GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako razvrstimo po abecednem redu večdelne priimke, ki se začnejo z van/de, pisano z malo začetnico, npr. van den Berg?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kako pravimo agovi ženi (turški oblastnik) in kako slovenimo npr. Hasan-aga: Hasan-aga ali aga Hasan.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Je obraz v steni Prisanka ajdovska deklica ali Ajdovska deklica? Velja zanjo enako kot za dekle iz ljudske pripovedi in se torej piše z malo začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kako navesti akademski naziv rednega profesorja, ki je akademik (redni član SAZU).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali je Allah z dvojnim »L« še vedno pravopisna napaka? Današnja želja slovenskih muslimanov in ANG/NEM/BOS vpliv je za Allah z dvojnim »L«.
Slovenščina ima več besed, ki imajo dva soglasnika skupaj, npr. »oddaja« in »izzvati«. Pa za isti razlog lahko pišemo Allah z dvojnim »L«? Mogoče (od/iz) prefiksa, vendar »Al-lah« tudi ima prefiks.
Vse islamske verske skupnosti pišejo Allah z dvojnim L. Kdaj bomo pisali Alah z dvojnim L?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Bi Aleksa (Amazonova digitalna 'pomočnica') in Siri (Applova digitalna asistentka) pisali z veliko ali z malo. Povsod se pojavljajo zapisi z veliko, ampak po analogiji z barbi (punčko) in glede na to, da gre za vrsto pomočnika oziroma asistenta, bi bilo treba to v bistvu pisati z malo? Kaj menite?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
V antropološki razpravi bi radi uporabili prevod angleškega izraza »embodiment«, s katerim označujemo nedovršni proces ponotranjenja družbenih praks in razmerij. Kateri prevod izraza je po vašem bolj pravilen in bližji slovenskemu jeziku: telesenje ali telešenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Dvigalo ne dela ali dvigalo ne deluje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali imena tujih nagrad pišemo v poševnem tisku, če jih ne slovenimo (npr. The Brain Prize). Zanima me tudi, ali je priporočljivo pred ime vključiti samo besedo »nagrada« in ali se s tem vrsta tiska (normalni, poševni) spremeni.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zelo preprosto: Ali se izgubi nadzor nad vozilom ali oblast nad vozilom (ali čemerkoli drugim)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Včasih smo slaščico manjše velikosti (bonbon) pisali pač bonbon, kar je prišlo iz francoščine in dobesedno pomeni »dober dober«; zdaj pa po SP 2001 to ni več pravilno, vendar le bombon. Ali nima slovenski jezik svoje besede za to slaščico? Namreč sladkorček.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali je beseda notica enaka besedi novica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali bi v spodnji povedi lahko beseda zadnji bila števnik? Ali je pridevnik?
Ali bi beseda zadnji v tem primeru lahko bila števnik, kjer se vprašamo: *Kateri so bili Kanadčani? Ali je to pridevnik?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali je beseda zlasti (kot prislov) tvorjenka. Če je, ali je izpeljanka iz predložne zveze ali je morebiti sklop. Besednovrstno je zlasti členek – ali to pomeni, da je v vsakem primeru rabe netvorjenka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zelo mi bo dobrodošlo vaše pojasnilo besedne zveze: Ali je pravilno, da govorimo in pišemo o anketnem vprašalniku? Bi bilo bolj prav, da govorimo in pišemo samo o anketi ali bi bilo bolj prav, da govorimo in pišemo samo o vprašalniku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali je besedna zveza izključno samo smiselna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali je bolje pisati pilates joga ali pilatesjoga? Gre tako za elemente pilatesa kot joge.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Prevajam knjigo o ultratriatloncu, ki se prehranjuje vegansko (samo z rastlinsko hrano) in mu torej rečemo − vegan ali veganec? V slovenskem prostoru se pojavljata oba izraza, zato res ne vem, kaj bi. SP trdi, da je vegan neobčevalni izraz za vegetarijanca(!). Zmedi torej ni videti konca.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali je glagol dati polnopomenski ali nepolnopomenski? Kakšna je razlika, če je neki glagol nepolnopomenski ali ne ali če je vezljiv? Oba potrebujeta dopolnilo ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Spoštovani, gre za precej nenavadno dilemo, o kateri smo se davi pogovarjali z otroci. V šoli se učijo o samostalnikih, stavek, v katerem ga/jih morajo najti, se glasi: Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli iz morske vode. Jaz naštejem naslednje samostalnike: Soline, prostor, morje, sol, voda. Hčerki pa pravita, da so jih v šoli učili, da so samostalniki tudi besede na -nje in da je torej pridobivanje prav tako samostalnik. Ne bi jih rad napačno naučil, moram pa priznati, da mi takšno pravilo iz moje šole ni ostalo v spominu. Prej bi rekel, da je v tem stavku pridobivanje glagolnik, kot pravi tudi SSJK. Hvala za pomoč.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Trije šumniki (č, š in ž), trije sičniki (c, s in z). V slovenščini pa obstaja tudi šumnik dž. Ali bi lahko rekli, da je dz sičnik, ki je povezan s šumnikom dž?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, če se izraz akademik v slovenščini lahko uporablja zgolj za člane SAZU ali je dovoljena raba v širšem smislu, torej za izobražence. Iščem besedo za prevod angleškega izraza academic/academician, ki bi zajemala tako profesorje na univerzah kot tudi zaposlene na raznih znanstveno-raziskovalnih zavodih, inštitutih ter podjetjih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali je izraz tabujski pravilen? V smislu tabujska tematika ali tabu tematika? Tabujska književnost?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ko sem iskal besedo kovač sem pod tretjo točko opazil, da je napisana definicija, da je to »bankovec ali kovanec za 10 par«. Mislim, da to ni pravilno in mora pisati »dinarjev«.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali sta pridevnika bombažen in steklen vrstna ali lastnostna? Včasih je veljalo, da sta lastnostna (s prejšnjim poimenovanjem kakovostna), danes pa v učbenikih in delovnih zvezkih zasledimo obe možnosti (odvisno tudi od založnika). Res je, da gre za pridevnika, ki ju ne stopnjujemo, po drugi strani pa gre za pridevnika, ki poznata tako določno kot nedoločno obliko, kar ni značilno za vrstne pridevnike, in ki se lahko pojavljata kot povedkovo določilo. Povprašala sem tudi številne govorce. Večinoma bi uporabili vprašalnico kakšne (nogavice), kakšen (pulover), kakšne (kozarce). Prosim za pomoč in obrazložitev.
