A simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abdominálno díhanje -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] 1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh
2. začetno, osnovno znanje določenega področja
STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni] STALNE ZVEZE: abecedna vojna ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik] 1. knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke1.1. nekdaj učbenik za začetno učenje branja in pisanja
2. priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja
3. abecedni seznam imen, pojmov
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecédno prislov [abecédno] takó, da sledi zaporedju črk v abecedi
ETIMOLOGIJA: ↑abecedni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abonènt -ênta m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abonêntka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abonêntski sédež -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abonêntsko gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abonmá -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abonmá in ízven
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abonmájska predstáva -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abonmájski sédež -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abonmá premiêra -ja -- m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] 1. ekspresivno petdeseti rojstni dan1.1. ekspresivno praznovanje tega rojstnega dne
2. ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa2.1. ekspresivno praznovanje te obletnice
3. ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec
FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑Abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc] ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka] ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ábrakadábra medmet [ábrakadábra] 1. uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni
2. ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa
3. kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža3.1. kot samostalnik, ekspresivno pisanje, ki mu govorec ne pripisuje zadostne prepričljivosti, (strokovne) relevantnosti, utemeljenosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra neznanega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt] žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolútno gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absúrdna dráma -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absúrdni premík -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absúrdno gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àbšmínkanje -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àbšmínkati -am dov.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən] 1. v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
2. v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
3. v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti3.1. v obliki aciklični ki je namenjen za doseganje take stabilnosti
4. v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
actio continua -- -- m neskl.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adaptácija -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adaptírati -am dov.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé] 1. iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih
2. kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ádidaska ádidaske samostalnik ženskega spola [ádidaska] navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno superga, manj formalno teniska
ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adíjo medmet [adíjo] 1. manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca1.1. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da se čemu odpoveduje, navadno začasno
2. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več
4. kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca4.1. kot samostalnik, ekspresivno prenehanje kake dejavnosti, odpoved čemu
FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet! ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adresánt -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adresát -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adresírati -am dov.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ad spectatóres -- -- prisl.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni] 1. za katerega je potreben kisik1.1. pri katerem je prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt] 1. kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja
2. naklonjen čustveni odnos do koga, česa
3. čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo
STALNE ZVEZE: patološki afekt ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran] 1. ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno1.1. ki kaže, izraža taka čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno
ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afektírana ígra -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afektírani gôvor -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afektíranost -i ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni] 1. ki je v zvezi z afektom 1.1.1. ki je zaradi čustvenega vzgiba hipen, nepremišljen
1.2. ki je v zvezi s čustvi, občutji sploh
2. v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: afektivna motnja ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna] 1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @
2. slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom
FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se] 1. neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti
2. neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost
ETIMOLOGIJA: ↑afna
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
áfriško gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
áfroamêriško gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afterpiece -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
agílen agílna agílno pridevnik [agílən] 1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
agíliti glej agility
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
agility agilityja; tudi agíliti samostalnik moškega spola [agíliti] rekreativna, tekmovalna dejavnost, pri kateri vodnik vodi psa prek postavljenih ovir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. agility, prvotno ‛spretnost, gibčnost, živahnost, delavnost’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost] 1. lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. lastnost koga, da je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
ETIMOLOGIJA: ↑agilen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
agítka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
agítprópovsko gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
agógika -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
agón -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
agóra -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm] 1. navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus 1.1. navadno v množini plod tega drevesa ali grma, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: citrus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. izraža čustveno podkrepitev izjave5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Ah simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper + lat. hōra ‛ura’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ahá1 in ahà členek1. manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi2.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno, ironično izraža, da govorec razume koga in mu navidezno pritrjuje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus. agá, polj. aha, češ. ahà, verjetno iz *a + *ha
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ahá2 in ahà medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde1.1. izgovarja se z večjo jakostjo, ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
STALNE ZVEZE: aha efekt ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ahm; tudi ahem medmet1. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege
2. izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
4. kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑hm
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc] nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema
STALNE ZVEZE: mačji aids ETIMOLOGIJA: ↑AIDS
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
AIDS glej aids
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído] 1. borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àiluzionízem -zma m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski] STALNE ZVEZE: airedalski terier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àj medmet1. izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega1.1. izraža, da govorec ob spoznanju česa neprijetnega občuti obžalovanje
2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
3. tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost
4. izraža, da govorec občuti vznesenost, radost
5. zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu5.1. uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. aĩ, nem. ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. ay
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ája1 členekizgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑aj + ↑ja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ajá2 medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma1.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a izraža, da je govorec presenečen, kaj sprejema z začudenjem
1.2. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
1.3. ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑a + ↑ja, morda pod vplivom nemščine, prim. tudi nar. ukr. ajá ‛seveda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ája3 medmetuporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna blagoglasna beseda, morda prevzeta iz nem. heia
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ájaj in ájáj; tudi ájêj medmettudi z večkrat ponovljenim zlogom (j)aj izraža, da govorec obžaluje nastalo neprijetnost, nesrečo, ki navadno doleti koga drugega
ETIMOLOGIJA: ↑aj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àjd in ájd; in àjdi; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta1.1. neformalno uporablja se, ko govorec želi komu pokazati, da njegovega vedenja ne odobrava, in ga pozvati, naj se odstrani, umakne ali svoje vedenje popravi
2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje4.1. kot členek, neformalno izraža, da je trditev okvirna, približna
ETIMOLOGIJA: ↑hajd
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda] 1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àjde glej àjd, àjdi, hàjd, hàjdi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àjdi; in àjd; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta
2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu pozdravi koga, zlasti znanca
4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje
ETIMOLOGIJA: ↑hajdi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo] ETIMOLOGIJA: ↑ajda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ájêj in ájej in ajêj, ájaj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àjoj in ajòj in àjôj medmet1. izraža, da govorec česa ne odobrava, se zgraža, negoduje1.1. izraža, da govorec obžaluje kaj
ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑joj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àjs medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občuti1.1. uporablja se, ko govorec opozori na kaj nevarnega, zlasti vročega, bodečega, ostrega
ETIMOLOGIJA: starejše tudi as, verjetno iz nepisanega medmeta, ki ga izgovorimo z vdihom skozi zobe; manj verjetno prevzeto iz nem. heiß ‛vroč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda] 1. indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo1.1. tradicionalna indijska metoda zdravljenja, ki temelji na tem nauku
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski] ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akademíja -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akcènt -ênta m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akcentíranje -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akcentuácija -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akcentuíranje -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni] STALNE ZVEZE: akceptni nalog ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ákcija -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Ákcija!
