenzurirala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
cepín -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cepín kladívo -a -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cepíti in cépiti -im
nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj dajati kaj narazen
Cepil je drva /na zelo tanka polenca/.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti koga/kaj
Spori cepijo stranko /na več nepomembnih frakcij/.
3.
kdo/kaj delati koga/kaj boljše, plemenitejše
Cepil je različne divjake.
4.
kdo/kaj vstavljati kaj v/na/za kaj
Merlot so cepili na novejšo ameriško sorto.
5.
iz fizike kdo/kaj lastnostno deliti kaj
Nevtroni cepijo izotop urana.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
cepíti se in cépiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kaj iti narazen
Nohti se /lahko zelo nadležno/ cepijo.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti se
Moči se /nespamentno/ cepijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
CÉPT -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cesarjeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj kot cesar upravljati
Tudi današnji potomec še vedno cesarjuje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
césta-esamostalnik ženskega spolaPREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - cesta v/na
- , cesta od/do/iz
- , cesta med/ob/pri
- , cesta čez/skozi/proti/okoli/preko/mimo
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cévasta lopática cepína -e -e -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cévasta nogavíca -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cévasta plôščica -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cévasta zagózda -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cévasti čôk -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cévasti lédni klín -ega -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cévasti lédni viják -ega -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cévasti trák -ega trakú m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cévasti zatìč -ega -íča m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cigániti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja,
čustvenostno1.
kdo/kaj potepati se
Cigani (okoli) /kot zadnji klošar/.
2.
kdo/kaj materialno prizadevati koga/kaj
/Kot podjetnik/ je ciganil tako privatnike kot firme.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
cigára -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cijáziti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj premikati koga/kaj
/Na hrbtu in pod roko/ cijazi otroka in kovček (domov / proti domu).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
cijáziti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno1.
kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.1.1.
kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.
2.
slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
ciklón -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cílj-asamostalnik moškega spolamesto ali predmet ali vsebine, ki se jih namerava doseči znotraj določene dejavnosti
- cilj česa
- , cilj za kaj/koga
- , cilj o čem
- , cilj pri čem, kje
- , cilj v čem, kdaj
- , cilj po čem/kom, kako
- , cilj pred čim, kdaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cíljati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj usmerjati se proti/k/h komu/čemu v/na/med/nad/pod koga/kaj / kam
V drevo je /živčno/ ciljal (s kamnom).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
cíljati na -am na
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj nanašati se na koga/kaj
Besede in očitki nasploh merijo nanj.
2.
kdo/kaj želeti koga/kaj
/Z velikimi pričakovanji/ že več let cilja na to službo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
cimentírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj uradno označiti mere za kaj
Najprej so cimentirali vse steklene posode, potem pa še sode.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
cíniti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prekrivati kaj s cinom
Cinil je jekleno površino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
cítrati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj igrati na citre
/Imenitno/ je citral in pel.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
cmériti se -im se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolslabšalno kdo/kaj z jo kom izražati čustveno prizadetost
Otrok se je cmeril in se oklepal matere.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
cókla -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cóklar -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cóna-esamostalnik ženskega spolanamembno območje, predel
- cona v/na čem, kje
- , cona za kaj/koga
- , cona med čim, kje, kdaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cóna iztéka plazú -e -- -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cóna tŕganja plazú -e -- -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
coolmax -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cúg -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cúg-cúg -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cúg na jájca -a -- -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
curljáti -ám
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje Iz nosu (mu) je curljala smrkelj.1.1.
nekaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz rane (mu) curlja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
cvèsti -cvetèm
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
cvetéti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kaj imeti cvete
Ta vrtnica cveti /rdeče/.
2.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti, kazati zdrav, lep videz
Ta fant letos /vidno/ cveti.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti uspeh
Mesto je /gospodarsko in turistično/ cvetelo.
4.
čustvenostno, preneseno kaj biti v stanju razpadanja
Rokavi in sploh obleke so začeli cveteti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
cvíkati -am nedov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cvíling -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cvréti -cvrèm
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj pripravljati kaj
Ribe je cvrla /na olivnem olju/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
cvréti jo -cvrèm jo
nedovršni glagol,
glagol premikanjaneknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / kam / kod
Cvrli so jo počez čez travnik.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
cvréti se -cvrèm se
nedovršni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj biti, zadrževati se na soncu
Ves dan so se cvrli na obali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čád -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čájnik -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čákati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za/na koga/kaj
Pacienti čakajo zdravnika.
