Tiskanje

àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci-Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).

ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.

bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.

basȋvọ, n. = basilo, Jan.

bədljìv, -íva, adj. wachsam, C.; — bedljivo spanje, häufig unterbrochener Schlaf, der Halbschlaf, Fr.-C.

berílọ, n. 1) das für das Vieh gesammelte Grünfutter, Z., Mik.; — 2) die Lectüre; zanimljivo berilo; — das Lesebuch, Cig., Jan., nk.; — das Lesestück, nk.

berȋvọ, n. die Lectüre, Jan.

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

bȋzgəc, -əca, m. 1) mešanica kislega zelja in kisle repe, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) das Rübenkräutig, Štrek.; — 3) šaljivo = ječmen, BlKr.; ječmenova kaša: pustega "bizgeca" se boji kmet in družina, LjZv.

bolẹznìv, -íva, adj. krankhaft: stara, bolezniva kri, Guts. (Res.); — kränklich, Mur.; — boleznivo srce, krankes Herz, C.; — schmerzlich, Krelj.

brána 1., f. 1) = bramba, Habd.-Mik.; — 2) die Egge; izorano njivo z brano povlačiti, auseggen; — 3) brani podobne reči: die Gitterthür, Rez.-C.; das Fallgatter, V.-Cig.; das Sägegatter, V.-Cig.; prim. jarem; — eine Abtheilung der Getreideharfe, Cig., C., M., Gor.; prim. okno, štant; — das Brückenjoch: most v pet bran, Z.; — die Riegelwand, Cig., Levst. (Pril.), Dol.; — der Rost (im Bauwesen), Cig., Gor.; hišo na brano (= na pilote) zidati, Dol.; na brane zidajo na močvirju hiše, Ig; — der Bratrost, C.; — das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers, V.-Cig.; — das Hackbrett (ein Musikinstrument), = cimbal, Gor.; — das Clavier bei den Tuchmachern, Cig.

bročívọ, n. das Krapproth, Cig. (T.).

cȃjnarica, f. kladivo, s katerim se železo cajna, Gor.-Valj. (Rad); — prim. cajnati.

cẹpívọ,* n. der Impfstoff, Cig., Jan., C., DZ., nk.

cẹpȋvọ (dodatek k slovarju) (nam. cẹpívọ).

cvẹ́tje, n. 1) coll. die Blüten; v cvetji biti, in der Blüte stehen, florieren, Cig., Jan., nk.; — das Blumenwerk, Cig.; — živo cvetje, Blumenthiere, Korallenthiere (zool.), Cig. (T.); — 2) die Blütezeit; o cvetju.

cvẹtnják, m. 1) der Blumengarten, Cig., Jan.; — das Blumenhaus, LjZv.; — 2) pl. cvetnjaki = živo cvetje, Thierkorallen (anthozoa), Cig. (T.).

cvẹtovnják, m., pl. cvetovnjaki = živo cvetje, Erj. (Z.), Cig. (T.).

čákati,* -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.-Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga (ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.

častljìv, -íva, adj. ehrenvoll: častljivo ime, Guts. (Res.).

číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum (rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) (hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.-C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.-M.

čókəlj, -klja, m. der Finger (šalivo ali zaničljivo), C.; — prim. čok.

čǫ̑rba, f. 1) schlechte, dünne Suppe oder Brühe; to je prava čorba! — das Gepantsch, SlGor.; der Kaffeesatz: kavo pijo s čorbo vred, Bes.; — 2) die Jauche, Luče (Št.), Lašče-Erj. (Torb.); — 3) smetljivo zrnje, premek, Rib.-M.; — 4) psovka: dumme Person, Mur., C.; — iz tur., Mik. (Et.).

črvìv, -íva, adj. wurmig, wurmstichig: črvivo sadje, črviv les.

čudljìv, -íva, adj. voll Verwunderung: adv. čudljivo, Vrt.

dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! (prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.

dəhtìv, -íva, adj. begierig, C.; dehtivo razpečatiti pismo, Bes.

dẹjȃnje, n. das Thun: imamo veliko dejanja, wir haben viel Arbeit, viel zu thun, C.; d. s čim imeti, sich mit etwas abgeben, C.; krivo d., sündhaftes Thun, C.; d. in nehanje, das Thun u. Lassen; d. svetnikov, die Geschichte der Heiligen; d. apostolsko, die Apostelgeschichte; das Benehmen, C.; — die Handlung: glavno d., die Haupthandlung; der Act, (pri gledališčnih igrah); das Werk: milosrčno dejanje, ein Werk der Barmherzigkeit.

dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.-Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.

dẹlívọ, n. das Divisum (phil.), h. t.-Cig. (T.).

dẹtę́tce, n. dem. dete; das Kindlein; Za svoja detetca Me v živo skrbi, Vod. (Pes.); — tudi: dẹ́tetce, Kr.-Valj. (Rad).

dẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad dejati, deti; setzen, legen, stellen: na stran d., beiseite legen; na zrak d., der Luft aussetzen; vmes d.; einschalten; pšenico v stavke d., den Weizen mandeln; d. kaj pod uradni zaklep, den amtlichen Verschluss anlegen, Cig.; iz kože d. vola, dem Ochsen die Haut abziehen; v sveto olje d. koga, jemandem die letzte Oelung reichen; v red d., in Ordnung bringen, regeln; v nič d., herabwürdigen, Jan., Cig. (T.); tudi: na nič d., Cig., Navr. (Let.); — d. se, langsam steigen (šaljivo): kam se devaš? Št.-C.

dihtìv, -íva, adj. begierig, Cig., Jan.; eifrig, C.; mladostna kraljica je dihtivo poslušala razgovor, Glas.

dlažȋvọ, n. das Pflastermaterial, Jan.; — prim. dlažiti.

dójiv, m. = dojivo, vzhŠt.

dojȋvnik, m. = dojilnik, Fr.-C.; — prim. dojivo.

dojȋvọ, n. das Gemelke, (dójivọ) Mur.; krava ima dosti dojiva, C.

dosvẹdočljìv, -íva, adj. vollbeweisend: dosvedočljivo pismo, vollbeweisende Urkunde, DZ.

dŕča, f. 1) die Riese, die Holzriese; po drčah spuščajo les z gor, Št.; die Sandriese, Mariborska ok., C.; — 2) die Eisbahn, die Glitschbahn, Cig., Jan., C.; — 3) der Drall (Riese), Vertiefung bei den Büchsenmachern, Cig.; — 4) = ples (šaljivo), C.

gígalọ, n. šaljivo o bolhi v uganki: črno, malo gigalo debelo klado zdigalo, Valj. (Rad).

gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.

glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.-Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, (imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.-C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.-C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.

gnojíti, -ím, vb. impf. 1) düngen; njivo g.; g. drevju, Pirc; — 2) g. se, eitern; rana se gnoji.

gnojȋvọ, n. der Düngungsstoff, der Dünger, Jan., DZ.

godčeváti, -ȗjem, vb. impf. po godčevsko se vesti (n. pr. lažnjivo pripovedovati), DSv.

gomizljìv, -íva, adj. moussierend: gomizljivo vino, Vrtov.

gorȋvọ, n. der Brennstoff, das Brennmaterial, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Sen. (Fiz.).

gosák, m. 1) der Gänserich; — 2) (šaljivo) der Ehemann (während des Wochenbettes des Weibes), vzhŠt.-C.

gospóda, f. coll. die Herrenleute, der Herrenstand; kar gospoda stori krivo, kmetje plačati morajo živo, Cig.; die Herrschaft(en); gospoda so se nekam odpeljali, die Herrschaften sind ausgefahren, Cig.; častita gospoda! geehrte Herren (und Damen)! Gospoda vsi pritrdijo, Npes.-K.; Gospoda se pogledajo, Npes.-K.; Naj gospoda pije vodo, Ker za vince ne (u)trpi, Npes.-Mik.; — gen. tudi: gospodę̑.

gradȋvọ, n. das Baumaterial, Cig., Jan., DZ., nk.; pren. das Material, Jan., nk.; g. nabirati za kako znanstveno delo, nk.

gríča, f. "bodljivo kostanjevo oplodje", Trnovo, Ben.-Erj. (Torb.).

grìv, gríva, adj. brennend (vom Geschmack), scharf, bitter: grivo vino, grivi jesih, vzhŠt., ogr.-C.; = hud: griv čemer, starkes Gift, vzhŠt.-C.; — pren. griva beseda, ein bitteres Wort, C.

grozljìv, -íva, adj. 1) grausig, Jan. (H.); — grauslich, Guts.; — ekelhaft: grozljivo delo, C.; — 2) komur se delati grozi: träge, arbeitsscheu, Fr.-C.

harè, -ę́ta, n. = konj (bolj zaničljivo), vzhŠt.-C., Trst. (Let.).

hlapljìv, -íva, adj. flüchtig: hlapljivo olje, Cig. (T.).

hočljìv, -íva, adj. lüstern, wohllüstig, Cig., Trub.-Mik.; hočljivo življenje, C.; — pogl. hotljiv.

hohnìv, -íva, adj. Nasal-, näselnd: hohnivo ali skozi nos izrekati, Levst. (Nauk).

hranȋvọ, n. das Nahrungsmittel, Cig. (T.).

hrkálọ, n. = grlo, dušnik (šaljivo), Levst. (Zb. sp.).

hrpẹ̑la, f. = hrbet (šaljivo), Ip.-Erj. (Torb.).

hudobljìv, -íva, adj. = hudoben, Mur.; hudobljivo srce, C.

ironȋja, f. zasmehljivo skrivanje prave misli pod nasprotnim govorjenjem, die Ironie.