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akcíjska dráma -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akcíjska komédija -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akcíjska umétnost -e -i ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akcíjski prizòr -ega -ôra m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
áki ákija samostalnik moškega spola [áki] čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akorávno veznik [akoráu̯no] 1. starinsko izraža, da dejanje v glavnem stavku obstaja, poteka ali se zgodi kljub vsebini odvisnega stavka
2. starinsko izraža, poudarja smiselnost besede, na katero se nanaša odvisni stavek, kljub njeni omejenosti
ETIMOLOGIJA: ↑ako + ↑ravno
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída] iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + ↑amid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akrobát -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akrobátka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh] iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + ↑stih
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ákt -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aktánt -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aktántski modél -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aktêr -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aktêrka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija] iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aktívna dramaturgíja -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
áktovka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aktualizácija -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akústična laméla -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akústična lúknja -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akústična oblóga -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akústična plôšča -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akústične gôvorne prvíne -ih -ih prvín ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akústični efékt -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
akústični refléktor -ega -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Al simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Al, simbola za element ↑aluminij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros] zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
albumín albumína samostalnik moškega spola [albumín] iz biologije, iz kemije enostavna beljakovina, topna v vodi, ki se pojavlja zlasti v krvni plazmi, mleku, jajčnem beljaku
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Albumin, angl. albumin, frc. albumine, iz lat. albumen ‛beljak’, iz albus ‛bel’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
albumínski albumínska albumínsko pridevnik [albumínski] STALNE ZVEZE: albuminska skuta ETIMOLOGIJA: ↑albumin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alegórična ígra -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alegórična oséba -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alegórični prizòr -ega -ôra m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alegoríja -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aleksandrínec -nca m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alelúja medmet [alelúja] 1. zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih
2. izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen2.1. izraža, da je govorec zadovoljen, ker se je kaj končno zgodilo
2.2. izraža, da govorec hvali koga, kaj
3. izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo
4. kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev
5. kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe
6. kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alépski alépska alépsko pridevnik [alépski] STALNE ZVEZE: alepski bor ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən] 3. ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alêrgično prislov [alêrgično] 1. takó, da se pojavi alergični odziv
2. ekspresivno z zelo odklonilnim odnosom do koga, česa
ETIMOLOGIJA: ↑alergičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski] ETIMOLOGIJA: ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók alergológa] zdravnik specialist za alergologijo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, glej ↑alergologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alergologíja alergologíje samostalnik ženskega spola [alergologíja] veda o alergijah, njihovem odkrivanju in zdravljenju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologie, angl. allergology, frc. allergologie, iz ↑alergija + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alergológinja alergológinje samostalnik ženskega spola [alergológinja] zdravnica specialistka za alergologijo
ETIMOLOGIJA: ↑alergolog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alfabét alfabéta samostalnik moškega spola [alfabét] nabor črk v ustaljenem zaporedju v grški pisavi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alphabet in lat. alphabētum iz gr. alphábētos, kar je iz prvih dveh črk grškega alfabeta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor] krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator
STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija] iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Alliteration, frc. allittération) iz srlat. allitteratio, iz lat. ad ‛pri, k’ + littera ‛črka’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter] 1. privzdignjeno univerza
2. ekspresivno vir znanja, izkušenj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. alma mater ‛mati rednica’, prvotneje pridevek Jezusove matere Marije, prvotno pridevek nekaterih rimskih boginj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àlo in aló medmetneformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. allo iz ↑halo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àlógični akcènt -ega -ênta m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àlógični poudárek -ega -rka m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àlógični premík -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alónža -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] 1. lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos 1.1. volna te živali ali tkanina iz volne te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alpáka2 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] zlitina bakra, cinka in niklja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpacca, komercialno ime izdelka avstrijskega proizvajalca Berndorf
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alpínec alpínca samostalnik moškega spola [alpínəc] 1. vojak italijanske pehotne enote, izurjene za bojevanje v gorah
2. manj formalno smučar, ki tekmuje v alpskem smučanju
3. manj formalno deskar, ki tekmuje v paralelnem slalomu ali veleslalomu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. Alpino iz alpino ‛alpski’ < lat. Alpīnus, po pogorju Alpe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst] športnik, ki se ukvarja z alpinizmom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alpinístka alpinístke samostalnik ženskega spola [alpinístka] športnica, ki se ukvarja z alpinizmom
ETIMOLOGIJA: ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm] dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh
STALNE ZVEZE: klasični alpinizem ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alpínka alpínke samostalnik ženskega spola [alpínka] manj formalno smučarka, ki tekmuje v alpskem smučanju
ETIMOLOGIJA: ↑alpinec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski] 4. ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo
5. ki je v zvezi z Alpami
STALNE ZVEZE: alpinski pas ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
álpska ganljívka -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alternácija -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alternacíjska zasédba -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alternatívno gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alternírati -am nedov.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni] lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al
STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
alumínijev alumínijeva alumínijevo pridevnik [alumínijeu̯ alumínijeva alumínijevo] ETIMOLOGIJA: ↑aluminij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt] 1. kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis] iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amatêr -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amatêrka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amatêrska gledalíška skupína -e -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amatêrska igrálka -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amatêrska lútkovna skupína -e -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amatêrski igrálec -ega -lca m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amatêrski teáter -ega -tra m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amatêrsko gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amatêrsko lútkovno gledalíšče -ega -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amazónka amazónke samostalnik ženskega spola [amazónka] 1. ekspresivno ženska, ki je pogumna, bojevita in navadno privlačna
2. papiga zelenkaste barve z rdečimi, rumenimi ali modrimi lisami zlasti nad kljunom, okoli oči, po izvoru iz Južne in Srednje Amerike ter Karibov; primerjaj lat. Amazona