Kako bi se odločili pri navedenih primerih in zakaj?
Pozimi obujemo bombažne nogavice.
Stekleni kozarci se razbijejo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Pozdravljeni. Dilema se glasi: Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni? Teorija namreč, vsaj kolikor mi je uspelo najti v knjigah in na spletu, omogoča le tri variante: Napovedni stavek: "...?" "...," spremni stavek. "...," spremni stavek, "...?"
Kar naprej pa se pojavljajo primeri tipa: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval: "Tudi jaz prihajam od tam."
Po pravilu spremnega stavka bi moralo biti to zapisano takole: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval, "tudi jaz prihajam od tam."
Nekako se zdi bolj logična prva varianta, ki se tudi večinoma uporablja. A v stroki zanjo ne najdem niti primera, kaj šele potrditve. Žal enako velja za drugo varianto.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kaj je pravilno: enovit magistrski program ali enoviti magistrski program?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, katera rešitev bi bila jezikovnosistemsko boljša, tj. katastrofna ali katastrofična medicina.
https://www.gov.si/teme/katastrofna-medicina/https://www.nijz.si/sl/katastrofna-medicinahttps://www.sta.si/676903/drugi-kongres-urgentne-medicine-v-portorozuhttp://projekt.slovenscina.eu/Media/Kazalniki/Kazalnik17/Kazalnik_17_Slogovni_prirocnik_SSJ.pdf
Če imamo npr. katastrofični dogodek, potem bi morali imeti tudi katastrofično medicino, vsekakor pa ne katastrofne (če že, potem vsaj katastrofalno, pa še to je zelo vprašljivo).
Kaj menite?
P. S. Kot zanimivost še tole: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=2545906
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.
Če bralce razdelimo v tri kategorije - najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.
Če bralce razdelimo v tri kategorije – najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali se pravilno zapiše asistent evropskega poslanca ali asistent evropskemu poslancu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali je opominjaj (*) ločilo? Obstajajo kakšna pravila?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali je poraba goriva pri avtomobilu nizka ali majhna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Že dlje me zanima, ali je prav, da medmet hvala bogu pišemo (tudi) skupaj. V SSKJ-ju je pisan narazen, kar mi je logično, a v veliko besedil ga najdem napisanega skupaj kot hvalabogu. Torej, kaj je dejansko pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Sem v zadregi oziroma v precepu, zato prosim za vašo strokovno pomoč. Ali je pravilneje mobilna aplikacija ali mobitelska aplikacija?
Ker gre za aplikacije, ki obstajajo na mobitelih, sem nekako proti uporabi besedne zveze mobilna aplikacija, saj sama beseda mobilen pomeni gibljiv/prenosljiv in se zato nekako nagibam k pridevniku mobitelski, saj le-ta izraža, da se beseda mobitelski jasno in glasno ter izključno nanaša na mobitel.
Ali je moja nagnjenost k pridevniku mobitelski upravičena/uveljavljena v naši, slovenski slovnici?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Večkrat vidim zapisano besedo deodorant. Ali ni pravilno dezodorant? Hvala za vaš odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Rada bi vas vprašala katera je pravilna beseda GLODAVEC ali GLODALEC. Ker se ukvarjam z laboratorijskimi živalmi, ki spadajo v družino glodavcev in znanje prenašam tudi na študente, bi rada vedela katera beseda je pravilna: glodalci ali glodavci.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me ali je pravilno zapisano predzvita / pred zvita struktura?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali je pravilno rak na želodcu ali rak želodca (ali oboje)? V SP in SSKJ so med ilustrativnimi primeri rak na želodcu, rak na dojki, rak na pljučih. Zdravniki uporabljajo rak dojke (mislim si, da je to po vzoru iz latinščine, tj. carcinom mammae). V Gigafidi je več primerov rak dojke kot rak na dojki in več primerov rak na želodcu kot rak želodca ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali je pravilno psihičen ali psihiatričenbolnik.