ȋstina, f. 1) die Wahrheit, Mur., Cig., Jan., nk.; — istina, da je bilo tolažljivo, allerdings war es trostvoll, Jurč.; za istino, fürwahr, Cig., ogr.-Valj. (Rad); in der That, im Ernst ("za isno"), jvzhŠt.; v istini, wahrlich, Cig.; — 2) das Stammcapital (ohne die Zinsen), Jan.; komur se n. pr. vina posodi "na poldrugo", ima vrniti istino in še za vsako vedro pol vedra obresti, BlKr.; das Capital, nk.

izčȋmžati, -am, vb. pf. ausbeizen, Z.; — auszehren, mager machen, schwächen, Z.; bolezen me je izčimžala, Z.; i. njivo, da nič ne more na nji rasti, (izčinžati) Dict.; i. se, mager, schwach, schlecht werden: s časom se vsaka reč izčimža, (izčinža) BlKr.

izklésati, -ę́šem, -esȃm, vb. pf. ausmeißeln, C., Z., nk.; moj kip pa naj bode izklesan iz belega marmorja, ZgD.; žlebina v živo skalo izklesana, LjZv.

izkoščíčiti, -ȋčim, vb. pf. entkernen (vom Steinobst): i. slivo, C.

izmíkati, -mȋkam, -čem, I. vb. impf. ad izmekniti; 1) ausreißen: kokolj i., ausjäten, vzhŠt.-C.; — 2) entrücken, wegrücken; — i. se, entgleiten, aus seiner Lage weichen, Cig.; sich fortstehlen, Cig.; — II. vb. pf. 1) izmȋkati, -am, das Hecheln beenden, aushecheln, fertig hecheln; vse predivo i.; — 2) ausbilden: Vodnik je prvi izmikal glasove slovenski liri, Glas.

izmlẹ́zivọ, n. = mlezivo, Z., KrGora.

izoráti, -orȃm, -órjem, vb. pf. 1) herausackern, aufackern; kamenje i.; — 2) mit dem Ackern fertig werden, auspflügen; njivo i.; — aufackern; ledino i.

izpéljati, -pę́ljem, in: izpeljáti, -ȃm, vb. pf. 1) heraus-, hervorführen, Cig., Jan.; i. gnoj na njivo, Dol.; In je 'zpeljala konj'če tri, Npes.-Vraz; — (aus dem Neste) führen: ptice so že mladičke izpeljale; i. se, das Nest verlassen; ptički so se že izpeljali; entwenden: denar komu iz žepa i., Cig., jvzhŠt.; — i. iz zmote, aus dem Irrthum herausleiten, Cig.; — verlocken: zopet me je izpeljal, wieder hat er mich daran gekriegt, jvzhŠt.; — ableiten, folgern, Cig., Jan., nk.; — 2) etwas fahrend irgendwohin schaffen: prehud je breg, preveč si naložil, ne boš izpeljal, der Berg ist zu steil, die Ladung zu groß, du wirst nicht hinauffahren können; tega še po ravnem ne boš izpeljal; — 3) ausführen, vollführen, durchführen, zustande bringen; vse lepo i.; — i. zid, jarek, eine Mauer aufführen, einen Graben ziehen, Cig.; trto kvišku i., in die Höhe ziehen, Cig.

izpíti, -píjem, vb. pf. 1) austrinken; i. vino iz kupice; i. kupico vina; — aussaugen; i. komu kri, mozeg, Cig.; pren. i. deželo, Cig.; i. njivo, Jan.; izpita prst, Cv.; izpite oči, eingefallene Augen, Cig.; izpit človek, ein ausgemergelter, entkräfteter Mensch, Cig., jvzhŠt.; — 2) = izkaditi: i. lulo tobaka, Cig.; — 3) i. se, sich durch Trinken schwächen, zugrunde richten, Cig.

izprášiti 2., -im, vb. pf. für die Brache (nicht für die Saat) ackern, felgen; i. njivo.

izpremẹnljìv, -íva, adj. wandelbar, veränderlich; izpremenljivo vreme; vse je izpremenljivo; — variabel (math.), Cig. (T.).

izprę́sti, -prę́dem, vb. pf. 1) mit dem Spinnen fertig werden, ausspinnen; — verspinnen, Cig.; vse predivo i., jvzhŠt.; — 2) i. se, sich entspinnen, Cig.

izpustotiti, -im, vb. pf. öde machen: njivo i., verschlechtern, Cig.

izríti, -rȋjem, vb. pf. 1) herauswühlen; i. kost, korenino; — 2) aufwühlen: svinje so njivo izrile; — ausgraben (z. B. in Kupfer), Jan.

izvóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) durch Fahren (Fuhren) heraus-, fortschaffen, herausführen; pred dežjem i. seno pod streho; ves gnoj i. na njivo; veliko blaga i. črez mejo; — 2) durch Fahren verderben, ausfahren; izvožena cesta; — 3) i. se, z vožnjo premoženje zapraviti: z dvema konjema se je nekdaj vozil, ali izvozil se je, Polj.

jẹdȋvọ, n. die Essware, Trst. (Let.); — die Kost, Jan.

jẹ̑dka, f. 1) die Esserin, Z.; — die Kostgängerin, Cig.; — 2) starker Appetit, C.; šalivo: nima jetike, ampak jedko ima (= rad jé), jvzhŠt.

jẹstȋvọ, n. die Essware, Cig., Jan., Vrt.

ježíca, f. 1) ein stachlichtes Fruchtgehäuse, Mur., Cig.; "bodljivo kostanjevo oplodje", Škrilje (Goriš.)-Erj. (Torb.), Št.; das Gehäuse der Buchel, Z.; žirovska j. se ga je prijela, Zv.; — 2) die Knopper, Cig., Jan., C., M., Kr.; trgovati z ježicami, Zv.; — 3) ježeva j., der Igelkolben, die Igelknospe (sparganium), Tuš. (R.), Cig., Jan., C.

kadȋvọ, n. das Räucherwerk, Jan. (H.).

karikatūra, f. zasmehljivo pretirana podoba, die Caricatur.

kládivce, n. dem. kladivo; 1) kleiner Hammer; — 2) der Gehörhammer, Cig.; — 3) die Hammermuschel (malleus vulgaris), Erj. (Ž.).

kládivọ, n. der Hammer; veliko k., die Vorschlage, Cig.; zobato k., der Zahnhammer, Cig.; — das Hammerwerk, Cig.; = pl. kladiva, C., Z.

kládvọ, n., pogl. kladivo.

klepáłən, -łna, adj. Dengel-: klepalno kladivo, der Dengelhammer, Z.

kobacáti, -ȃm, vb. impf. auf allen vieren kriechen, krabbeln; otroci po tleh kobacajo; — schwerfällig gehen; osel potrpljivo kobaca črez brv, Jurč.; — klettern, Jan., C.; tudi: k. se, Štrek., Erj. (Izb. sp.); — kobácati, vzhŠt.

kočljìv, -íva, adj. wählerisch, bes. im Essen, genäschig, naschhaft, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; kočljivo živeti, prassen, V.-Cig.; — heikel, heikelig, Cig., Jan., Gor.-M., nk.

kółkovina 1., f. slabše predivo, katerega se še nekoliko pazdirja drži, Dol.; — prim. kolke.

kopríva, f. 1) die Brennessel; mala k., kleine Brennessel (urtica urens), velika k., große oder Waldbrennessel (urtica dioica), Tuš. (R.); mrtve ali konjske koprive, die tauben Nesseln, C.; mrtva bela k., (lamium album), Mur., Cig., Tuš. (R.); mrtva lisasta k., die gefleckte Taubnessel (lamium maculatum), Tuš. (R.), = prisadna k., Z.; mrtva rumena k. (galeobdolon luteum), Tuš. (R.); = zlata k., Z.; mrtva škrlatno-rdeča k. (lamium purpureum), Tuš. (R.); kopriva ne pozebe = Unkraut verdirbt nicht; tudi: v koprivo ne trešči, jvzhŠt.; — 2) kozje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.).

kosmatìv, -íva, adj. rauh: kosmativo tkanje, DZ.

kosorèp, -rę́pa, m. mož s kratko suknjo (šaljivo), Rib.-M.

krȋv, kríva, adj. 1) von der geraden Linie abweichend, krumm; k. nos; kriva črta, kriva ploskev (math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — krivo gledati, scheel sehen, Cig.; krivo stopiti, schief treten, Cig.; — 2) unrichtig, falsch; krivi prerok; kriva vera; kriva prisega; krivo, po krivem priseči; po krivem dolžiti, fälschlich beschuldigen; — 3) schuld, schuldig; on je kriv, da ..., er ist schuld daran, dass ...; jaz nisem kriv, ich bin nicht schuld daran, ich kann nichts dafür; on je kriv moje nesreče, er trägt die Schuld an meinem Unglück; k. hudodelstva, eines Verbrechens schuldig; za krivega spoznati koga, jemanden schuldig erkennen.