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amazone in lat. Amāzon iz gr. Amadzṓn, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ambientálna režíja -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ambientálni teáter -ega -tra m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ambientálno gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika] FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amêriško gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amfiteáter -tra m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ámm; in êmm medmet1. tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m uporablja se, ko se govorec obotavlja, želi zapolniti premor v govoru
2. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m izraz premora, zadrege
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, tako kot angl. um
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amojbêjon -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amoroso -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija] 2. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje 2.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje
3. iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila
STALNE ZVEZE: biološka amortizacija ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amortizácijski amortizácijska amortizácijsko in amortizacíjski amortizacíjska amortizacíjsko pridevnik [amortizáciski] in [amortizacíski] ETIMOLOGIJA: ↑amortizacija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amortizêr amortizêrja samostalnik moškega spola [amortizêr] 1. priprava, ki blaži sunke, nihanje ob premikanju česa
2. ekspresivno kdor ali kar zmanjšuje posledice neprijetne situacije
ETIMOLOGIJA: po zgledu frc. amortisseur iz ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amortizíranje amortizíranja samostalnik srednjega spola [amortizíranje] 1. blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortizacija
2. ekspresivno zmanjševanje posledic neprijetne situacije
3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija 3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija
ETIMOLOGIJA: ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati] 1. blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa
2. ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije
3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev
4. v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ampêr ampêra tudi ampêrja samostalnik moškega spola [ampêr] iz elektrotehnike, iz fizike osnovna merska enota za izražanje električnega toka; simbol: A
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ampere, frc. ampère, angl. ampere, po francoskem fiziku Andréju-Marieju Ampèru (1775–1836)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ampêrméter ampêrmétra samostalnik moškega spola [ampêrmétər] naprava za merjenje električnega toka
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amperemeter, frc. ampèremètre, iz ↑amper + ↑meter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ampêrski ampêrska ampêrsko pridevnik [ampêrski] del pridevniške zloženke v obliki n-amperski ki je v zvezi z določenim številom amperov
STALNE ZVEZE: amperska ura ETIMOLOGIJA: ↑amper
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda] 1. iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege
2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja2.1. skrajna lega, vrednost, mera česa, kar se enakomerno ponavlja
3. ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni] 1. za katerega ni potreben kisik1.1. pri katerem ni prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob odsotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev mišic s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: anaerobni prag ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
anagnorisis -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
anagnorízem -zma m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
anakónda anakónde samostalnik ženskega spola [anakónda] zelo velika nestrupena kača zelenkaste barve s črnimi ovalnimi lisami, ki živi v severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Eunectes murinus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Anakonda, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
analfabét analfabéta samostalnik moškega spola [analfabét] 1. kdor ne zna brati, pisati1.1. ekspresivno kdor je o določenem področju slabo poučen ali ga sploh ne pozna
1.2. slabšalno kdor nima vednosti, znanja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Analphabet iz gr. analphábētos ‛nepismen’ iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ↑alfabet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
analfabétka analfabétke samostalnik ženskega spola [analfabétka] ekspresivno ženska, ki je o določenem področju slabo poučena ali ga sploh ne pozna
ETIMOLOGIJA: ↑analfabet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
analítična dráma -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
analítična téhnika -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
analíza drámskega líka -e -- -- ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
androgén androgéna samostalnik moškega spola [androgén] iz medicine vsak od moških spolnih hormonov ali snov z biološko aktivnostjo teh hormonov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. androgen, nem. Androgene, iz gr. anḗr ‛moški’ + ‛kar povzroča’, prevzeto (prek angl., nem. ..gen iz frc. ..gène,) iz gr. ..genēs ‛rojen iz, povzročen od’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
androgéni androgéna androgéno pridevnik [androgéni] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. androgen, glej ↑androgen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
androgín1 androgína samostalnik moškega spola [androgín] komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: hermafrodit
ETIMOLOGIJA: ↑androgin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
androgín2 androgína androgíno pridevnik [androgín] pri katerem so združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem. androgyn, frc. androgyne) iz srlat. androgynus, iz gr. anḗr ‛moški’ + gynḗ ‛ženska’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
androgínost androgínosti samostalnik ženskega spola [androgínost] lastnost koga, da ima združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim
ETIMOLOGIJA: ↑androgin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
áneks áneksa tudi anéks anéksa samostalnik moškega spola [áneks] tudi [anéks] dodatek, priloga k pravnemu dokumentu, zlasti pogodbi, ki dokument dopolnjuje, deloma spreminja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Annex, frc. annexe, glej ↑anektirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja] enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej ↑anektirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
anektírati anektíram dovršni in nedovršni glagol [anektírati] enostransko, nesporazumno priključiti tuje ozemlje lastni državi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. annektieren iz lat. annectere ‛pripeti, privezati’, iz ad ‛pri’ + nectere ‛vezati, plesti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
angažírana dráma -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
angažírana dramátika -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
angažírati -am dov.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
angažmá -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
angélika angélike samostalnik ženskega spola [angélika] 1. zdravilna rastlina z višjim steblom in zelenkastimi cvetovi v kobulastem socvetju in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Angelica archangelica 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. angelica, iz srlat. (herba) angelica ‛angelska (rastlina)’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
angléški komedijánti -ih -ov m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
angry young men -- -- -- m neskl.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
angúra -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
animácija -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
animátor -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
animátorka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
animírati -am nedov.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən] 1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
anonimizácija anonimizácije samostalnik ženskega spola [anonimizácija] postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimiziranje
ETIMOLOGIJA: ↑anonimizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
anonimizíran anonimizírana anonimizírano pridevnik [anonimizíran] pri katerem so osebni podatki odstranjeni, zabrisani, da se prikrije identiteta udeleženih
ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
anonimizíranje anonimizíranja samostalnik srednjega spola [anonimizíranje] postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimizacija
ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
anonimizírati anonimizíram dovršni in nedovršni glagol [anonimizírati] odstraniti, zabrisati osebne podatke v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. anonymisieren iz ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka] manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
anonímnež anonímneža samostalnik moškega spola [anonímneš anonímneža] 1. manj formalno oseba, za katero se ne ve, kdo je, ker njeni osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
2. manj formalno oseba, ki ni splošno znana, slavna