Zdi se, da bi lahko bilo vseeno, vendar se postavi vprašanje razumevanja, kadar gre za žensko osebo, torej bolníco.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali je prav v Tepanju ali v Tepanjah in obrazložitev, zakaj je prav tako, kot je?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali je pravilno zapisati dinozaverski ali dinozavrski.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, če je slovnično pravilno Doba sebe?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali se pravilno zapiše npr. avto – bomba, avtobomba ali drugače (ter npr. človek – vesoljec)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kako prav pisati zloženko: ekošola ali eko šola.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Pri branju novinarske novice so se oglasili prebivalci Goričkega, ki se jim pridevniška oblika goričanski zdi tuja, saj uporabljajo obliko gorički. Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali je prav sončev mrk/sončni mrk in zakaj.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali pišemo tudi v spodnjem primeru stični pomišljaj (v pomenu od do): 14. 3. 2010–25. 4. 2011
Sprašujem zato, ker sem danes zasledila, da naj bi med raznovrstnimi enotami namesto pričakovanega stičnega pisali nestičnega. Gre le za priporočilo ali je v SP-ju kje govora o tem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kateri pridevnik je pravilno uporabiti: tehniško ali tehnično risanje? Gre za ime učnega predmeta, kjer se študente izobražuje o pripravi tehniške (ali tehnične?) dokumentacije.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Brala sem razlago v SSKJ za samostalnik ujec in lušno piše – starinsko mamin brat. Zasledila sem, da je razlaga ujne – da je to mamina sestra. Kolikor mi je znano je ujna ujčeva žena in ni krvno sorodstvo, tako kot je strina, žena od strica in ni krvno sorodstvo. Teta je mamina ali očetova sestra, a tu se mi zdi, da se je že izgubilo, po kateri strani – mamini ali očetovi. Njen mož maj bi bil tetec, a tudi to se je izgubilo.
Lahko kako preverite za ujno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali se za primerjavo v slovenščini lahko piše krajšava vs. (lat. versus)? Če ne, kaj je slovenska ustreznica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali je uporaba Vi z veliko začetnico res zastarela oz. celo napačna in se odsvetuje v primeru sporočila npr. profesorju ali nadrejenemu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Razmišljam o besedni zvezi visoka vrtilna frekvenca.
Zmotil me je pridevnik visok. Ne bi bilo bolje zapisati velika vrtilna frekvenca? Saj gre za več vrtljajev, večjo hitrost motorja. Po drugi strani pa lahko tudi višje število obratov.
Kateri pridevnik je torej bolje izbrati?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Pred časom sem zasledila, da je V ZVEZI Z (nečim) pogovorne narave, in da sta ustreznejši sopomenki zato in glede. Razlage ne najdem več. Ali ta trditev drži?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali je besedna zveza nekogaršnji avtomobil pravilna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Torej v javnosti, torej pri znanih osebah vseh vrst ter tudi nasploh v mediji in izjavah se konstantno pojavlja besedna zveza temu ni tako, ki se uporablja vedno kadar želi nekdo povedati, da ne kaj ni res, da se ni tako zgodilo, da je resnica drugačna, torej zanika neko drugo izjavo. Prosil bi za pojasnilo, ali je ta raba napačna, zakaj je do nje prišlo in ako bi se reklo prav, recimo to ni tako? Skratka zanima me vse o tem nesrečnem temu ni tako...
P. P.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Morda se vam bo vprašanje zdelo smešno, ampak z učenci nismo našli odgovora: kako rečemo dejanju, ko "prižgemo", "vključimo" kemični svinčnik, tisti, na vzmet? Hvala za razmislek.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kateri predlog je pravilen: ali pravilno rečemo, da kličemo iz telefonske številke, ali da kličemo s telefonske številke? Isto me zanima za transakcijski račun: denar nakažemo s transakcijskega računa ali iz transakcijskega računa?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Po kateri sklanjatvi se sklanja kratica SE (stratigrafska enota)? Ali pri sklanjanju dobi končnico ali ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kako bi z eno besedo rekel, da sem risbo dopolnil, ker dorisati izgleda ni slovenska beseda oz. je ni v SSKJ.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali lahko uporabimo izraz meso nečesa za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa, podobno, kot se to počne v angleščini s frazemom the meat of it.
Na primer, The meat of the novel lies in its powerful exploration of human emotions. bi bilo prevedeno kot Meso romana leži v njegovi močni raziskavi človeških čustev..
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, če lahko vejica nadomesti veznik ali, kot npr. v naslednjih primerih:
Rezance lahko dobiš s piščancem, govedino ali tofujem.
Rezance lahko dobiš s piščancem ali govedino ali tofujem.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in piščanca, govedino ali tofu.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in ali piščanca ali govedino ali tofu.
Je ali pred vsako alternativo res potreben?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me kako pa je z uporabo nazivov v primeru, da moraš uporabiti samo ime ali samo priimek? Npr. da prijavljaš nekoga na neko konferenco, ki ne dopušča posebne navedbe naziva, želiš pa izpostaviti, da ima oseba naziv. Ali ga pripišeš k imenu ali k priimku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Nikjer nisem našla pravil glede alinejnega naštevanja po črkah slovenske abecede v slovenskih besedilih/dokumentih. Zaradi vsesplošne rabe angleščine se namreč pogosto uporabljajo črke tega jezika.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kakšna so pravila za alinejno naštevanje v alinejnem naštevanju?
Primer: Danes moramo kupiti: a) jajca b) mleko c) sir: – kravji – ovčji č) papriko
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Imam vprašanje v zvezi z alinejnim naštevanjem. Včasih opažam, da pisci npr. v seminarskih ali diplomskih nalogah ne pišejo alinej eno za drugo, ampak po kateri od alinej napišejo še nek dodaten samostojen odstavek besedila, ki ni del alineje, se pa nanjo nanaša, ali pa prilepijo sliko, ki ima seveda tudi nek svoj podpis. Celota nato izgleda precej nenavadno, saj se smisel alinejnega naštevanja nekako izgubi, saj je seznam prekinjen. Zanima me, če je v takem primeru sploh pravopisno pravilno uporabljati alineje in ali bi bilo bolj smiselno uporabiti kakšno drugo rešitev, npr. brez uporabe alinej.
Za ponazoritev tega problema dodajam primer, ki je sicer precej enostaven; v diplomskih nalogah gre za kompleksnejše primere.