krtíca 1., f. 1) = krt, Mur., Frey. (F.); — das Maulwurfsweibchen; — 2) die Schermaus (hypudaeus terrestris), Frey. (F.), Št.; — 3) = roka (šaljivo), Dol.

kȗhati, kȗham, vb. impf. kochen: jedi k.; v (na) mehko, trdo kuhana jajca, weich, hart gesottene Eier; ali ga kuhaj ali peci, nič ne pomaga = an ihm ist Hopfen und Malz verloren, Cig.; nisem ne kuhan ne pečen, ich weiß nicht, woran ich bin; k. se, kochen (intr.): jedi se kuhajo; — žganje kuhati, Brantwein brennen; pivo (ol) k., Bier brauen; smolo k., Pech sieden; oglje k., Kohlen brennen, Cig., Erj. (Izb. sp.); apno k., den Kalk ausbrennen, Cig.; perilo k., sechteln, Cig.; — huda vročina me kuha, es ist mir sehr heiß, Erj. (Izb. sp.); grozdje se kuha v hudi vročini = zori, jvzhŠt.; — (v srcu) k. jezo, sovraštvo, Zorn, Hass hegen; — k. kaj, etwas brüten, vorhaben; nekaj se kuha, man hat etwas vor; (prim.: Savla je kuhalo maščevati se, Ravn.); — prim. stvn. chohhōn iz: coquere, Mik. (Et.).

kùm 1., kúma, m. der Kümmel, Cig., Mik., vzhŠt.-C., jvzhŠt.; po čem je kum? — prašajo šaljivo človeka, kateri dremljoč kima? Lašče-Levst. (Rok.).

kȗrent, m. bajeslovno bitje; prim. Trst. (Vest. III. 111.); kurent je znal tako na gosli gosti, da je plesati moral, kdor ga je slišal, Slom.-C.; sv. kurent (šaljivo) = predpust, Mur.; — prim. korant.

kurȋvọ, n. das Heizmaterial, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.

kužljìv, -íva, adj. verpestend, ansteckend, Z.; — (pren.) kužljivo pajdaštvo, SlN.

lẹčívọ, n. der Heilstoff, Jan.

lẹpȋvọ, n. der Klebestoff, der Kitt, C., DZ.; — der Kleber (gluten), Cig. (T.), C.

libȋvo, n. = libovina, kajk.-Mik.

lȋško, -a, m. ein Pferd mit einer Stirnblässe, Mur.; — (šaljivo) der Kahlkopf, Mur.

ljubeznìv, -íva, adj. liebenswürdig; lj. otrok, ljubeznivo vedenje.

lǫ́ščati, -am, vb. impf. mit Glasur überziehen, Jan.; lončar lonce lošča, ZgD.; — (pren.) kaj nam pomaga, da loščamo jezik z lažnjivo lepotico, Levst. (Zb. sp.); — glänzend machen: črevlje l., wichsen, C.

lȗkati 2., -kam, -čem, vb. impf. trinken, saufen (šaljivo), Cig., Jan., Kr., Št.

macǫ̑la, f. der Schlägel (im Bergwerk), Cig.; dicker Hammer, Kras-Štrek. (Let.); težko kladivo, s katerim tolčejo na drago, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — prim. it. mazzuolo (ben. mazzòla), Štrek. (Let.).

madronìv, -íva, adj. madronivo je jedilo, ki vzbuja v človeku madron, Vrsno-Erj. (Torb.).

mahljìv, -íva, adj. mit Seitenhieben: mahljivo kaj reči, Levst. (Zb. sp.).

mārčən, -čna, adj. Märzen-: marčno pivo, nk.

mę́cati, -am, vb. impf. 1) weich machen, Dict., Mur.; vime m., vor dem Melken das Kuheuter erweichen, vzhŠt.-C.; sadje, grozdje m., (šaljivo) = poskušati, če je že mehko, Cig., vzhŠt.; — m. koga, einem hart zusetzen, z. B. um ihm ein Bekenntnis abzuzwingen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Gor., vzhŠt.; m. se, weich werden, abliegen; hruške se mecajo, grozdje se meca, Mik., Dol., Gor., vzhŠt.; — 2) weich werden, Cig. (T.), Vrtov. (Vin.), Dol.; grozdje meca, Rihenberk-Erj. (Torb.); petrovke (hruške) mecajo že o sv. Petru in Pavlu, LjZv.; — 3) zögern, zaudern, mit der Sprache nicht heraus wollen, Cig., C., Lašče-Erj. (Torb.); meca in meca in noče na dan z besedo, ZgD.; — prim. mehek, koren: męk-.

medȋvọ, n. der Lebzelten, der Honigkuchen, C.

mə̀lək, -lka, m. neka drobna živalca, morebiti: pajek; če kdo vpraša, kaj se mu poda v plačo za kakovo delo, reče mu se šalivo: dam ti jajce od melka, Dornberg-Erj. (Torb.); — prim. malek.

melȋvọ, n. das Mahlgetreide, Jan.

melje 2., n. 1) = melivo, das Mahlgetreide, Šaleška dol. (Št.)-C.; — 2) = melina, das Gerölle, Št.-C.

metér, adj. 1) reif: meterše mladeništvo, das reifere Jugendalter, Ravn.; žitno zrno še manj metero, Ravn.; — alt, betagt, Mur., Cig., Jan.; — 2) ansehnlich, Mur.; metero in živo mesto je bilo, Ravn.; — prim. mator, mater.

migljìv, -íva, adj. beweglich: oko je migljivo, Cig. (T.); — stsl.

mȋkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) zuckende Bewegungen machen, Cig.; m. z ramenoma, LjZv.; tudi: rame m., C.; mika me = kolca se mi, ich habe das Schluchzen, C.; — zupfen, Mur., Cig.; za lase m. = lasati, C.; m. se, sich balgen, Mur., C.; — beißen (o psih): pes rad miče, C.; — plagen, Kor.-Jarn. (Rok.); — 2) mit der Hechel reinigen, hecheln: predivo m.; — bilden, civilisieren, Jan., nk.; — 3) reizen; mika me, es reizt mich, ich habe Lust; Kar mat' je učila, Me mika zapet', Vod. (Pes.); — anziehen, interessieren, Cig., Jan., nk.

mlȃt, m. der Hammer, Valj. (Rad); kladivo pri klepilu, Žabče-Erj. (Torb.).

mlatȋvọ, n. kar se mlati, Jan. (Slovn.).

mlẹ̑stva, f. 1) das Melken, C.; — 2) die Biestmilch, bes. die durch Erwärmung dick gewordene Biestmilch, Dol.; pogl. mlezivo.

mlẹ́ziva, f. = mlezivo, Cig.

mlẹ́zivọ, n. die Biestmilch, Soška dol.-Erj. (Torb.), kajk.-Valj. (Rad).

mohlȋn, m. tenko predivo, Drežnica-Erj. (Torb.).

moríti, -ím, vb. impf. tödten, morden; Slovenec že mori Slovenca, brata, Preš.; — aufreiben: lakota mori človeka, Cig.; — plagen, quälen: skrbi me more; kadar ga Bog tepe in mori, ga začne iskati, Škrb.-Valj. (Rad); m. se, sich aufreiben, sich plagen, Cig.; — ogenj m., das Feuer auslöschen, C.; živo apno m., den Kalk löschen, Z.; — živo srebro m., das Quecksilber fest machen, Cig.

mǫ́zəlj 2., -zlja, (-zəljna), m. der Eisenklotz, Jan.; nekoliko že stegnjeno železo za pod kladivo, Kropa, Železniki (Gor.); — prim. nem. Musel = Klotz.

mȓdavica, f. (šaljivo v uganki) = ključ, kajk.-Valj. (Rad).

mȗlič, m. 1) ein ungehörntes Böcklein, C.; — 2) der Teufel (šaljivo), Rez.-C.; — 3) das Käselaibchen, C.; — prim. mulast.

nadẹ́ti, -dẹ́nem, (-dẹ́m, C.), vb. pf. 1) = na kaj dejati: n. klobuček, das Hütchen aufsetzen, LjZv.; predivo na koželj n., aufrocken, Cig., M.; — anlegen: brzde jeziku n., C.; aufladen: ne spodobi se, da bi nadeli, kakor svetojurski selniki, Jurč.; — 2) n. komu (priimek), jemandem einen Spitznamen geben, Cig., Jan., C.; nadeli so mu "piskar", Navr.-Jan. (Slovn.); — 3) anfüllen, anstopfen, Mur., Cig.

nadẹ́vati, -vam, -vljem, I. vb. impf. ad nadeti; 1) daraufthun: predivo na koželj n., M.; aufladen: n. na voz, C.; — auferlegen: dolžnosti, katere nadeva služba, Levst. (Nauk); — 2) Namen beilegen, C.; — 3) anfüllen, Cig.; klobase n., Z.; puško n., laden, Z.; — II. vb. pf. in einer gewissen Menge hin- oder hineinlegen, anstopfen; n. komu pol žepa, poln žep črešenj.