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
anonímno prislov [anonímno] takó, da se ne ve, kdo je udeležen, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost] 1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ánorak ánoraka samostalnik moškega spola [ánorak] športno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom, dežjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Anorak in frc. anorak iz eskim. anorak, domnevno iz anoré ‛veter’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ansámbel -bla m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ansámbelska ígra -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ÁNSI-lúmen glej ANSI lumen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
antagoníst -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
antagonístka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
antagonízem -zma m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón] območje visokega zračnega tlaka
STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑ciklon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
antíčna dráma -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
antíčna dramátika -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
antíčna komédija -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
antíčna tragédija -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
antíčno gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
antíčno gŕško gledalíšče -ega -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
antíčno rímsko gledalíšče -ega -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ántidráma -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ántigledalíšče -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ántiiluzionístično gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ántijunák -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ántijunákinja -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
antikrístovska ígra -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
antimón antimóna samostalnik moškega spola [antimón] krhek element srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Sb
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Antimon iz srlat. antimonium, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ántiperspiránt ántiperspiránta samostalnik moškega spola [ántiperspiránt] sredstvo, ki zavira, preprečuje potenje, zlasti pod pazduho
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. antiperspirant, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + perspirant iz perspire ‛potiti se’, prevzeto iz lat. perspīrāre ‛dihati, pihati’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ántitalènt ántitalênta samostalnik moškega spola [ántitalènt] 1. ekspresivno kdor je za kako področje izrazito nenadarjen1.1. ekspresivno nesposobnost delati kaj zadovoljivo, dobro
ETIMOLOGIJA: gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑talent
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ántiteáter -tra m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
antonomazíja -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
antropolóško gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aparté prisl.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aplávz -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aplávz na odpŕti scéni -a -- -- -- m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
apolínično -ega s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aposénto -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
apsída apsíde tudi ápsida ápside samostalnik ženskega spola [apsída] tudi [ápsida] iz arhitekture polkrožni, s polovično kupolo obokan prostor kot zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Apside, frc. apside, abside iz srlat. absida < lat. apsis, kar je prevzeto iz gr. hapsís ‛obok’, iz háptō ‛pritrdim, držim’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Ar simbolsimbol za kemijski element argon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Ar, simbola za element ↑argon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
arábec arábca samostalnik moškega spola [arábəc] manj formalno konj z manjšo glavo z izbočeno linijo nosu, večjimi očmi in manjšimi uhlji; SINONIMI: arabski konj
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz arabski konj, po Arabskem polotoku, ker je pradomovina te pasme
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
arábsko gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
árak áraka samostalnik moškega spola [árak] 1. žgana pijača navadno iz grozdja in janeža z visoko vsebnostjo alkohola, po izvoru z Bližnjega vzhoda
2. žgana pijača navadno iz fermentiranega soka sladkornega trsa in žita z dodatki, po izvoru iz Indije in jugovzhodne Azije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arrak in frc. arac(k) iz arab. carraḳ ‛žganje’, prvotneje ‛pot, znoj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aranžíranje -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aranžírka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aranžírna vája -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aranžmá -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída] 1. navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki 1.1. navadno v množini zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: kikiriki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
arašídov arašídova arašídovo pridevnik [arašídou̯ arašídova arašídovo] ETIMOLOGIJA: ↑arašid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aréna -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
argón argóna in árgon árgona samostalnik moškega spola [argón] in [árgon] najpogostejši žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, kemijski element; simbol: Ar
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Argon, angl. argon, frc. argon iz nlat. argon, iz gr. argós ‛nedejaven, lenoben’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
argumêntum -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən] 1. v nekaterih zvezah v obliki arhaični ki je iz (daljne) preteklosti1.1. ki spominja na tako preteklost ali ima značilnosti preteklosti
1.2. ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
2. v obliki arhaični ki je v zvezi z zgodnjimi razvojnimi stopnjami predklasične grške dobe
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
arháično prislov [arháično] 1. takó, da spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti
2. takó, da ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
ETIMOLOGIJA: ↑arhaičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
arháično gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
arháičnost arháičnosti samostalnik ženskega spola [arháičnost] 1. stanje, lastnost česa, da spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti
2. stanje, lastnost česa, da ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
ETIMOLOGIJA: ↑arhaičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
arhaízem arhaízma samostalnik moškega spola [arhaízəm] 1. pojav, prvina, ki spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti
2. pojav, prvina, ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
3. iz jezikoslovja jezikovni pojav, prvina starejšega obdobja v odnosu do novejšega, sodobnega jezika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Archaismus, angl. archaism, frc. archaïsme, glej ↑arhaičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
arhitektónika dráme -e -- ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
arhitektónski portál -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
arhitektúrni portál -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
arhivár -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
arhivárka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
arhív eféktov -a -- m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
arhónt -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aristófanska komédija -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aristótelska dramaturgíja -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aristótelsko gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ármafleks ármafleksa samostalnik moškega spola [ármaflẹks] manj formalno tanjša izolacijska podloga za ležanje ali sedenje
ETIMOLOGIJA: po imenu izdelka Armaflex® (od 1954) iz imena nemškega proizvajalca Armacell + ↑fleks(ibilen)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
armíranobetónski armíranobetónska armíranobetónsko pridevnik [armíranobetónski] ETIMOLOGIJA: iz armirani beton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika] 1. gorska zdravilna rastlina s širšimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi močnega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Arnica montana; SINONIMI: iz botanike navadna arnika 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadna arnika ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
arónija arónije samostalnik ženskega spola [arónija] 1. grm z zaobljenimi listi in borovnicam podobnimi temno modrimi plodovi trpkega okusa; primerjaj lat. Aronia melanocarpa; SINONIMI: iz botanike črnoplodna aronija
STALNE ZVEZE: črnoplodna aronija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. aronia iz gr. arōnía ‛nešplja’, iz áron
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
artikulácija -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
artíst -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
artístka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
artízem -zma m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