Na dopust ne smemo brez: – sončnih očal,
[Slika sončnih očal] Slika 1: Sončna očala
Izberite očala z UV-zaščito.
– zaščitne kreme,
[Slika kreme] Slika 2: Zaščitna krema
Izbrana krema naj ima čim višji zaščitni faktor.
– kopalk.
[Slika kopalk] Slika 3: Kopalke
Najbolje je, da s seboj vzamete vsaj dva para kopalk.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali obstaja beseda za osebo, ki v terariju goji živali? Terarist?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
V vašem slovarju nisem našel glagolov avtoštopati niti avtostopati, našel pa sem samostalnike kot npr. avtoštopar, avtostopar, itd. Na osnovi najdenih samostalnikov sklepam, da sta v slovenščini dovoljena tudi iskana glagola, ne razumem pa, zakaj jih v vašem slovarju ni možno najti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Poznamo množinske neštevne samostalniki (npr. možgani) in neštevne edninske samostalnike (npr. zrak).
Ali obstajajo mogoče tudi neštevni dvojinski samostalniki?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali obstaja nedovršna oblika glagola opomoči, ki bi jo lahko uporabil v spodnji povedi?
Roža se je že skoraj posušila, po presaditvi v novo zemljo, bogato s hranili, pa se je hitro začela (nedovršna oblika glagola opomoči).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Pozdravljeni, zanima me, ali je v strokovni in znanstveni literaturi pri citiranju običajno podvajanje črk v okrajšavi npr. za dva ali več urednikov = uur.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Mi lahko prosim, poveste, kako se pravilno zapiše facebook − z malo ali veliko začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Vem, da se imena prireditev piše z veliko začetnico, sem se pa znašla v zagati pri zapisu začetnic: olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo ... Če je tak zapis je z malo. Pri naslednjih primerih pa nisem prepričana in bi prosila za pomoč.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako je s prevzeto besedo pušenšank v slovenščini? Pojavljajo se različne variante: pušnšank, pušenšank, pušlšank, pušelšank? Ali jo pišemo skupaj ali narazen? Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako se pravilno napiše urad za delo Ljubljana ali Urad za delo Ljubljana?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kateri od spodnjih zapisov je pravilen?
Najbrž obstaja še kakšna pravilna možnost.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako je pravilno: Z Rogle in Term Zreče ... ali Z Rogle in iz Term Zreče ...?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali se besedna zveza petek trinajsti (petek 13.) piše tako kot datumi, tj. z vejico (v petek, trinajstega, smo se …), ali pa se piše brez vejice, ker gre za stavčni člen, npr. v zgledu Rojeni ste na petek 13. Vam to prinaša nesrečo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako se pravilno pišejo dnevi, če jih imenujemo po godu svetnika: z veliko ali malo začetnico? Na primer: na Lucijino ali na lucijino (mišljen je dan) – v stavku na primer: dnevi od Lucijinega/lucijinega do božiča kažejo ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Imam vprašanje: ali se delež nečesa povečuje ali povišuje? Če imamo podatke izražene odstotkovno, verjetno povišuje.
Kaj pa če rečemo na splošno: npr. delež kadilcev se povečuje/povišuje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Za spodnje besedne zveze me zanima, katera raba je pravilna:
Prav tako me zanima, ali je možno, da se take in podobne besedne zveze smatra kot izjemo, kot je na primer Sacher torta.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kako se pravilno piše: bloger ali blogar?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali se svojilni pridevnik iz kratice CIA oz. Cia tvori na enak način kakor iz nekratičnih imen na -ia, se pravi CIJIN oz. Cijin, ali pa j tu odpade?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kateri glagol je ustreznejši pri pranju/čiščenju solate? Torej, ali se solato opere ali očisti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kateri predlog je pravilen – testiranje za, na ali kaj tretjega? Se testiramo za/na koronavirus ali covid-19 (virus ali bolezen)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali slovenimo ime krajev Biograd na Moru in Filip i Jakov?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali so besede tipa monitor, blog, fjord izposojenke ali tujke?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
V publikaciji Abonmaji 2018/2019 se pojavljajo različni zapisi imen abonmajev: (abonenti) Belega abonmaja; (koncerti) abonmaja Klub; (abonenti) Abonmaja Obiski; abonma A la carte, Abonma Mladost. Ker ti zapisi normirajo pravila pisanja v nekem okolju, bi rada strokovno mnenje o tem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Za imena družabnih medijev (Facebook, Twitter ...) ste že odgovorili, da se pišejo z veliko začetnico. Ali ne bi bila po SP 2001, člen 147 primernejša mala začetnica? Zanima me tudi, ali zapišemo na Youtubu ali na Youtubeu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Prosim Vas za naslednji odgovor: kako pravilno pišemo LJUTOMERSKO ORMOŠKI VINORODNI OKOLIŠ? Kje postavljamo velike začetnice in ali je potreben vezaj med ljutomersko-ormoški?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali so tvorjenke, kot so polurni, dvomesečni, trimetrski, pridevniki ali števniki. Po njih se namreč vprašamo Kolikšen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Spoštovani, zanima me, ali je predlog beseda. Na primer, predlog iz. So predlogi besede? Hvala za trud in prijazen pozdrav.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali so samostalniki sonce, luna, veter, svet in red pojmi ali stvari.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali sta džamija in mošeja v slovenščini vedno sopomenki, kot naj bi bili v arabščini. V Turčiji in Bosni džamija imenujejo stavbo z minaretom, molilnico brez minareta pa masjid, torej mošeja. V Istanbulu imenujemo znamenito stavbo Modra mošeja, v Ljubljani in Sarajevu pa imamo džamijo. Tudi Gigafida 2.0 v okolici mošeje navaja pridevnik moder, v okolici džamije pa ne. Torej razlika verjetno obstaja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
V nekaterih delih Slovenije so imenovali partizane tudi gmajnarje. Nikjer v slovarjih nisem zasledil, da bi bil to tudi zapisani sinonim za partizana. Precej pogost je ta sinonim v pogovorih preprostih ljudi na Gorenjskem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali je kakšna razlika pri uporabi pridevnikov brusni in brusilni, npr. brusni kamen, brusilni stroj, brusno zrno, usnjen brusni trak itd.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Rada bi preverila ustreznost oz. korektnost rabe besedne zveze medtem ko oz. medtem. Zanima me, ali ju lahko v naslednjem primeru (povedi) uporabim kot ekvivalenta.
oz.