2.
kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čaka na službo.
3.
kdo/kaj ne začeti takoj s čim
Mati /predolgo/ čaka s kosilom.
4.
kaj biti namenjeno, določeno za koga/kaj
Čakajo jih še težke naloge.
5.
knjižno pogovorno kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka čakajo (do drugega leta).
6.
knjižno pogovorno kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) čaka.
7.
iz lovstva kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čakajo medveda.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čárati -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja1.
kdo s skrivnostnimi silami vplivati na naravo
Čarovnice so /zavzeto/ čarale.
2.
čustvenostno kdo neopredeljeno delati, izdelovati kaj
Kar nekaj čarajo (iz tistega).
3.
slengovsko, čustvenostno kdo/kaj neverjetno pripovedovati kaj
/Zavzeto/ (jim) je čaral zgodbe o prvih poselitvah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čàsčásasamostalnik moškega spolapotek, trajanje vsega v prostoru
omejeno trajanje, s katerim se lahko namerno razpolaga
- čas od/do česa
- , čas brez česa/koga
- , čas iz česa, od kdaj
- , čas po čem/kom
- , čas pri čem/kom
- , čas pred čim/kom
- , čas med čim/kom
- , čas s kom/čim
- , čas na čem, kje
- , čas v čem, kje
- , čas ob kom/čem, kdaj, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čàs iskánja ponesréčenca čása -- -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čàs odkopávanja ponesréčenca čása -- -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
častíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Častijo ga /po božje/.
2.
iz religije kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Častijo križ.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
částni kódeks PZS -ega -a -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čebúlni sistém obláčenja -ega -a -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čečkáti -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
slabšalno1.
kdo nerazločno, grdo pisati brez pravega namena
Otroci radi /veliko/ čečkajo (po zidovih).
2.
kdo nerazločno, nezainteresirano pisati kaj / o čem
Nekaj si /prizadevno in z neverjetno voljo/ čečka (v notes).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čeláda -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čeláda z laringofónom -e -- -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čêlka -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čêlna kotánja -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čêlna ledeníška gróblja -e -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čêlna svetílka -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čêlo -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čêlo napóke -a -- s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čemériti se -im se
tudi čmériti se -im se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv oslabljenem pomenu kdo čem erno držati se, biti čem eren
Vsi v hiši se čemerijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čeméti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj negibno, tiho sedeti /Sproščeno/ je čemel (v senci).1.1.
kdo/kaj biti napol buden
Cel dan so čemeli (na pogradih).
2.
kdo/kaj nepremično, odsotno gledati
/Odsotno/ je čemel /predse/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čêpek -pka m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čepéti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj stati na zelo skrčenih nogah /Potuhnjeno/ je čepel (v senci).1.1.
kdo/kaj negibno, zgrbljeno sedeti
Cel dan so čemeli (na pogradih) /.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Cel dan čepi v sobi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čépica -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čepíti čépim
in čépiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti1.
kdo/kaj mašiti kaj s čepi
/Vztrajno in neprekinjeno/ so čepili sode in steklenice.
2.
iz lesarstva kdo/kaj sestavljati, povezovati kaj s čepi
Tesarji čepijo tramove.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čér čerí ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
česálna vpónka -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
česáti čéšem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj gladiti kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) česal dolgo brado.
2.
žargonsko kdo/kaj sistematično, temeljito pregledovati kaj
Ofenziva je (z vsemi razpoložljivimi sredstvi) /tudi z veliko agresivnostjo/ začela česati vsa okoliška področja napada.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj sunkovito trgati kaj
/Jezno/ je česal papir (s sten).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čestítati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja (govorjenja) kdo izraziti veselje komu k/h komu/čemu / za koga/kaj
Očetu so za rojstni dan vsi /zelo iskreno/ čestitali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čévelj -vlja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
číčka -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čísta zíma -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čistílna napráva -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čistína -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čístiti -im
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj odstranjevati umazanijo, prah
Ves dan čisti in pospravlja.
2.
kdo/kaj delati kaj bolj čisto
/Istočasno/ čisti čevlje in okna.
3.
kdo/kaj načrtno delati koga/kaj boljšega, uporabnejšega
(S posebnim sitom) so čistili žito (za seme).
4.
iz medicine kdo/kaj iztrebljati kaj
Čisti si črevesje (z odvajali).
5.
iz vojaštva kdo/kaj iztrebljati kaj
Vojaki čistijo teren (z minami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čístiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj izgubljati š kod ljive snovi, motnost
Voda v potoku se čisti.