artroskopíja artroskopíje samostalnik ženskega spola [artroskopíja] 1. iz medicine pregled notranjosti sklepa s posebnim instrumentom, navadno skupaj z operacijo1.1. veda o takem pregledovanju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Arthroskopie, angl. arthroscopy, frc. arthroscopie, kar je zloženo iz gr. árthron ‛sklep’ + gr. skopía ‛opazovanje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
artroskópski artroskópska artroskópsko pridevnik [artroskópski] ETIMOLOGIJA: ↑artroskopija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
arzén arzéna samostalnik moškega spola [arzén] element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, kemijski element; simbol: As
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arsen, poznolat. arsenicum in gr. arsenikón iz srperz. *zarnīk, prvotno ‛zlate barve, zlat’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
As simbolsimbol za kemijski element arzen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. As, simbola za element ↑arzen, poznolat. arsenicum
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àseksuálec àseksuálca samostalnik moškega spola [àseksuáləc] kdor ne čuti potrebe po spolnih odnosih; SINONIMI: aseksualni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asexual, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑seksualen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àseksuálka àseksuálke samostalnik ženskega spola [àseksuálka] ženska, ki ne čuti potrebe po spolnih odnosih
ETIMOLOGIJA: ↑aseksualec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àseksuálni àseksuálna àseksuálno pridevnik [àseksuálni] 1. ki ne čuti potrebe po spolnih odnosih
2. kot samostalnik v obliki aseksualni, aseksualna kdor ne čuti potrebe po spolnih odnosih; SINONIMI: aseksualec
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asexual, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑seksualen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àseksuálnost àseksuálnosti samostalnik ženskega spola [àseksuálnost] stanje, občutje koga, da ne čuti potrebe po spolnih odnosih
ETIMOLOGIJA: ↑aseksualni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àsimétrično koríto -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
asistêntka režíje -e -- ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
asistêntka režisêrja -e -- ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
asistènt režíje -ênta -- m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
asistènt režisêrja -ênta -- m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
askorbínski askorbínska askorbínsko pridevnik [askorbínski] STALNE ZVEZE: askorbinska kislina ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ascorbin(säure) ‛askorbinska (kislina)’ iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑skorbut
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
asparagín asparagína samostalnik moškega spola [asparagín] iz biologije, iz kemije aminokislina, ki se pojavlja zlasti v špargljih, oreških, mesu, mleku in pozitivno vpliva na razvoj in delovanje živčnega tkiva
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asparagine, nem. Asparagin, iz ↑asparagus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àstigmatízem àstigmatízma samostalnik moškega spola [àstigmatízəm] 1. iz medicine očesna napaka, pri kateri se zaradi neenakomerne upognjenosti roženice pojavi neoster, nejasen vid
2. iz fizike napaka leče, pri kateri imajo žarki, ki se širijo v dveh pravokotnih ravninah, različna gorišča
ETIMOLOGIJA: prevzeto nem. Astigmatismus iz gr. a.. ‛ne..’ + tvorjenka iz gr. stígma ‛točka, madež’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ástma ástme samostalnik ženskega spola [ástma] kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj; SINONIMI: naduha
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat. asthma iz gr. ãsthma, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
astmátičarka astmátičarke samostalnik ženskega spola [astmátičarka] ETIMOLOGIJA: ↑astmatik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
astmátični astmátična astmátično pridevnik [astmátični] 2. ekspresivno, v obliki astmatičen ki je šibek, slaboten, se hitro izčrpa
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. asthmatisch) iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
astmátik astmátika samostalnik moškega spola [astmátik] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Asthmatiker iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ášram ášrama samostalnik moškega spola [ášram] zlasti v Indiji središče za učenje duhovnosti, meditacije, joge
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. ashram, nem. Aschram) iz stind. āśrama- ‛bivališče puščavnika’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
atakáta -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé] član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
atašêjka atašêjke samostalnik ženskega spola [atašêjka] članica diplomatskega predstavništva kot strokovnjakinja za določeno področje
ETIMOLOGIJA: ↑ataše
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
atelána -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
átiška komédija -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
átiška tragédija -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
atlét atléta samostalnik moškega spola [atlét] 1. športnik, ki se ukvarja z atletiko
2. ekspresivno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno kolo; SINONIMI: manj formalno športnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Athlet, frc. athlète in lat. athlēta iz gr. athlētḗs ‛borilec, tekmovalec v športu’ iz ãthlos ‛tekma, boj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
atlétinja atlétinje samostalnik ženskega spola [atlétinja] športnica, ki se ukvarja z atletiko
ETIMOLOGIJA: ↑atlet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
atmosfêra -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
atmosfêrska meglà -e -è ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
atmosfêrska mègla -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
atráktor -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
atrazín atrazína samostalnik moškega spola [atrazín] iz agronomije sredstvo za zatiranje škodljivih rastlin, zlasti širokolistnih plevelov in trav
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Atrazin, angl. atrazine, prvotno ime izdelka švicarskega podjetja J. R. Geigy
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
áu in àu; tudi áv medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec začuti, čuti bolečino, navadno telesno
2. kot samostalnik, ekspresivno občutek bolečine, nezadovoljstva
ETIMOLOGIJA: = polj. au, češ. ou, au, mak. of, imitativna beseda, v enakem pomenu znana tudi v drugih jezikih, npr., nem. au, lat. au - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
áua in àua, áuva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
áuč medmet1. izraža, da govorec začuti bolečino, zlasti nenadno1.1. izraža telesno ali duševno bolečino, ki jo občuti kdo drug
2. izraža, da govorec občuti nelagodje, neprijetnost
3. izraža, da se zdi govorcu kaj zelo drago
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. ouch iz nem. autsch, verjetno iz nem. au
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àufbíks medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec pozove koga k pretepu, zlasti množičnemu
2. neformalno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
3. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno pretep, zlasti množični 3.1. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno nasilje
4. kot pridevnik, neformalno, ekspresivno nasilen, nasilniški
FRAZEOLOGIJA: na aufbiks ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. avstr. nem. auf Wichs iz auf ‛na’ in Wichs ‛gorjača, udarec’ iz wichsen ‛tepsti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
auto sacramental -- -- m neskl.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
áuva in àuva; tudi áua medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec čuti, začuti bolečino, navadno telesno
2. kot samostalnik, ekspresivno občutek bolečine
ETIMOLOGIJA: ↑au
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
áv in àv, áu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
avantgardístični teáter -ega -tra m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
avantgardístično gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
avantgárdna dramátika -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
avantgárdno gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ávba ávbe samostalnik ženskega spola [áu̯ba] žensko pokrivalo z umetelno okrašenim čelnim trakom in oglavjem, navadno kot del narodne noše
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Haube, verjetno sorodno z gr. kȳphós ‛izbokel’, litov. kuprà ‛izboklina’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
avdícija -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
avditívne gôvorne prvíne -ih -ih prvín ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
avditórij -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ávgijev ávgijeva ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo] FRAZEOLOGIJA: čiščenje avgijevega hleva (česa), počistiti avgijev hlev, avgijev hlev ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Ávgijev Ávgijeva Ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo] FRAZEOLOGIJA: čiščenje Avgijevega hleva (česa), počistiti Avgijev hlev, Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Avgúst -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Á-vitamín Á-vitamína samostalnik moškega spola [ávitamín] iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v maščobah, ki se pojavlja zlasti v korenju, rumenjaku, maslu in pozitivno vpliva na očesno mrežnico, telesne sluznice; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije A vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin A