Prosim za morebitne (tudi slogovne) korekture.
Kateri stavčni člen v tem primeru predstavlja ta beseda (besedna zveza)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Sta piškot in keks sopomenki ali besedi označujeta različni stvari? Je keks morda le podpomenka piškota? SSKJ ne pojasni dovolj nazorno morebitne razlike med njima. Hvala za vaš odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali obstaja kakšna razlika v pomenu besede vseeno in besedne zveze kljub vsemu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Na obeh nogah imam deformirana mezinca, ki sta močno ukrivljena proti prstancu/prstancema.
Zanima me, ali je pri samostalniku prstanec bolje uporabiti edninsko ali dvojinsko obliko?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Vprašanje zastavljam kot tujka, ki ji je slovenščina drugi jezik ... V zgodnji fazi učenja jezika sem se namreč naučila, da se beseda učenec/učenka uporablja v primeru, ko govorimo o osnovnošolcih, v primeru srednješolcev se uporablja izraz dijak, potem pa študent. Sedaj pa se sprašujem, ali je to res, ali je samo moje zmotno prepričanje? Zelo konkretno me zanima, kako je s tem v kolektivni zavesti Slovencev, - torej, ko slišijo besedo učenec, ali pomislijo na osnovnošolskega otroka, ali ni nujno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Potrebovala bi pomoč pri analizi povedi;
Zanimajo me besedne vrste ter kategorialne in skladenjske lastnosti, ki pomagajo pri prepoznavi besedne vrste.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Katera možnost je pravopisno najbolj korektna oz. kako napisati, da bo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
V angleščini je slovnična kategorija quantifiers: all, neither, either, both, none ...
Kako se imenujejo ti zaimki v slovenščini?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako pravilno zapišemo ime Arboretum Volčji p/Potok? V SSKJ (pri iztočnici arboretum) sem zasledila, da se beseda potok piše z malo. Hvala za odgovor s pojasnilom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako pravilno poimenovati podzvrst narodno-zabavne glasbe, ki povzema izvajalsko tradicijo Ansambla bratov Avsenik, pri tem pa izvajalci niso Avseniki, ampak druge skupine. Je to Avsenikovslog ali avsenikovski slog narodno-zabavne glasbe?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Za avtobus Hop-On Hop-Off" se uporabljajo zelo različni zapisi: z vezaji in brez njih, z veliko in malo začetnico na različnih mestih. Kakšna bi bila slovenska ustreznica in kakšen pravilen zapis, če ohranimo hop-on hop-off?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kako je z navajanjem oz. povzemanjem, ko gre za avtorja ženskega spola. Ali je prav, da se zapiše ... Volk pravi, da je ... Ali je morda bolje, da zapišemo Volkova pravi ...? Se mi zdi prav, da se vidi, ali je avtor, ki ga citiramo, moškega ali ženskega spola?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Dovolite vprašanje o uporabi velike začetnice, prosim. Jasno je, da se uporablja mala začetnica, ko pišemo dedek, babica, mamica, očka itd. Tu ne gre za lastno ime.
Ko pa otrok reče: Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči,... gre za lastno ime. Otrok točno ve za katero osebo gre in je to edino ime, ki ga tej osebi pripisuje. Za otroka je to lastno ime.
Vprašanje: Ali je dovoljeno pisati dedek, babica, nona, mamica itd z veliko začetnico, če želimo poudariti, da gre za lastno ime?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kako točno se v slovenščino prevaja angleški izraz za nadomestno hrano za dojenčke baby formula. Na spletu namreč zasledim mnogo slovenskih izrazov, med drugimi mleko v prahu (po mojem mnenju ne dovolj konkreten izraz), adaptirano mleko, otroška formula (ponesrečen dobesedni prevod?) ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako je prav: Kakšne barve oči ima večina učencev?Katere barve oči ima večina učencev?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali lahko pri svojem strokovnem članku uporabim besedo magenta. Barva je že nekaj časa poznana in je ena od barv, ki se uporabljajo pri kapljičnem tisku. Po SSKJ-ju je ena od dveh škrlatnih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali androidi sanjajo o električnih ovcah? / Philip K. Dick ; [prevedla Jan Jona Javoršek in Urša Vogrinc Javoršek]
Zakaj besede android ni v SSKJ?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me konotacija besede brašnja. Ali ima beseda morda rahlo zaničljiv oz. manjvrednostni pridih?
Hotela sem jo uporabiti v haikuju. In sicer takole:
Napoj zlatih nitk // z brašnjo povezanih src -- // iskriv levji ples.
Zelo dobrodošel je tudi vaš komentar haikuja v splošnem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Vljudno prosim za odgovor, zakaj se v besedi dokumentalist (kdor dela v dokumentaciji) pojavi l, ne pa pričakovani r (dokumentarist).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako to, da beseda gej, ki jo dandanes poznamo skorajda vsi, ni zabeležena v SSKJ-ju?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
S sestro sva se pogovarjali in je med pogovorom uporabila besedo investirana. Pomen besede sem večkrat iskala, vendar ga ne najdem. Ali ta beseda sploh obstaja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, zakaj v SSKJ ni besed izčlaniti in izčlanitev.