2.
iz čebelarstva kaj iztrebljati se
Čebele se čistijo.
3.
iz medicine kaj izgubljati gnoj
Rana se /sama/ čisti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čísto lédno plézanje -ega -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čísto plézanje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
člénasta deréza -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čléniti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Gradbene površine so /funkcionalno/ členili.
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj
/Vsebinsko in stilno/ so (mu) členili roman.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
člôvek-ékasamostalnik moškega spolanavadno v povedku bitje, ki lahko misli, govori, izraža čustva
oseba, kot nosilec določenih telesnih ali duševnih lastnosti, zmožnosti
- človek česa
- , človek z/s čim
- , človek v čem, kje
- , človek za kaj
- , človek po čem
- , človek brez česa
- , človek pri čem
- , človek pod čim
- , človek med čim, koliko
oseba glede na položaj, razmerja, odnose
- človek komu/čemu kaj, kako
- , človek na čem
- , človek brez česa
- , človek iz česa, od kod
- , človek pri čem, kje
- , človek ob čem, kje
- , človek čez kaj, kje
- , človek do koga/česa
- , človek proti komu/čemu
- , človek pod čim, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čôfta -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čolnáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj navadno premikati se s čolnom
/Navadno/ čolnari (s sinom).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čŕna píka -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
črnéti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj delati se, postajati črn, temen
Robidnice debelijo in črnijo.
2.
kdo/kaj temno odražati se, kazati se na/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kod
V daljavi črnijo gozdovi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čŕni léd -ega ledú m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čŕni snég -ega snegá m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čŕniti -im
in črníti -ím
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati črno, temno kaj
Lase si je črnila (z neobstojnim prelivom).
2.
kdo/kaj slabo govoriti za koga
/Redno/ ga črni /pred drugimi/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čŕniti se -im se
in črníti se -ím se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj delati se, postajati črn, temen
Robidnice se debelijo in črnijo.
2.
kdo/kaj temno odražati se, kazati se na/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kod
V daljavi se črnijo gozdovi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čŕpati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s črpalko dobivati kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Nafto so črpali iz različnih vrelcev.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj dobivati kaj iz koga/česa / od kod
Podatke (jim) je /brez omejitev/ črpal iz statističnega urada.
3.
čustvenostno kdo/kaj prizadevati koga/kaj
Vročina (mu) /intenzivno/ črpa telo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čŕtasta napóka -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čŕtati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati črte po kom/čem / kje / kod (S temnim svinčnikom) si je črtala po svetlih obrvnih dlakah.1.1.
kdo/kaj delati črte za kaj po kom/čem / kod
(S temnim svinčnikom) si je črtala obrvi /po svetlih obrvnih dlakah/.
2.
dovršno in nedovršno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti, delati črte čez kaj iz/z česa / od kod
(Z rdečim svinčnikom) in /z velikim veseljem/ (mu) je črtal iz predloženega besedila črtal zahteve.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čŕtati se -am se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se v kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kje / kod
Na obzorju so se /ostro/ črtale planine.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čudíti in čúditi -im
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol kdo/kaj spravljati koga/kaj v začudenje
Kar ni vnaprej najavljeno, ga /po svoje/ čudi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čudíti se in čúditi se -im se
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol kdo/kaj izražati presenečenje komu/čemu / nad kom/čim
Poslušal je in se čudil.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čúk -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čúkec -kca m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čúkla -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čustvováti -újem
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj doživljati določena čustva s kom/čim
/Iskreno in dejavno/ čustvuje z reveži.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj zaznati s čustvom koga/kaj
Čustoval je žalost in praznino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čútara -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čútarica -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čutéča rôka -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čutíti in čútiti -im
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Čuti kri v ustih.
2.
kdo/kaj nagonsko dojemati ali predvidevati koga/kaj
Čutila je njegovo bližino.
3.
kdo/kaj z zavestjo ugotavljati koga/kaj
Poslušalci niso čutili osti njegovih besed.
4.
kdo/kaj doživljati kaj Čutil je žalost in praznino.4.1.
kdo/kaj doživljati kaj 'neprijetnega, hudega'
Vsi čutijo posledice vojne.
4.2.
kdo/kaj doživljati kaj
Ali kaj čuti (do njega)?
4.3.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je krivico (z reveži).
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'stanje'
V nogi čuti bolečine.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 6643 zadetkov.