ETIMOLOGIJA: ↑A + ↑vitamin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
avléum -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
avríkelj avríklja samostalnik moškega spola [au̯ríkəl] iz botanike trobentici podobna gorska rastlina z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Primula auricula
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aurikel iz lat. auricula ‛ušesce’ iz auris ‛uho’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ávtobiográfska dráma -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ávtobiográfsko gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ávtodóm ávtodóma samostalnik moškega spola [áu̯todóm] avtomobil, namenjen bivanju, zlasti na potovanju, počitnicah; SINONIMI: neformalno kamper
ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑dom
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ávtoléstev ávtoléstve samostalnik ženskega spola [áu̯toléstəu̯ áu̯toléstve] gasilski tovornjak z raztegljivo lestvijo in košaro za gašenje, reševanje z višin
ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑lestev
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
avtomátska gasílna napráva -e -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
avtomátski menjálnik bárvnih fíltrov -ega -a -- -- m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
avtonómno gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ávtor glásbe -ja -- m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ávtorica glásbe -e -- ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ávtorica kostúmov -e -- ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ávtorica máske -e -- ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ávtorica scéne -e -- ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ávtorjevi napótki -ih -ov m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ávtor kostúmov -ja -- m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ávtor máske -ja -- m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ávtor scéne -ja -- m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ávtorsko gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ávtovlák ávtovláka samostalnik moškega spola [áu̯towlák] 1. vlak za prevoz potnikov in vozil, zlasti avtomobilov1.1. železniška linija, na kateri vozi tak vlak
ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑vlak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
azbéstna zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ázijsko gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ázijsko lútkovno gledalíšče -ega -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
B simbolsimbol za kemijski element bor
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. B, simbola za element ↑bor
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Ba simbolsimbol za kemijski element barij
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Ba, simbola za element ↑barij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bába bábe samostalnik ženskega spola [bába] 1. neformalno, navadno slabšalno ženska 1.1. neformalno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neformalno, ekspresivno babnica
2. neformalno, slabšalno moški, ki se mu pripisujejo nekatere stereotipne ženske vedenjske, telesne lastnosti
STALNE ZVEZE: žaganje babe FRAZEOLOGIJA: Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič. ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bábi bábi samostalnik ženskega spola [bábi] ljubkovalno mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: babica, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma
ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica] 1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma 1.1. ekspresivno starejša ženska
1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivno nona
2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete. ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bábičar bábičarja samostalnik moškega spola [bábičar] moški, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bábičin bábičina bábičino pridevnik [bábičin] 2. ekspresivno ki je iz preteklih časov in soustvarja, sooblikuje tradicijo
ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bábiški bábiška bábiško pridevnik [bábiški] ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bábištvo bábištva samostalnik srednjega spola [bábištvo] 1. dejavnost, ki se ukvarja z vodenjem porodov1.1. veda o tej dejavnosti ali študij te vede
ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bábjak glej bábjek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bábjek bábjeka; tudi bábjak samostalnik moškega spola [bábjek] neformalno, slabšalno moški, ki pogosto menja spolne partnerke ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: ↑babjak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bábji bábja bábje pridevnik [bábji] 1. neformalno, slabšalno ženski 1.1. neformalno, slabšalno ki kaže, izraža lastnosti, ki se stereotipno pripisujejo ženskam
STALNE ZVEZE: babje pšeno FRAZEOLOGIJA: babja vera, babje poletje, hudič babji ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bábnica bábnice samostalnik ženskega spola [bábnica] 1. neformalno, ekspresivno ženska, dekle 1.1. neformalno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neformalno, ekspresivno baba
2. neformalno, navadno slabšalno zakonska ali zunajzakonska partnerka
ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
babúra babúre samostalnik ženskega spola [babúra] 1. neformalno, slabšalno ženska, zlasti starejša
2. paprika s krajšimi in širšimi mesnatimi plodovi2.1. plod te paprike kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑baba, v drugem pomenu pod vplivom srb. bàbura in mak. babura
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bábuška bábuške samostalnik ženskega spola [bábuška] 1. poslikana lesena figura v obliki debelušne ženske, ki se odpre in vsebuje več čedalje manjših različic enake figure, po izvoru iz Rusije1.1. vsaka od takih figur
2. zlasti v ruskem okolju ženska, zlasti starejša, debelušna2.1. zlasti v ruskem okolju babica
3. sladkovodna riba srebrne barve z manjšo glavo; primerjaj lat. Carassius gibelio; SINONIMI: iz zoologije srebrni koreselj
ETIMOLOGIJA: v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus. bábuška, v tretjem iz hrv., srb. bàbuška, glej ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bádelj bádlja samostalnik moškega spola [bádəl] 1. trnata zdravilna rastlina z vijoličastimi cvetovi v koških, zelenimi nazobčanimi listi z belimi listnimi žilami in črno rjavimi semeni ali del te rastline; primerjaj lat. Silybum marianum; SINONIMI: pegasti badelj
STALNE ZVEZE: pegasti badelj ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. bàdelj, iz bádati ‛bosti’, glej ↑bosti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
badmintoníst badmintonísta samostalnik moškega spola [badmintoníst] 1. športnik, ki se ukvarja z badmintonom1.1. kdor igra badminton, se z badmintonom ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑badminton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
badmintonístka badmintonístke samostalnik ženskega spola [badmintonístka] športnica, ki se ukvarja z badmintonom
ETIMOLOGIJA: ↑badmintonist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bagéta bagéte samostalnik ženskega spola [bagéta] dolga ozka štruca navadno belega kruha
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. baguette, prvotneje ‛tanka palica, šiba’, iz it. bacchetta, iz bacchio ‛palica’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
baháč baháča samostalnik moškega spola [baháč] 1. kdor se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: manj formalno važič
2. ekspresivno kar s svojimi lastnostmi izstopa, vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
baháč -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bahánje bahánja tudi báhanje báhanja samostalnik srednjega spola [bahánje] tudi [báhanje] pretirano hvaljenje, izpostavljanje s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
baháški baháška baháško pridevnik [baháški] 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahat, bahav 1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahat, ekspresivno bahav
2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahat, ekspresivno bahav
ETIMOLOGIJA: ↑bahač
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
baháštvo baháštva samostalnik srednjega spola [baháštvo] dejanje, lastnost koga, da se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahavost
ETIMOLOGIJA: ↑bahač
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bahàt baháta baháto pridevnik [bahàt] 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahav 1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahav
2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahav
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se] 1. pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
2. ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se 2.1. ekspresivno izstopati s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo] 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahat 1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bahávo prislov [bahávo] 1. takó, da se pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem1.1. ekspresivno takó, da se kaže, izraža taka samohvala, izpostavljanje