Ali to torej nista slovenski besedi?
Ali imamo katero drugo besedo (eno samo) v slovenščini za tovrstno dejanje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Moja stara mama, doma iz Poljan v Poljanski dolini, je uporabljala besedo jetrnica (jetrn'ca) za osebo, ki je kar naprej tečnarila oziroma »najedala«. Vsakemu, ki predstavim to besedo, se mu zdi ta beseda v trenutku jasna. Zanima me, kako to, da je ni v slovarju.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Izraz kontekst (v prevodih pravnih besedil) popravljamo v sobesedilo (na kar napotuje Pravopis), pa tudi v okoliščine ali okvir, odvisno od pomena. Zanima pa me, ali bi lahko izraz kontekst v besedilih kar puščali, sploh kadar ni povsem jasno, ali gre res samo za sobesedilo ali pa morda za kaj širšega. Lahko rabo izraza kontekst štejemo za ustrezno v vseh pomenih?
Nekaj primerov:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kdaj je beseda milijon v vlogi samostalnika in kdaj v vlogi glavnega števnika oziroma kako lahko to razlikovati?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me mnenje glede besede močnež (močan človek). Noben vir je ne omenja. Na našem turnirju v križemkražmu je bila intuitivno odigrana kot beseda, ki obstaja, a je bila na podlagi nedokazljivosti v virih nepriznana. Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Alenka Glazer je uporabila v pesmi Muke besedo mučéle. Pozna kdo to besedo?
MUKE
Kaj se mučiš na mučélah. Svet je trd. Hodiš skrušen po mučélah, s svetom sprt. Streskaj misli. Muke iz tebe v prst potegne Špicov vrt.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Pozdravljeni, Boris Pahor v romanu Nekropola uporablja besedo ročina: "A stabsarzt je zamahnil s svojo ročino." (stran 150, MK, Ljubljana, 2008). Iz zapisa razumemo, da naj bi šlo za roko, da je namreč zamahnil z roko, vendar v SSKJ najdemo tudi geslo ročin moškega spola (ročín -a m (ȋ), zgod., v stari Avstriji zbirka listin s privilegiji deželnega plemstva: vsebina ročina / deželni ročin). Ali naj razumemo, da gre za posebno, morda bolj domačo obliko besede roka (ki je sicer v SSKJ) ni ali gre za snopič listov? Hvaležna bom za pojasnilo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali beseda sčasoma predstavlja prislovno določilo časa ali načina? Namreč, ne glede na to, kako se vprašam (Kdaj ali Kako), se mi odgovor zdi smiseln.
Sčasoma se vse izve.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zakaj besede sntntn ni v slovarju čeprav se uporablja pogosteje kot recimo kompjuter, ki pa je v slovarju?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanimalo me je, ali obstaja razlog, da se v slovenščini tako malo neprevzetih in neonomatopejskih besed začne na fonem f. Se pogosteje znajde sredi besede ali v končnici? Je v slovenščino prevzet iz drugih jezikov?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Besede plesnost v slovarju SSKJ nismo našli. V leksikonu Ples je plesnost opredeljena kot:
1) plesna sposobnost, ki se kaže v ustvarjanju gibnih, ritmičnih prostorskih in dinamičnih sestavin plesa, v gibnem dojemanju in obnavljanju teh sestavin ter v sposobnosti zaznavanja in doživljanju plesa kot izražanja, ustvarjanja in sporočanja s plesom. …; 2) estetika plesnega telesa; 3) kvaliteta glasbe, plesnega glasbenega motiva, plesnega glasbenega inštrumenta.« (Ples, Leksikoni CZ 1990)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Na vas se obračam z vprašanjem glede podpisovanja besedila pod note - konkretneje, glede podpisovanja predloga v pod note, saj ga izgovarjamo kot u. Ali v zapišemo kot poseben zlog pod eno noto ali ga pod eno noto zapišemo skupaj z naslednjim zlogom - videla sem namreč že oboje. Ali pa je to pri podpisovanju odvisno od tega, ali se naslednja beseda začne npr. s soglasnikom ali samoglasnikom?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Obe besedi, kolikor vem, nista glagola, sta pa izpeljanki iz glagola reči. V rabi se pa v nečem razlikujeta. Besedni zvezi s tema besedama, ki jih bom spodaj napisal, se razlikujeta v tem, da je ena besedna zveza obdana z vejicama, kot vrinjen stavek, medtem ko druga ne. Primera:
*Te cene so, milo rečeno, absurdne.
On si je s to potezo tako rekoč sam sebi izkopal jamo.*
Kot vidite, je v zgornjem primeru besedna zveza milo rečeno obdana z vejicama, v spodnjem tako rekoč pa ni.
Vir informacij glede rabe vejice pri teh besednih zvezah je bil kar SSKJ. Pa tudi drugod po spletu to opažam.
Ali mi lahko razložite, v čem se besedni zvezi razlikujeta, da je pri eni potrebno uporabiti vejice, pri drugi pa ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Potrebujem pomoč pri besedni analizi, in sicer pri stavku: Želela sem na sprehod, pa je začelo deževati. Predvsem bi potrebovala pomoč pri analizi/določanju glagola: je začelo in deževati. Glagolu pa določamo osebo, število, čas, naklon, vid, način, prehodnost ter namenilnik ali nedoločnik.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali lahko spada v besedni družino s korenom -zdrav- tudi beseda Zdravko. Z imeni še nisem imela izkušenj.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, če spada deževnik v isto besedno družino kot dež.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Pri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitevrastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem).