nagajìv, -íva, adj. neckisch, schabernäckisch; nagajivo dekle.

nágəc, -gca, m. 1) der Nackte, Ravn.-C.; — 2) die Blöße, die nackte Stelle, Jan.; n. kazati, Dol.; kdor koprivo pozna, skrije nagec, Jan. (Slovn.), Vrt.

nalekováti, -ȗjem, vb. impf. ad naleči; spannen: n. lok, C.; n. strelo na tetivo, ogr.-C.; — aufstellen: skopce nalekujejo meni, kajk.-Valj. (Rad).

navȃžati, -am, vb. impf. ad napeljati, navoziti; anfahren; pesek na cesto, gnoj na njivo n.

nejẹ̑šč, adj. = sättig, fade, Gor.; neješč golob zabavljivo šopiri perje, Zv.; n. odgovor, Gor.

nẹ́ki, nẹ́ka, pron. ein gewisser, ein; neki Ivanovič; neko njivo je kupil; neki kralj je imel sina.

nerodljìv, -íva, adj. sorglos, unachtsam, gleichgiltig, Jan., M., C.; srce nemarno ali nerodljivo, Trub. (Post.); — ungehorsam, ungezogen, Dict.; nerodljivi otroci, Trub. (Post.).

nẹtȋvọ, n. der Zündstoff, Nov.-C., Sen. (Fiz.); — das Heizmaterial, Jan.

neznanljìv, -íva, adj. = neznaten, unbedeutend: neznanljivo manjši, Jurč.

nikọ̑li, adv. niemals; — (šalivo): o svetem Nikoli = nikoli.

nórəc, -rca, m. 1) der Narr; — norca (norce) si delati iz koga, aus jemandem einen Narren (Narren) machen; (pogostoma: norca [norce] se delati); za norca imeti koga, jemanden narren, zum Narren haben; norec ga lomi, er ist muthwillig, Mur., Cig.; to ni po norcu, das ist nicht übel, C.; — 2) norci, Possen: norce uganjati a. briti, Possen reißen; = norce pasti, Mur.; norce moliti komu, jemanden zum Besten haben, Jan.; po prazne norce iti, in den April geschickt werden, Vod. (Nov.); v norcih kaj reči, im Scherze etwas sagen, Gor.; Mi 'mamo resnico, Mi 'mamo norce, Npes.-Schein.; — 3) der Schlegel, Pot.-M.; = veliko kovaško kladivo, Z., Posavje-Erj. (Torb.), Zora; — 4) der Knebel an einer Kette, Cig., Valj. (Rad); — 5) die Rübenlampe, Cig.; — 6) ein großer Strohhut aus gewöhnlichem Stroh, Dol.; — 7) eine am Aehrenende zusammengebundene Garbe, Gor.; — 8) das Vorhemd, C., Nov., Rihenberk-Erj. (Torb.).

nudljìv, -íva, adj. dringend, C.; nudljivo opominati, C.

občútiti, -im, vb. pf. empfinden, fühlen; živo o., lebhaft empfinden, Cig.

obdolžíti, -ím, vb. pf. beschuldigen; krivo o. koga; krivice koga o.

obračílọ, n. 1) die Wendung, Mur.; — der Wendeplatz: na obračilih, Z.; — 2) ein Feldmaß von unbestimmter Größe, V.-Cig.; — 3) die Anwendung, C.; — 4) die Fügung: božja obračila, Ravn.; hvaležni bodite Bogu za to ljubeznivo obračilo, Ravn.

obráziti, -rȃzim, vb. pf. 1) ritzen, Cig., Jan., C., Erj. (Min.); kamen me je obrazil, Lašče-Levst. (Rok.); o. se, sich ritzen, C.; — verletzen, verwunden, Meg., C.; — beleidigen, Boh.; — 2) einen Umriss machen, V.-Cig.; Pojd' in obrazi S črtami, Živo mi piši Z barvami, Vod. (Pes.); — abbilden, formen, gestalten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).

obsẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) umsäen, Cig.; — 2) besäen: o. njivo; — vse o., das Säen beenden, Cig.

obžvę́nkniti, -žvę̑nknem, vb. pf. umklingen: — v zvoniku zdaj kladivo brenkne, Prikazen ogrodno čudno obžvenkne, Levst. (Zb. sp.).

ocvȋrkov, adj. Speckgrieben-: ocvirkova potica, Dol.; o. dan, (šaljivo) der Fleischtag (opp. Fasttag), Z.

odkúriti, -im, vb. pf. 1) aufhören zu heizen, C.; — 2) sich davon machen, abfahren (šaljivo).

odletẹ́ti, -ím, vb. pf. wegfliegen, fortfliegen; ptiči so odleteli v druge kraje; wegspringen: kladivo je odletelo, der Hammer fuhr vom Stiele ab, Cig.; podkev je odletela; da bi ti jezik odletel! (kletvica), Z.; — entgehen (o dobičku), C.; — abprallen, zurückprallen, Cig., Jan.

odletováti, -ȗjem, vb. impf. ad odleteti; wegfliegen, entfliegen: iskre odletujejo, Cig.; — abprallen: kladivo odletuje, Z.

ogláviti, -im, vb. pf. 1) mit einem Kopf versehen: žrebelj o., Z.; — 2) halftern, Cig.; (prim. oglavati); — 3) vorschuhen, Jan.; — 4) o. predivo = omikati, vzhŠt., ogr.-C.; — 5) o. se komu, jemandem den Kopf zuwenden, Ist.-C.

oglávljati, -am, vb. impf. ad oglaviti; — hecheln: predivo o. = predivo mikati, vzhŠt., ogr.-C.

ǫ̑glje, n. coll. = ogelje, Kohlen; črn kakor oglje, kohlenschwarz, Cig.; živo oglje, glühende Kohlen, Cig.; o. žgati, Kohlen brennen, Cig.; = o. kuhati, Erj. (Izb. sp.); oblikasto o., die Zapfenkohle, V.-Cig.; kopano o., die mineralische Kohle, DZ.

ognjȋvọ, n. das Feuerzeug, Jarn., Mik.

ohmę́ljiti, -hmę̑ljim, vb. pf. hopfen: pivo o., Cig., Jan.

okomatáti, -ȃm, vb. pf. = ohomotati: anschirren: konja o., Cig.; — o. se, = opraviti se za kako pot (šaljivo), BlKr.

oməkníti 2., -máknem, (-mę́knem), vb. pf. 1) abhecheln: predivo o., Mur., C.; — 2) etwas obenhin thun, Guts.-Cig.; — 3) o. se, ausgleiten, Mur.; entschlüpfen, Volk.-M.

ostrevo, n., pogl. ostrivo.

ostrȋvọ, n. das Schärfeisen für Mühlsteine, der Zweispitz der Steinmetze, (ostrevo) V.-Cig.

otẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad otepsti; 1) o. koga, abprügeln, Cig., Jan.; na nedolžnih otročičev dan hodijo otroci po hišah otepat, Št.-Navr. (Let.); — ausklopfen, snope o.; predivo o., den Flachs schwingen, Cig.; — herabschlagen: orehe, želod o.; — = hlastno jesti; žgance o.; — 2) herumschlagen; z rokami o.; krava z repom oteplje; — o. se, sich wehren, sich weigern, C.; muham se o., Z.; braniti in o. se, Zv.; — o. se česa, sich zu erwehren suchen, C.; etwas los zu werden suchen, C.; — o. se s kom, sich abgeben, Jan.; sich abplagen: ukvarjam in otepljem se z revščino, Levst. (Zb. sp.); — o. se, faul sein, C.; — 3) o. se, sich im Gehen die Kleider beschmutzen, Z.; — 4) = hlastno jesti, Dol.

otrẹ́biti, -im, vb. pf. 1) vom Schlechten, Unbrauchbaren befreien, reinigen, putzen; o. fižol, grah, solato za kuho; o. drevo, an einem Baume die unnützen Äste abschneiden, den Baum ausschneiteln; o. si zobe, sich die Zähne ausstochern; o. ribo, dem Fisch die Eingeweide herausnehmen, Mur., Cig.; o. njivo, Steine vom Acker ablesen, Cig.; o. jarek, den Graben abschlämmen, Cig.; o. kože, die Häute abfleischen, abfalzen, Cig.; — das Unbrauchbare, Schlechte absondern, entfernen, weglesen, abputzen: mah o. z drevja, die Bäume abmoosen, Cig.; — 2) o. se, sich der Excremente entledigen: krava, otrok se otrebi; — 3) o. se, sich der Nachgeburt entledigen: krava se je otrebila, Cig.

otrépati 1., -trę́pljem, otrepáti, -ȃm, vb. pf. ausschwingen: štrene o., perilo o., Cig., Jan.; o. predivo, Cig., Jan.