2. ekspresivno takó, da izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: ↑bahav
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bahávost bahávosti samostalnik ženskega spola [bahávost] 1. dejanje, lastnost koga, da se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaštvo
2. ekspresivno lastnost česa, da izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: ↑bahav
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bájpas glej bypass
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bájt bájta samostalnik moškega spola [bájt] 1. iz računalništva in informatike izpeljana merska enota za izražanje količine podatkov, 8 bitov; simbol: B1.1. podatki, izraženi s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. byte iz bite ‛grižljaj’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bakalá glej bakalár
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bakalár bakalárja; tudi bakalá samostalnik moškega spola [bakalár] 1. posušena riba trska kot hrana, jed; SINONIMI: polenovka
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. baccalà, star. bacalaro, iz špan. bacalao ‛polenovka’, nejasnega izvora, morda iz lat. baculum ‛palica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
báker bákra samostalnik moškega spola [bákər] 1. kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Cu1.1. ruda, iz katere se pridobiva ta kovina
1.2. manj formalno predmet, izdelek iz te kovine
2. manj formalno priključek, omrežje za prenos zlasti manjše količine telekomunikacijskih podatkov, ki temelji na prenosu električnega signala po navadno bakrenem prevodniku
STALNE ZVEZE: tolčeni baker ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. bàkar iz tur. bakır - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bákrov bákrova bákrovo pridevnik [bákrou̯ bákrova bákrovo] ETIMOLOGIJA: ↑baker
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bákšiš bákšiša samostalnik moškega spola [bákšiš] 1. zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike pričakovana napitnina ali manjša podkupnina za izvedbo storitve, usluge1.1. neformalno manjše plačilo, nagrada, podkupnina sploh
2. zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike manjša vsota denarja, ki se da komu kot miloščina
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Bakschisch, angl. bakshish, frc. bakchich iz perz. baḫšīš ‛darilo’ iz baḫšīdan ‛dati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
baládna ópera -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balagán -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
báldrijan báldrijana samostalnik moškega spola [báldrijan] 1. zdravilna rastlina z belimi, rožnatimi cvetovi v kobulastem socvetju in nasproti rastočimi deljenimi listi; primerjaj lat. Valeriana officinalis 1.1. korenina te rastline
1.2. zdravilni pripravek iz korenine te rastline
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baldrian iz srlat. valeriana ‛baldrijan’, domnevno po imenu province lat. Valeria ‛Panonija’, a ljudskoetimološko naslonjeno na valēre ‛biti zdrav’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balerína baleríne samostalnik ženskega spola [balerína] 1. plesalka, ki se poklicno ukvarja z baletom; SINONIMI: baletka
FRAZEOLOGIJA: kot balerina ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Ballerina) iz it. ballerina ‛plesalka’, glej ↑balet - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balerína -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balerínka balerínke samostalnik ženskega spola [balerínka] navadno v množini nizek poletni ali prehodni ženski čevelj z ravnim podplatom in zaobljenim prednjim delom
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz balerinski čevelj po zgledu angl. ballerina shoe, iz ↑balerina
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balét -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balétka balétke samostalnik ženskega spola [balétka] 1. plesalka, ki se poklicno ukvarja z baletom; SINONIMI: balerina
FRAZEOLOGIJA: kot baletka ETIMOLOGIJA: ↑balet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balétka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balétna dvorána -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balétna komédija -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balétna mójstrica -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balétna predstáva -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balétni ansámbel -ega -bla m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balétnica -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balétnik balétnika samostalnik moškega spola [balétnik] 1. plesalec, ki se poklicno ukvarja z baletom
FRAZEOLOGIJA: kot baletnik ETIMOLOGIJA: ↑balet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balétnik -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balétni mójster -ega -tra m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balétno gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balín balína samostalnik moškega spola [balín] najmanjša krogla pri balinanju, ki se ji je treba z večjimi kroglami čim bolj približati; SINONIMI: balinček
FRAZEOLOGIJA: ostriči koga na balin, ostrižen na balin ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. it. ballino, furl. balìn ‛žogica’, iz nar. it. balla ‛žoga, krogla’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balínanje balínanja samostalnik srednjega spola [balínanje] 1. šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
2. ekspresivno nepremišljeno, samovoljno delovanje, zlasti v svojo korist
ETIMOLOGIJA: ↑balinati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balínar balínarja samostalnik moškega spola [balínar] 1. športnik, ki se ukvarja z balinanjem1.1. kdor balina, se z balinanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑balinati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balínarka balínarke samostalnik ženskega spola [balínarka] 1. športnica, ki se ukvarja z balinanjem1.1. ženska, ki balina, se z balinanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑balinar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balínarski balínarska balínarsko pridevnik [balínarski] ETIMOLOGIJA: ↑balinar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balínati balínam nedovršni glagol [balínati] 1. ukvarjati se s športom, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo, navadno rekreativno, ljubiteljsko
2. ekspresivno delovati nepremišljeno, samovoljno, zlasti v svojo korist
ETIMOLOGIJA: ↑balin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balínček balínčka samostalnik moškega spola [balínčək] 1. najmanjša krogla pri balinanju, ki se ji je treba z večjimi kroglami čim bolj približati; SINONIMI: balin
2. navadno v množini okrogla rebrasta ploščica z luknjo na sredini, navadno iz gume, za metanje pri igri, podobni balinanju
ETIMOLOGIJA: ↑balin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
baliníšče baliníšča samostalnik srednjega spola [baliníšče] ETIMOLOGIJA: ↑balinati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balkón -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balkón I. réda -a -- -- m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balkónska lóža -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balkónska scéna -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balkónski sédež -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ballet blanc -- -- m neskl.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ballet comique de la Reine -- -- -- -- -- m neskl.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ballet d´action -- -- m neskl.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ballet d´entrée -- -- m neskl.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ballet de cour -- -- -- m neskl.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ballet du Roi -- -- -- m neskl.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ballet héroïque-pantomime -- -- m neskl.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balón balóna samostalnik moškega spola [balón] 1. s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov
2. gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija
3. velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim
4. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček
FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balónar balónarja samostalnik moškega spola [balónar] 1. kdor se ukvarja z balonarstvom
2. manj formalno lažji prehodni plašč s pasom, ovratnikom, gumbi za zapenjanje, navadno iz vodoodpornega blaga; SINONIMI: balonski plašč, manj formalno trenč, manj formalno trenčkot
ETIMOLOGIJA: ↑balon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balónarka balónarke samostalnik ženskega spola [balónarka] ženska, ki se ukvarja z balonarstvom
ETIMOLOGIJA: ↑balonar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balónarski balónarska balónarsko pridevnik [balónarski] ETIMOLOGIJA: ↑balonar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balónarstvo balónarstva samostalnik srednjega spola [balónarstvo] dejavnost, ki se ukvarja z letenjem z balonom
ETIMOLOGIJA: ↑balonar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balónast balónasta balónasto pridevnik [balónast] ETIMOLOGIJA: ↑balon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balónček balónčka samostalnik moškega spola [balónčək] 1. navadno ekspresivno balon, zlasti manjši