Vprašanje je torej: »kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma« (ki imata v SSKJ oznako publ.) in če je »uporaba teh dveh besed v slovenskih tekstih dovoljena«.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Aktivna sem na področju zaščite živali. Pred nedavnim sem po elektronski pošti prejela oglas s sledečo vsebino: »IŠČEM ZAVEDNO DOM Tudi Sunny, kot na tisoče drugih, išče čisto svoj, »zavedno« dom.«
Gre za mačko, ki ji pošiljateljica išče stalni dom. Predlagala sem ji, da bi vsebino oglasa spremenila v stalni dom ali kakšen drugi izraz, ki bi bil primeren, brez narekovajev, pa je zavrnila, češ da se ji zdi »jezikovna igrica simpatična« in da ne gre le za stalnost doma, saj se »mačka tudi zaveda, da išče dom« in podobno. Ker razlaga po mojem mnenju ni bila ustrezna, sem ji odgovorila, da se mi zdi zavedanje mačke glede doma čisto etološko vprašanje in kot takšno ni bistveno za oglas, ki bi moral biti pregleden in jasen in vsaj za silo slovnično in slogovno pravilen.
Oglas je ostal isti, mene pa zanima vaše mnenje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me kako pišemo besedno zvezo črnobela fotografija. Skupaj, z vezajem, narazen (črnobela, črno-bela, črno bela fotografija)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
V časopisih in tudi drugje se pogosto uporablja zveza delovni pogoji. Glede na moje razumevanje bi bilo boljše uporabiti zvezo delovne razmere, ki se tudi precej uporablja.
Mi lahko odgovorite, ali je moj občutek pravilen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me uporaba besedne zveze drug drugemu oz. eden drugemu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali je besedna zveza drzna odgovornost smiselna ali ne. Menim, da je pravilno odgovornost za drznost?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Primer:
Sedel je križem rok.
Vprašamo se, kako je sedel, kar pomeni (in to verjetno tudi sami veste), da je to prislovno določilo načina.
Zanima pa me, ali je to podredno zložen stavčni člen? Če je, kaj je jedro in kaj prilastek?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali je zapis razvijanje dobrega poslušanja skozi navodila ustrezen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kakšna so pravila za uporabo ločil pri besedni zvezi z drugimi besedami? A je pravilno začeti poved s to besedno zvezo?
Npr. Z drugimi besedami: na eni strani smo pozitivno poslovali, na drugi pa ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kam postavimo besedno zvezo "v senci" pri nazivih, kot je npr. Ameriški senator za Zvezno okrožje Kolumbije v senci.
Če uradni naziv osebe vsebuje frazo "v senci", na primer pri prevodu angleškega naziva Shadow Chancellor of the Duchy of Lancaster, kakšen je besedni red? Predvidevam, da "v senci" postavimo na konec naziva, torej Kancler vojvodstva Lancaster v senci?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kako si sledijo besede v nizu bi bila lahko. Recimo v primerih: Izguba bi lahko bila zanje usodna.Ki bi jim mlada podjetja lahko bila svetovalci.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Pozdravljeni, zanima me naslednje vprašanje. Kakšen je vrstni red, kadar uporabimo zaimek v vezniški vlogi kot v naslednjem primeru: Zaradi prenasičenosti trga dela, del katerega ste tudi sami ... ali katerega del ste?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kateri vrstni red besed je pravilen:
Se bi moral po Stanki Setnikar Cankar od vlade posloviti še kakšen minister?
Bi se moral po Stanki Setnikar Cankar od vlade posloviti še kakšen minister?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Pozdravljeni, prosim za razlago besednega reda ob vezniku ampak v povezavi s stavo naslonskega niza. Denimo v primeru: Želela sva priti na cilj, ...
Katera oblika je bolj knjižna, katera bolj pogovorna - ali pa sta nemara v knjižnem jeziku sprejemljivi obe?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Spodnje vprašanje me zaposluje že dolgo časa – mislila sem že, da končno poznam odgovor, pa se mi čedalje bolj zdi, da drugi poznajo drugačen odgovor ;-)
Gre za besedni red v velelnih stavkih v navodilih za uporabo–- tukaj izmišljen primer:
To je moja predstava o tem, kje točno se v takšnih kontekstih uporablja povedek (v velelnem načinu), namreč na začetku stavka, sledijo mu že znani sestavni deli naprave X (kot "tema"), tem pa sledijo nove informacije (tako da je vse skupaj trdno pritrjeno kot rema).
Namen takšne stavčne strukture je seveda, da bralci a) takoj prepoznajo velelni stavek (zato je povedek na začetku) in b) takoj prepoznajo novo informacijo, saj se ta pojavi na koncu, za znanimi informacijami (tukaj: deli naprave A, B, C in D).
Smem?
Ali bi bilo bolj pravilno pisati tako (velelnik za delom "teme"):
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Glede na besedni red v pretekliku, ki je že bil objavljen v tem vprašanju, me zanima, zakaj se vrstni red spremeni, ko dodamo členek "že". Pomožni glagol biti je na drugem mestu:
Ko dodamo že, se spremeni in nastane:
Po katerem pravilu pride pomožni glagol biti v tem primeru na prvo mesto?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Trije dežurni učenci, tri vodilne smučarke, trije najpomembnejši fiziki … je stalni besedni red v besednih zvezah (prim. npr. povzetek predavanja Andreje Žele, dostopen na spletni strani Lektorskega društva Slovenije: »ti trije veliki zeleni očetovi lovski klobuki«). Kaj je pravilno, če izpustimo samostalnik: trije dežurni ALI dežurni trije; tri vodilne ALI vodilne tri; trije udeleženi ALI udeleženi trije? Lahko namesto posamostaljenega pridevnika uporabimo posamostaljeni števnik (torej da besedni red najpomembnejši trije utemeljimo s posamostaljenim števnikom)? Ali te zveze res vedno vključujejo tudi neizrečen samostalnik?