otrę́sati, -am, vb. impf. ad otresti; 1) abschütteln, abbeuteln; jablane, hruške o.; sadje o.; roso o. rožici, Čb.-Valj. (Rad); — z glavo o., den Kopf schütteln, Cig.; — o. predivo, den Flachs schwingen, Cig., Jan.; — 2) weg-, abzuschütteln suchen: jarem o., C., Ravn.-Valj. (Rad); (nam. odtresati).

otrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) abschütteln, abbeuteln; o. hruško (drevo), o. hruške z drevesa, alle Birnen vom Baume schütteln; — ausschütteln: slamo o., Cig.; — ausschwingen; o. predivo, Cig.; — o. z glavo, den Kopf schütteln, o. z ramami, die Achseln zucken, Cig.; — o. se, sich schütteln; če mu tudi kaj rečem, otrese se, kakor moker pes, (= er macht sich nichts daraus), jvzhŠt.; — o. se koga (česa), sich jemanden (etwas) vom Halfe schaffen, sich entschlagen, Cig., Jan.; — o. se komu, jemandem mit Unwillen erwidern, BlKr.-M.; — 2) wegschütteln, abschütteln: jarm o., das Joch abschütteln, Cig.; (nam. odtresti, Mik. (V. Gr. IV. 220.)).

otrǫ̑čman, m. (šaljivo) das Kind, C.

palȋvọ, n. 1) der Brennstoff, Cig., Jan., Nov.-C.; naneso veliko množino paliva pa zažgo, Cv.; — der Zündstoff, Cig. (T.); — 2) das Brandzeug, Cig.

pámetiva, f. der Gedächtnistag der unschuldigen Kinder, Mik., vzhŠt.; na pametivo, am Tage der unschuldigen Kinder, Vest.

pámetivar, -rja, m. kdor na pametivo hodi s tepežnico po hišah, Vest.

parȋvọ, n. das Brühfutter, Z.

párkəlj 1., -klja, m. 1) die Klaue, der gespaltene Huf; mali p., die Afterklaue (Oberklaue), Cig.; bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Strp., nk.; — (zaničljivo o prstih na roki): parklji me bolijo, jvzhŠt.; — der ungespaltene Huf = kopito, Rez.-C.; — 2) ein Achtel einer Hube, Blc.-C., Notr.; — prim. šparkelj.

paščljìv, -íva, adj. eifrig, emsig, ogr.-C.; paščljivo delajo mravlje, ogr.-Kres.

páuterki, m. pl. najslabše predivo, die Nachbreche beim Hanf, Podgorjane (Kor.)-Štrek. (LjZv.); — prim. potirki.

paznoȗhəc, -hca, m. kdor pazno posluša (šaljivo o zajcu), LjZv.

pecȋvọ, n. das Gebäck, das Backwerk, Jan., nk.

pəčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) die Kerne vom Obst auslesen, Jan. (H.); — 2) stochern: po nosu, po ušesih p., Cig.; stöbern, Z.; wühlen, Otaleži (Goriš.)-Štrek. (Arch. XII. 464.); — = bosti koga, zabadati v koga, drezati v koga z besedami, sticheln, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 3) schnitzeln, bröckeln, Z.; = mrviti, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); n. pr. repo preveč na drobno ribati, kako stvar razmazavati in jo s tem uničevati, Lašče-Erj. (Torb.), BlKr.; — 4) bei der Arbeit nicht vorwärts kommen, Cig.; lenivo kaj delati, da nikjer ni nič pokazati, Lašče-Erj. (Torb.), Cig., Gor., BlKr.

pẹ́niti, pẹ̑nim, vb. impf. schäumen machen, spritzen: p. pivo z brizganjem, Levst. (Nauk); — p. se, schäumen; pivo, vino se peni; od jeze, togote se p., vor Zorn schäumen.

pijàn, -ána, adj. 1) berauscht, betrunken; pijan kakor čep, Z., jvzhŠt.; p. kakor krava; biti pijana goba, versoffen sein, Cig.; — p. od veselja, freudetrunken, Cig.; kruha je pijan, = es geht ihm zu gut, der Hafer sticht ihn; belega kruha p., LjZv.; — 2) berauschend, Cig., Jan.; pijano pivo, ein berauschendes Getränk, Krelj; pijana pijača, Cig.; nič pijanega ne bo pil, Ravn.; vino je pijano, Levst. (Zb. sp.).

pikáč, m. 1) die Keilhaue oder Keilhacke, vzhŠt.; — 2) der Sturmhut (šaljivo), C.; — 3) der Specht, C.

pikáča, f. der Sturmhut (šaljivo), SlN.; — prim. pikač 2).

pínja 1., f. 1) das Butterfass, der Rührkübel; v pinji delati, buttern, Cig., Lašče-Levst. (Rok.); — 2) der leere Canal in der Mitte des Kohlenmeilers, der Quandel, Cig.; — 3) (šaljivo) der Cylinderhut, nk.; — prim. it. pignatta, Topf, Mik. (Et.).

pisȋvọ, n. das Schreibmaterial, das Schreibgeräth, Jan., DZ.

píva, f. 1) das Getränk, Habd., Mur., kajk.-Valj. (Rad); — 2) das Bier, Dol.-Cig.; pogl. pivo.

pívọ, n. 1) das Getränk, C.; pijano p., ein berauschendes Getränk, Krelj; — 2) nav. das Bier; zadnje p., das Nachbier, Cig.; podmladno p., das Kräuselbier, DZ.

pláčati, -am, vb. pf. eine Zahlung leisten, zahlen; plačaj pa pojdi! plačaj pa Bog! plačaj pa mir! plačaj pa nikomur nič! zahle, dann ist alles gut! Levst. (M.); — bezahlen: p. dolg, davke, obresti, stroške; drva sem plačal, voznine pa ne; p. delo, pouk; plačano pismo, ein frankierter Brief; v živo p. kaj, etwas überzahlen, Cig.; plačal bo, kakor vrabec proso = er wird niemals zahlen, Guts.; p. koga, jemanden bezahlen, abfertigen; p. sebe. sich bezahlt machen; — z delom p., durch Arbeit abverdienen, Cig.; to boš drago plačal, das wird dir theuer zu stehen kommen; jaz te bom plačal! ich werde es dir vergelten, Levst. (Rok.); z glavo, z življenjem p., mit dem Leben büßen; = p. s kožo, Nov.

plástiti, -im, vb. impf. aufschobern, Mur.; seno, otavo p., Heuhaufen machen, C., jvzhŠt.; — (šaljivo) viel essen, Mur.

plẹnìv, -íva, adj. schieferig: plenivo železo, Cig., C., Svet. (Rok.), Lašče, Prim.-Erj. (Torb.), Dol., Št.; pleniva kosa, Dol.; pleniva desetica nima cvenka, Dol.; p. kamen, pleniva posoda, C.; p. zob (kateri se rad krši), Notr.; — blätterig, Erj. (Min.).

pletȋvọ, n. 1) das Geflecht, Z.; čutnično p., Cig.; — das Gewinde, Jan.; — 2) die Strickerei, die Strickarbeit, Z., Vrt.; — das Strickgarn, Jan. (H.).

ploskáti 2., -ȃm, vb. impf. flach machen, flächen, V.-Cig.; flach schlagen: žreblje p., den Kopf der Nägel flach machen: ploskan žrebelj, Gor.; kladivo p., dem Hammer eine flache Bahn geben, Gor.

podbírati, -bȋram, vb. impf. ad podbrati; pri kapusu ali pesi staro lepenje (perje) sproti obirati, Z., Soška dol.-Erj. (Torb.); — gnilo, plesnivo grozdje pred trgatvijo obirati, eine Vorlese vornehmen, Z., C., BlKr., Št.

podpȋrati, -am, vb. impf. ad podpreti; unterstemmen, stützen; z nosom svet p., (šaljivo o mrtvecu v grobu ležečem); — unterstützen, an die Hand gehen, fördern; p. dijake; p. prošnjo, eine Bitte befürworten.

podvọ̑ra, f. rogovila za plug, da gredoč na njivo ali z njive ne drsi po tleh, die Pflugschleife, Z., Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); (prim. podora).

pognojíti, -ím, vb. pf. düngen; njivo, travnik, vinograd p.

polupȋvọ, n. das Halbbier, (polp-) Cig.; — rus.

popáčiti, -im, vb. pf. verderben, verhunzen; — sittlich schlecht machen, verderben; p. otroka s krivo odgojo; p. se, sittlich verderben; ves popačen je.

poplúti, -plóvem, -plújem, vb. pf. 1) eine Fahrt zu Schiffe unternehmen, DZ.; — 2) = poplaviti: potok njivo poplove, C.; vse p. kakor povodnja, Dalm.

poprę́sti, -prę́dem, vb. pf. 1) aufspinnen, verspinnen; vse predivo p.; — 2) ein wenig spinnen.

poravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) eben machen, ebnen; pot p.; — glatt machen, platt legen, Cig.; p. vse perilo, die getrocknete Wäsche platt zusammenlegen, jvzhŠt.; sukno v pole p., das Tuch auftafeln, Cig.; zurecht richten: p. si zmečkano obleko; p. se, sich zurecht richten; — 2) gerade machen: krivo železo p.; p. se, sich gerade strecken; — 3) ausgleichen, begleichen; p. prepir, dolg, škodo, račune; vse p., alles ins Reine bringen; reč je poravnana, die Sache ist berichtigt; — p. se s kom, sich mit jemandem ausgleichen; z lepo p. se, sich gütlich vergleichen.