2. manjša okrogla tvorba s tanko steno, napolnjena s plinom, zlasti zrakom
3. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balon
4. nekdaj priprava z manjšim balonom za merjenje koncentracije alkohola v izdihanem zraku ali del te priprave
ETIMOLOGIJA: ↑balon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balónski balónska balónsko pridevnik [balónski] 4. pri katerem se kot pripomoček, zlasti za širjenje zoženega dela žile, uporablja priprava z manjšim balonom4.1. ki ga sestavlja, tvori manjši balon, namenjen zlasti širjenju zoženega dela žile
5. ekspresivno ki ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost
STALNE ZVEZE: balonska črpalka, balonska svila, balonski plašč ETIMOLOGIJA: ↑balon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balván balvána samostalnik moškega spola [balván] 1. večja, od matične kamnine odlomljena skala, navadno osamljena
2. iz športa nižja umetna plezalna stena za tehnično zahtevnejše plezanje brez uporabe varoval2.1. manj formalno disciplina športnega plezanja, pri kateri se pleza po takih nižjih umetnih plezalnih stenah; SINONIMI: iz športa balvansko plezanje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. bàlvan ‛štor’ in ‛neumen človek’, rus. bolván, polj. bałwan (tudi ‛snežak’), češ. balvan ‛večja skala’ < pslov. *bъlvanъ, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balvánski balvánska balvánsko pridevnik [balvánski] STALNE ZVEZE: balvanski problem, balvansko plezanje ETIMOLOGIJA: ↑balvan
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bálzam bálzama samostalnik moškega spola [bálzam] 1. kozmetično sredstvo za nego, zaščito las, kože, ustnic
2. ekspresivno kar pozitivno, blagodejno vpliva na človekovo počutje, zdravje
3. smola zlasti iglastih dreves ali grmov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Balsam in lat. balsamum iz gr. bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab. balsam - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balzámični balzámična balzámično pridevnik [balzámični] STALNE ZVEZE: balzamični kis ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. balsamico, nem. balsamisch iz nlat. balsamicus, iz ↑balzam
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balzamíranje balzamíranja samostalnik srednjega spola [balzamíranje] prepajanje trupla z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje
ETIMOLOGIJA: ↑balzamirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
balzamírati balzamíram nedovršni in dovršni glagol [balzamírati] prepajati truplo z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. balsamieren, iz ↑balzam
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bám in bàm medmet1. posnema srednje visok zvok zvona
2. posnema glasen, kratek zvok pri streljanju s puško, pištolo
3. ponazarja nenadno, hitro pojavitev česa
ETIMOLOGIJA: v 1. pomenu domača imitativna beseda, ki posnema zvok srednje velikega zvona, v drugem prevzeto iz angl. imitativne besede bam
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
banálen banálna banálno pridevnik [banálən] 1. ki se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomemben, nevreden pozornosti1.1. ki se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvaliteten, nezadosten, neutemeljen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. banal) iz frc. banal, prvotno ‛vsakdanji, normalen’ < ‛ki se nanaša na lokalne zadeve’, iz ban ‛sodno okrožje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
banalizácija banalizácije samostalnik ženskega spola [banalizácija] delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banaliziranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. banalisation iz frc. banalisation, glej ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
banalizíranje banalizíranja samostalnik srednjega spola [banalizíranje] delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banalizacija
ETIMOLOGIJA: ↑banalizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
banalizírati banalizíram dovršni in nedovršni glagol [banalizírati] 1. delati, da kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno1.1. namenjati čemu premalo pozornosti, pripisovati čemu premajhen pomen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. banalisieren, glej ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
banálno prislov [banálno] 1. takó, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti1.1. takó, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno
ETIMOLOGIJA: ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost] 1. stanje, lastnost česa, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti1.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
2. stanje, lastnost česa, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno2.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
STALNE ZVEZE: banalnost zla ETIMOLOGIJA: ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
baobáb baobába samostalnik moškega spola [baobáp baobába] tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz Afrike ali Avstralije; primerjaj lat. Adansonia; SINONIMI: kruhovec
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baobab, angl., frc. baobab iz srlat. bahobab, to pa iz arab. bū ḥibāb ‛sadež (mnogih) semen’ iz bū ‛sadež’ in ḥabb ‛seme’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
barakúda barakúde samostalnik ženskega spola [barakúda] 1. večja plenilska morska riba z dolgim trupom srebrnkaste barve in podolgovatim gobcem; primerjaj lat. Sphyraena
2. navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalno piranha, navadno slabšalno piranja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barrakuda ali angl. barracuda (in špan. barracuda) iz neznanega jezika, morda taino
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
barétka barétke samostalnik ženskega spola [barétka] čepica z mehkim okroglim ploščatim oglavjem, ki se navadno povezne na eno stran
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barett ali it. berretta iz srlat. bereta, birretum ‛vrsta ploščate čepice’, iz lat. birrus ‛kratek plašč s kapuco’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bárij bárija samostalnik moškega spola [bári] mehka, na zraku neobstojna kovina, kemijski element; simbol: Ba
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barium, angl. barium, frc. baryum iz nlat. barium, iz gr. barýs ‛težek’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] 1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu
ETIMOLOGIJA: ↑barrique
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
barikíran barikírana barikírano pridevnik [barikíran] ki je zorjen, staran v sodu, navadno hrastovem, da pridobi poseben okus
ETIMOLOGIJA: iz barikirati iz ↑barik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
baróčna komédija -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
baróčni óder -ega ódra m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
baróčno gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
barrettov barrettova barrettovo; in Barrettov pridevnik [bêretou̯ bêretova bêretovo] STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik ETIMOLOGIJA: po britanskem kirurgu Normanu Rupertu Barrettu (1903–1979)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Barrettov Barrettova Barrettovo; in barrettov pridevnik [bêretou̯ bêretova bêretovo] STALNE ZVEZE: Barrettov požiralnik ETIMOLOGIJA: po britanskem kirurgu Normanu Rupertu Barrettu (1903–1979)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
barrique glej barík
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bárski1 bárska bársko pridevnik [bárski] STALNE ZVEZE: barska miza, barska žlica, barski stol ETIMOLOGIJA: ↑bar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bárski2 bárska bársko pridevnik [bárski] STALNE ZVEZE: barska žaba ETIMOLOGIJA: ↑barje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bárva glasú -e -- ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bárvar bárvarja samostalnik moškega spola [bárvar] 1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv
2. velik kratkodlak pes s povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za sledenje obstreljeni divjadi po krvni sledi
STALNE ZVEZE: bavarski barvar ETIMOLOGIJA: ↑barva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
barvárna barvárne samostalnik ženskega spola [barvárna] 1. obrat, oddelek za barvanje v tovarni
2. nekdaj delavnica za barvanje, zlasti tekstila, in pripravo, mešanje barv
ETIMOLOGIJA: ↑barvar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bárvarski bárvarska bárvarsko pridevnik [bárvarski] ETIMOLOGIJA: ↑barvar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bárvarstvo bárvarstva samostalnik srednjega spola [bárvarstvo] dejavnost, ki se ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv
ETIMOLOGIJA: ↑barvar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bárvni fílter -ega -tra m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
bárvno koló -ega -ésa s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
baržún baržúna samostalnik moškega spola [baržún] 1. privzdignjeno tkano blago z mehkimi dlačicami na eni strani; SINONIMI: žamet 1.1. privzdignjeno oblačilo, izdelek iz tega blaga
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek madž. bársony iz neke tur. predloge - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
baržúnast baržúnasta baržúnasto pridevnik [baržúnast] 3. privzdignjeno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: ekspresivno žameten
STALNE ZVEZE: baržunasti oslez ETIMOLOGIJA: ↑baržun
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 6399 zadetkov.