Nekaj povedi: a) To so trije najpomembnejši fiziki na svetu. Vprašanje: Ti fiziki so trije najpomembnejši na svetu. ALI Ti fiziki so najpomembnejši trije na svetu. b) Tri najboljše tekmovalke so se predstavile javnosti. Vprašanje: Tri najboljše so se predstavile javnosti. ALI Najboljše tri so se predstavile javnosti. c) Pomenska razlika: trije Iztokovi otroci (torej trije od X Iztokovih otrok) in Iztokovi trije otroci (torej ima Iztok tri otroke). Vprašanje: Ali je pomenska razlika tudi v teh povedih: V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med tri najboljše uvrščena zgolj dvakrat v karieri. ALI V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med najboljše tri uvrščena zgolj dvakrat v karieri. Z utemeljitvijo, da ker smo v prejšnji povedi omenili stopničke, bi besedna zveza trije najboljši v prim. z najboljši trije napačno izražala arbitrarnost glede števila najboljših (lahko bi bili tudi štirje ali osem), v tem primeru pa ne gre za to, saj govorimo o prvih treh mestih. Zato naj bi bila boljša zveza s posamostaljenim števnikom, saj je pomensko zamenljiva z med najboljšo trojico ali med prve tri in ne na primer z med osem najboljših (ali pa najslabših). Torej, posamostaljeni števnik trije in pred njim pridevnik najboljši. Ali to res drži? Nasprotna stran namreč trdi, da je to napačno.
Ob tem še nekaj prevodov naslovov filmov: Veličastnih 6 (angl. Big Hero 6); Podlih osem (angl. The Hateful eight) in Sedem veličastnih (angl. The Magnificent Seven). Kako to utemeljiti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Pozdravljeni, zanima me, kako je z besednim redom v slovenščini.
Primer:
Ali npr. naklonski glagol in nedoločnik vedno stojita skupaj?
Dobrodošla bi bila še kakšna informacija na splošno o besednem redu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me razlikovanje med besedama dalje in naprej v besednih zvezah, ki se nanašajo na cene. Je pravilno zapisati: Darila od 5 EUR dalje ali Darila od 5 EUR naprej.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Spomnim se, da je bolje govoriti o zračnem tlaku kot o zračnem pritisku. Vendar v SP 2001 najdem pri besedi pritisk zapisan kvalifikator nestrok., zraven pa še pri zvezi zračni pritisk – strok. A to pomeni, da v nestrokovnih besedilih lahko uporabljam besedo pritisk? Ali bo zvenela pogovorno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali je beseda kadar vprašalni zaimek? Kaj pa ker?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali je beseda natanko v povedi Letos mineva natanko 400 let od smrti Shakespeara prislov ali členek?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zakaj so besede, kot sta malo in veliko, prislovi in ne nedoločni števniki?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
V katero besedno zvezo se uvršča kakorkoli/kakor koli že?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kako pravilno poimenujemo osebo, ki je član folklorne skupine: folklorist ali folklornik? Izraz folklornik je namreč pred leti začela uporabljati stroka (npr. FOLKLORNIKOV SLOVARČEK JSKD RS), ne najdemo pa ga v SSKJ, in ne v SP, prav tako ga ni v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika. Tudi raba (Nova beseda in Gigafida) daje prednost folkloristu. Se lahko torej še vedno zadovoljimo z dvojnim pomenom za folklorista (strokovnjak za folkloro in član folklorne skupine) ali potrebujemo novo besedo folklornik (čeprav je npr. Slovar nov. besedja slov. jezika ni zajel)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
V SSKJ pod geslom spodbuditi piše ... vpis na tehnične šole. Menim, da je pravilno ...vpis na TEHNIŠKE šole.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kaj je pravilneje: uporabnostne ali uporabne lastnosti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kako je s števnikoma bilijon in milijarda. Pomenita enako ali ne? V nekaterih virih sem zasledila, da je bilijon ameriško ime za evropsko milijardo, v nekaterih pa, da je eno 10^12, drugo pa 10^9. Kaj je torej prav?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kakšen bi bil najbolj točen prevod izraza Strip, ki ga uporabljajo za lasvegaško ulico, na kateri so največji hoteli in igralnice? Recimo v povezavi ... she worked on the Strip.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Biti ali ne biti? Bi lahko rekli, da gre za (glagolsko) priredno besedno zvezo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
V SSKJ je sicer navedena varianta bivolje mleko, ki tudi prevladuje v internetnih zadetkih, vendar se sprašujemo, ali ne bi bilo pravilneje bivoličje mleko, saj mleko daje samica, tej pa rečemo bivolica. Analogijo bi lahko tu iskali npr. v besedni zvezi osličje mleko (in ne oslovo mleko).
Največkrat ta pridevnik uporabljamo pri mocareli, pri kateri pa se je po drugi strani že uveljavila oblika bivolje. Kot zanimivost naj navedem še to, da Italijani v mozzarella di bufala uporabljajo žensko obliko.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me zakaj se v zadnjih letih v množičnih občilih uporablja zgolj pridevnik nekdanji, medtem ko je pridevnik bivši postal že prava redkost. Imata različen pomen? Kdaj sta se prvič uporabila? Je izraz bivši še vedno del knjižnega zbornega jezika?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.