porogljìv, -íva, adj. spöttisch, höhnisch; porogljivo, in höhnender Weise, Cig. (T.), nk.; — spottsüchtig, Jan. (H.).

posǫ́diti 1., -im, vb. pf. 1) leihen; p. komu voz, pet goldinarjev; (šaljivo): pot p. komu = spremiti ga, C.; — p. si, entlehnen; — 2) verleihen: Kar nam Bog posodi, C., Krelj; (po nem.?).

postrȗžək, -žka, m. das letzte Kind eines Ehepaares (šaljivo), V.-Cig.

postrȗžnik, m. 1) das aus zusammengeschabten Teigresten gemachte Brot, C.; — 2) das letzte Kind eines Ehepaares (šaljivo), Cig.; — 3) das Reifmesser der Böttcher, Savinska dol.

postȓžək, -žka, m. "jed, od katere se postrže tudi lonec, ker je zadnja; zatorej se zadnji otrok zamatorevših roditeljev šaljivo tudi imenuje: postržek", Erj. (Torb.).

pošę̑tovati, -ujem, vb. impf. durch Abschreiten messen: njivo p., Svet. (Rok.).

pǫ́t 1., f. et m. der Weg; po strmi poti hoditi, einen steilen Weg wandeln; na poti biti komu, jemandem im Wege, hinderlich sein; na pot priti, in den Weg treten; s poti (s pota) iti, dejati, aus dem Wege gehen, räumen; s poti (pota) mi je, es ist mir abwegs, es ist mir ein Umweg; s prave poti biti, irre sein, Cig.; svoj pot, in einem fort, Gor.; po bližnjem potu, auf dem nähern Wege; pot zgrešiti (grešiti), irre gehen, fehl gehen; p. pokazati, den Weg weisen; iti svojo pot, seines Weges gehen; hiteti kam z gladkim potom (direct), Levst. (Močv.); pot posoditi komu, jemanden begleiten (preprosto), Mur.-Cig., C.; pot pod noge vzeti, ubrati, sich auf den Weg machen (šaljivo); ta pot je na potok, na Savo, dieser Weg geht nach dem Bache, nach der Save, Cig.; vozna pot, der Fahrweg; stranska p., der Nebenweg; — po krivih potih, auf krummen Wegen (fig.); — druzega nema kakor pot, po kateri hodi, pa še tista ni njegova (največje siromaštvo), Kras-Erj. (Torb.); — poti, die Communicationsmittel, Cig. (T.); — die Bahn; solnčna p., die Sonnenbahn, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Route, Cig.; prisilno odkazani p., die gebundene Marschroute, DZ.; — der Weg, den man macht, die Reise, der Marsch; na pot iti, verreisen: na poti biti, auf der Reise oder dem Marsche sein; srečen pot! glückliche Reise! vso pot, während der ganzen Reise, Ravn.; zmeraj je na potu, kakor sv. Jurij na konju, Dol.; po poti, mej potjo, s potjo, unterwegs; — božja (božji) pot, die Wallfahrt, die Kirchfahrt; iti na božjo (božji) pot, eine Wallfahrt unternehmen; tudi: der Wallfahrtsort: slavna božja pot; — križev pot, der Kreuzweg (eine kirchl. Andacht); — rakovo pot iti (hoditi), den Krebsgang gehen; — das Mal; ta (to) pot, diesmal; pet potov, fünfmal; — der Weg, der Ausweg, das Mittel; pot bom že našel, Cig.; upravni pot, der administrative Weg, DZ.; po tem potu, auf diese Art; po nobenem potu, auf keine Weise; po vsak pot, jedenfalls, C.; z gladkim potom odgovoriti, unumwunden antworten, Levst. (Zb. sp.); (pomni: krivim potem peljati = po krivem potu p., gre svojim potem, tem istim potem, Krelj-Mik.; z ravnim potem, Trub.-Mik.; pustil je ovce krivičnimi poti hoditi, Krelj; — pl. n. pǫ̑ta; pota grešiti, Dalm.; — pl. f. potȋ, ogr.-Valj. [Rad]).

potapljàv, -áva, adj. potapljavo kladivo, der Gesenkhammer der Hufschmiede, DZ.

potȋrki, m. pl. zadnje, najslabejše predivo, Ponikve na Št. Vidski gori-Erj. (Torb.).

potratljìv, -íva, adj. verschwenderisch; potratljivo živeti, Šol., C.

potrpežljìv, -íva, adj. geduldig, duldsam; p. biti; potrpežljivo poslušati koga; p. je kakor angel, er hat eine Engelsgeduld, Jan.

povẹ̑grati, -am, vb. pf. eig. durch Schlagen uneben machen: den Wert benehmen, außer Giltigkeit setzen, (Geld) verrufen, Št.; povegran denar, Slom.; — den Geldwert herabsetzen, abschlagen, C.; bankovce p., Poh.; — p. meje, die Grenzen aufheben, C.; außer Gebrauch setzen: sami so kladivo vzeli in povegrali podružnico, odvzemši ji posvečenje, Slom.

povláčiti, -im, vb. pf. beeggen; njivo p.

povlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) nacheinander ziehen: v globočino pekla jih povlečejo, Jsvkr.; — 2) ziehend bearbeiten: z brano p., beeggen; brazde povlečeje z brano, Ravn.-Valj. (Rad); p. njivo, Dict.; — pšenico z valjenjem p., den Weizen einwalzen, Cig.; — 3) überziehen: gora je od dežja povlečena, C.; — Salomon je hišo povlekel s čistim zlatom, Dalm.; — 4) ein wenig ziehen; — p. črto, eine Linie ziehen, Cig. (T.); p. črno, široko progo, Žnid.; — 5) veter povleče, es kommt ein Windzug.

poželjìv, -íva, adj. begehrlich, lüstern; poželjivo gledati.

prážnji, adj. festtäglich; pražnja obleka, das Feiertagsgewand; pražnje se obleči; — fein: pražnje predivo, platno, pražnja srajca; — pražnja moka, das Mundmehl, Z.

predȋvọ, n. das Spinnmaterial, das Spinnhaar; laneno, konopno p.; — gorsko p., der Bergflachs, der Asbest, Erj. (Min.).

predkosíłən, -łna, adj. vor der Mahlzeit genossen: predkosȋłnọ pivo, Jurč.

preglušljìv, -íva, adj. übertäubend: preglušljivo vršenje, DSv.

pregrízniti, -grȋznem, vb. pf. 1) mit einem Biss durchdringen, durchbeißen, entzweibeißen; otrok skorjo težko pregrizne; — 2) besedo p. = nagajivo ali zlobno odgovoriti komu, zasukavši njegovo besedo v drugačnem zmislu, nego jo je on izrekel, Kr.; den Sinn eines Wortes verdrehen, Mur., Met.; na pregriznjeno besedo se še bolj ostra reče, Jap. (Prid.); (tudi: sein Wort brechen, Cig.; prisego p., den Eid brechen, Vod. [Izb. sp.]).

preję́ti, prẹ́jmem, vb. pf. übernehmen, in Empfang nehmen, Mur., Cig., Jan.; p. v hrambo, in Verwahrung aufnehmen, Cig.; p. v pisemsko hranišče, ins Archiv übernehmen, DZ.; überkommen: prejeto od dedov, Cig.; — empfangen; pismo p.; svoje plačilo boste prejeli, Cig.; denarje od koga p., Dalm.; listi in oblast p. od višjih, Trub.; sv. duha p., Krelj; škodo na duši p., Dalm.; dobroto p., Kast. (Ravn.); kdor prosi, on prejme, Ravn.; pouke p., Instructionen empfangen, Levst. (Močv.); — prijaznivo koga p., jemanden freundlich empfangen, Dalm.; — prejeta = spočeta (iz središke prisege, Kres II. 523., [germ.?]); — praes. tudi: prejmèm, Valj. (Rad), in prejámem, Z., Valj. (Rad); (préjmem, Ravn.-Valj. [Rad]).

prekosíti 1., -ím, vb. pf. 1) durchmähen, in der Mitte hie und da ausmähen: njivo p., Cig.; — p. komu pot, jemandem den Weg abschneiden, verrennen, Cig., C.; — p. komu, jemandem zuvorkommen, jemanden meistern, C.; — 2) beim Mähen zu weit (über die Grenze) gehen, Z., Notr., Dol.; — 3) im Mähen zuvorkommen: p. koga, Cig.

preletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchfliegen; koliko ptica v 12 urah preleti? — überfliegen; — durcheilen, durchrennen; mesto p., Cig.; — z očmi p., mit den Augen durchirren, durchfliegen, Cig.; — durchfahren, durchdringen; mraz, groza preleti človeka; (preleteč glas, eine durchdringende Stimme, Mik., Vrt., Lašče-Levst. [Rok.]); — 2) eine gewisse Zeit hindurch fliegen oder eilen, Cig.; — 3) hinüberfliegen; — 4) vorüberfliegen, Mur.; — vorübergehen: hudo vreme je preletelo, C., jvzhŠt.; — 5) im Fliegen zuvorkommen, C.; — (pren.) p. koga, jemandem zuvorkommen, C.; beseda včasi pamet preleti, Z.; — p. se v računu, sich verrechnen, Cig.; — 6) brüchig werden: jeklo preleti, t. j. pokne ali postane plenivo, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

premotljìv, -íva, adj. täuschend, Let.; premotljivo koga posnemati, Šol.

prepričljìv, -íva, adj. überzeugend, Jan., nk.; prepričljivo govoriti, Cv.

presnę́ti, -snámem, vb. pf. 1) umschöpfen, überschöpfen, Cig.; vino p., den Wein von den Hefen in ein anderes Gefäß überschenken, abziehen, Cig., Nov., Ip.-Erj. (Torb.); prim. pretočiti; — presnet, raffiniert (fig.), pfiffig, Cig.; njih goljufija, dasiravno še tako presneta, je zdaj bila očitna, Ravn.; verteufelt, verwünscht (v kletvicah in vzklikih); presneti tepec ti! presneta para! O predpust, ti čas presneti! Preš.; presneto ga je dal! er hat ihm gehörig mitgespielt! presneto je odgovarjal! er hat prächtig geantwortet! vino je presneto dobro! — 2) übernehmen: sin je od očeta presnel zemljo, vrt, njivo, travnik, Lašče-Erj. (Torb.); p. dolg, Dol., Notr.; morda je vsaj nekatere (narodne pesni) pozneje Vodnik presnel od njega (Zakotnika), Levst. (LjZv.).

prę́sti, prę́dem, vb. impf. 1) spinnen; predivo, volno p.; tanko, debelo p., fein, grob spinnen; weben (o pajku); — den Thon mittelst der Töpferscheibe ausstrecken, drehen (vom Töpfer), Cig.; piskre p., Töpfe verfertigen, Gor.; — schnurren (o mačkah): mačka prede; — aussinnen, Cig.; — 2) prede mi, ich bin in der Klemme; presneto mi je že predla, Erj. (Izb. sp.); huda mu prede, er ist in einer argen Verlegenheit, in einer üblen Lage, Cig., Jan.; tanka mu prede, er lebt kärglich, Cig.

prešinljìv, -íva, adj. durchdringend: prešinljivo oko, durchdringender Blick, Cv.

prevračljìv, -íva, adj. labil, Cig. (T.); — veränderlich: prevračljivo vreme, Z.

prezirljìv, -íva, adj. missachtend: p. proti komu, C.; verächtlich: v prezirljivem pomenu, Erj. (Torb.); prezirljivo roganje, LjZv.

prežę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel schneidend durchgehen, Valj. (Vest.); p. njivo, p. pot na njivi, da lahko z vozom črez njo peljejo, Ig (Dol.); — 2) im Schneiden mit der Sichel zuvorkommen: p. koga. Dol.

pribọ̑ljšati, -am, vb. pf. zubessern, aufbessern; p. komu; p. plačilo, C.; — p. njivo (meliorieren), Svet. (Rok.).

príčati, prȋčam, vb. impf. 1) Zeugenschaft ablegen; resnico p., der Wahrheit Zeugnis geben, Cig.; krivo p. komu, ein falsches Zeugnis gegen jemanden ablegen, Cig.; bezeugen, beweisen; to priča, da —; — 2) = izgovarjati, entschuldigen: p. koga, p. se = izgovarjati se, Habd.; — 3) p. se, streiten, disputieren, C.; vse prepametna je, da bi se s pijancem pričala, Ravn.

pričeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) Zeugenschaft ablegen; krivo p., ein falsches Zeugnis ablegen; bezeugen; kakor pričuje sv. Pavel, Valj. (Rad); — 2) gegenwärtig sein: pričujoč; anwesend, gegenwärtig; p. biti, zugegen sein; — vorliegend, Cig., Jan.

prijateljìv, -íva, adj. freundlich: ljubezniv, p. mož, prijateljivo se držati proti bratom, (-tliv) Trub.; freundschaftlich, (-tljiv) Mur.

prijaznìv, -íva, adj. huldvoll, freundlich, Alas., Jan., C., Krelj-Mik., Skal.-Let., Jsvkr., Vrt.; prijaznivo, in freundlicher Weise, Trub.; prijaznivo vkup prebivati, Dalm.

prisę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) dazulangen: vse priseže (greift zu), kar je rok imelo, Ravn.; p. k čemu, etwas erreichen, C.; = p. kaj: Matjaž pa seže v tošnjico (žep), Priseže svetel, rumen zlat, Npes.-Schein.; — 2) einen Eid ablegen, schwören; krivo, po krivem p., einen Meineid schwören, falsch schwören; p. na kaj, etwas mit dem Eide bekräftigen, beschwören; na to prisežem; p. na ustavo, die Verfassung beschwören, Cig.; — p. na glavo, beim Kopfe schwören, (prim. prisegati); — 3) prisežen = zaprisežen, vereidet: priseženi možje.

prisę̑štvọ, n. die Eidesablegung, Svet. (Rok.); krivo p., der Meineid, Jsvkr.

prisę̑žnik, m. 1) der Beeidigte, Cig.; der Schöppe, kajk.-Valj. (Rad); — 2) (šaljivo) = devetogub (der Blättermagen), ker vele, da je prisegel, da ga živ krst nikdar čisto ne opere, Brje nad Rihenberkom-Erj. (Torb.).

prisiljìv, -íva, adj. zudringlich, Cig. (T.); prisiljivo vprašati, Zv.

pristríči, -strížem, vb. pf. mit der Schere ein wenig beschneiden, stutzen; lase, živo mejo p.; (fig.) slobodi perotnice p., Navr. (Let.); p. komu perotnice, jemandem den Muth dämpfen, Cig.

pritrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) dazureiben; — 2) erreiben, Cig.; — 3) anbrechen, Cig.; — 4) unterdrücken: čulo se je govorjenje, tu pritrto, tam živo, LjZv.

protȋvo, adv. = proti: p. stati, Levst. (Zb. sp.); — stsl.

prstȋvọ, n. coll. Humussubstanzen, h. t.-Cig. (T.).

pršljìv, -íva, adj. pršljivo vreme je, kadar iz megle prši, Fr.-C.

pšenčìv, -íva, adj. = ikrast, finnig: pšenčivo meso, C., Polj.

pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.-Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi (namr. iti), Ravn.-Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.

pustobíti, -ím, vb. impf. verwüsten, C.; — njivo p., den Acker schwächen, C.

rastljìv, -íva, adj. üppig wachsend: zelje je rastljivo, Polj.; rastljiva trta, Vrtov. (Vin.).

razmẹ́tavəc, -vca, m. der Vorschneider bei einem Hochzeitsschmause (šaljivo), Svet. (Rok.).

razšíriti, -šȋrim, vb. pf. breiter machen; cesto, hlače r.; — ausbreiten, verbreiten: r. krivo vero; — ulomek r., einen Bruch erweitern, Cel. (Ar.); — r. se, breiter, weiter werden; mesto se je razširilo; sich ausbreiten; kriva vera se je razširila.

razvozláti, -ȃm, vb. pf. (einen Knoten) lösen, losknüpfen; — (fig.) r. kočljivo reč, eine heikelige Sache loswickeln, nk.

redȋvọ, n. der Nahrungsstoff, C., Let.

repák 1., m. 1) neka ptica, Valj. (Rad); — 2) (šaljivo) der Befrackte, C.

rẹzȋvọ, n. der Schnitzstoff, DZ.

rogovílica, f. dem. rogovila; ein kleiner Gabelast; ein kleines Gabelholz; — ein ähnliches Zeichen: r. nad črko, Navr. (Kop. sp.); — rogovilice vzdigniti = priseči, (šaljivo), Lašče-Levst. (Rok.); — rogovilice, die Fühlfäden, V.-Cig.

rušljìv, -íva, adj. zerbrechlich, mürbe: kamenje je rušljivo, Cig.

rváča, f. 1) = snop zrelega in izrvanega lanu ali konopelj, die Flachs- oder Hanfgarbe, Z., Lašče-Erj. (Torb.), Dol.; — 2) nizka in zajetna ženska (šaljivo), Lašče-Erj. (Torb.).

rváčast, adj. einer Hanf- o. Flachsgarbe ähnlich: rvačasta ženska = nizka in zajetna ženska (šaljivo), Lašče-Erj. (Torb.).

sarkāstičən, -čna, adj. zbadljivo zasmehovalen, sarkastisch, Jan., Cig. (T.), nk.

satīra, f. zbadljivo ali dovtipno zasmehovanje, tudi neka vrsta didaktičnega pesništva, die Satire.

satīričən, -čna, adj. zbadljivo ali dovtipno zasmehljiv, satirisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

sẹ̑č, -ȋ, f. 1) der Holzschlag (ein abgeholzter Theil des Waldes), Cig., Jan., C.; — 2) ein lebendiger Zaun, Cig., Jan., Rib.-Mik., Levst. (Cest.), LjZv.; pletena seč, Levst. (Močv.); vrt je bil zagrajen z živo sečjo, Zv.; das Dickicht: stala je prostrana seč, koder se razteže zdaj najlepša oranica, LjZv.; — 3) die Mahd, Cig., Jan., Mik.; — 4) die Metzelei, Jan., C.

sẹ́niti 1., sẹ̑nim, vb. impf. 1) beschatten, Cig.; oreh njivo seni, Hal.-C.; — 2) schattieren, Cig., Jan.

seríga, f. 1) konjska s. = konjska figa (šaljivo), Levst. (Zb. sp.); — 2) ein lästiger Mensch, Z., Lašče-Levst. (Rok.).

sívonja, m. = sivec, sivo živinče, BlKr.-DSv.

sivọ̑r, m. ein grauhaariger, alter Mann (zaničljivo), Cig.

skakálọ, n. 1) = skakalna deska, das Sprungbrett, Jan.; — 2) der Hüpfer, der Springer (zaničljivo), Cig.

skísati, -kȋsam, -šem, vb. pf. säuern, Cig.; s. se, sauer werden; vino, pivo, mleko se je skisalo; (nam. vzk-).

skominljìv, -ívo, adj. sehnsüchtig: skominljivo kaj želeti, C.

skrbljìv, -íva, adj. besorgt, beflissen, Cig., Jan.; sorgfältig, Mur., Cig., Jan.; skrbljivo paziti na kaj, ogr.-C.

skumati, -am, vb. impf. 1) tiho, nerazumljivo svojo željo razodevati, Fr.-C.; — 2) argwöhnen, Pohl.; s. koga, jemanden beargwöhnen, Vod. (Izb. sp.); — prim. skomati, skomukati.

sladljìv, adj. süßlich: (fig.) sladljivo koga vabiti (mit süßen Worten), ZgD.

smagljìv, -íva, adj. gierig, voll Verlangen: otroci so smagljivi (sməgljivi), če zavistno in poželjivo gledajo druge, ki kaj boljšega jedo, Ig (Dol.), Notr.; — unverschämt, Blc.-C.

smrdljìv, -íva, adj. stinkend; smrdljiva voda; smrdljivo meso.

sočȋva, f. = sočivo, Mur., Cig., C., Polj.

sočȋvọ, n. die Hülsenfrucht, Habd.-Mik.

sofīstičən, -čna, adj. lažnivo moder, zvijaški, zur Sophistik gehörig, sophistisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

solitrokíseł, -sela, (-sla), adj. salpetersauer: solitrokislo živo srebro, der Quecksilbersalpeter, Cig.

spẹnljìv, -íva, adj. schäumend, Schaum-: spenljivo vino, Vrtov. (Vin.); — prim. 2. speniti.

spọ̑li, adv. = spolu, zur Hälfte, halbpart; na spoli imeti kaj, BlKr.-Mik.; spoli orati (če eden zrnje, drugi njivo da), sadje takega drevesa, ki na meji stoji, gre sosedoma spoli, vzhŠt.-Vest.

sporazumljìv, -íva, adj. verständnisinnig: sporazumljivo namigniti komu, LjZv.

spoštljìv, -íva, adj. ehrerbietig; spoštljivo pozdraviti koga.

sramežljìv, -íva, adj. schamhaft, verschämt; sramežljivo dekle; sramežljivo se vesti.

srebrọ̑, n. das Silber; čisto s., das Feinsilber; pokalno s., das Knallsilber, DZ.; — živo s., das Quecksilber; nemiren kakor živo s.; pokalno živo s., das Knallquecksilber, DZ.

srtẹ́ti, -ím, vb. impf. sich sträuben: dlaka srti, vzhŠt.-C.; — scharf, rauh sein: predivo srti, C., Z.; — srteč, struppig, C.; rauh, spießig, Cig.

srtíniti se, -ȋnim se, vb. impf. 1) sich sträuben: Srtini se greben njegov (zmajev) DSv.; — 2) = zbadljivo odgovarjati: kaj se srtiniš? Lašče-Erj. (Torb.).

stavȋvọ, n. das Baumaterial, Cig., Jan., nk.

steljȋvọ, n. das Streumaterial, Jan., DZ.

stółba, f. 1) die Stufe, die Staffel, Mik., ogr.-C.; stopila je na živo stolbo, Zv.; — pl. stolbe, die Stiege, ogr.-Valj. (Rad); die Leiter, ogr.-C.; — 2) = stolbe, Vrt., Levst. (LjZv.).

stǫ́piti 1., stǫ̑pim, vb. pf. einen Tritt oder Schritt thun, treten; rahlo, trdo s.; napačno, krivo s., einen Fehltritt thun; na nogo komu s.; na prste s., energisch auftreten, Cig.; s. pred koga, vor jemanden hintreten; stopi bliže! s. v sobo, eintreten; s konja, z voza s., ab-, aussteigen; s. komu na pot, jemandem in den Weg treten; s. vmes, sich ins Mittel legen, Cig.; v službo s., in einen Dienst eintreten: s. v zakon, sich verehelichen; v človeštvo s., Mensch werden, Krelj; voda je stopila črez bregove, das Wasser ist ausgetreten; hitreje s., seine Schritte beschleunigen; nesi pismo na pošto, pa hitro stopi! (eile!); — praes. stǫ́pim, Cv.

strẹ́la, f. 1) der Pfeil, Meg., Mur., Cig., Jan.; vzami lok in strele! Dalm.; strele na tetivo polagajo, Trub.; na strelo kaj privezati, Jsvkr.; — smrtna s., das tödtliche Geschoss, C.; — der Pfeil (ein Sternbild), Cig. (T.); — 2) der Blitzstrahl; s. je udarila v hišo, zvonik, drevo, es hat ins Haus, in den Thurm, in den Baum eingeschlagen; s. ga je zadela, er ist vom Blitze getroffen worden; ognjena s., directer Blitzschlag, Cig. (T.); vodena s., der elektrische Rückschlag, C.; s. je ognjena, če užge, vodena, če ne užge, Tolm.-Štrek. (Let.); kletvice: da bi te strela ubila! da te strela! dass dich der Blitz! strela božja ga naj! Jurč.; strela, kaj pa delaš! ti strela ti! gromska strela! — 3) der Kern oder Strahl am Pferdehufe; konju s. gnije, das Pferd hat die Kernfäule, Cig.; — 4) stebriček med slemenom in plohom pri vinski preši, Dol., jvzhŠt.; der auf den Druckpflock drückende Holzklotz bei der Weinpresse, Cig.; — 5) der Spitzbalken, Dol.; — 6) neka priprava v mlinu: s. trese grajsnico, Ig (Dol.); — 7) die Spitzklette (xanthium), Cig.; — tudi: der Zweizahn (bidens tripartitus), C.; — 8) kamena s., der Bergkrystall ("den man für den materiellen Kern des einschlagenden Blitzes hält", Levst. [Rok.]), Z., Erj. (Min.), Žnid.

strẹlȋvọ, n. die Munition, das Schießmaterial, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.

stresȃljka, f. = paličica, s katero se predivo stresa, vzhŠt.-C.

strohljìv, -íva, adj. verweslich, Mur., Cig., Jan.; morsch, Mur., Guts. (Res.)-Mik.; strohljivo krono prejmejo, Schönl.; s strohljivimi plevami izboljšati prepusto zemljo, Pirc.

strojȋvọ, n. das Gerbmateriale, Cig. (T.).

sumnjìv, -íva, adj. 1) argwöhnisch, Z.; — 2) = sumen 1), verdächtig, Jan.; sumnjive prikazni, Erj. (Izb. sp.); hodil je sumnjivo okolo mene, Zv.

svẹtȋvọ, n. der Beleuchtungsstoff, Jan., Cig. (T.).

šȋvọ, n. die Näharbeit: krojač ima mnogo šiva (= mnogo dela), Dol.

škodljìv, -íva, adj. 1) schädlich; škodljiva žival, jed; — škodljivo živinče, ki rado v škodo hodi, Dol.-Levst. (Rok.); — 2) schadenfroh, Cig.

škríliti, -im, vb. impf. 1) pflastern, C.; — 2) die aufgegrabene Erde mit dem Rechen gleich machen, Jan., C.; den gesäeten Samen durch Rechen in die Erde bringen, C., vzhŠt.; s prosom posejano njivo škrilijo, t. j. prekopavajo jo z motikami in posekavajo plevel, Dol.

šobáčiti se, -ȃčim se, vb. impf. = usta na jok zbirati (prezirljivo), Rihenberk-Erj. (Torb.).

špicǫ̑nast, adj. špiconasto kladivo, der Finnhammer, V.-Cig.

šumotljìv, -íva, adj. rauschend, sausend, Mur., vino vre šumotljivo, Vrtov. (Vin.).

tȃrnica, f. kraj, kjer tarejo predivo, die Flachsbreche, Cig., Polj.

tatvína, f. 1) der Diebstahl; — 2) das Gestohlene; živo tatvino pri kom najti, Dalm.

tənílọ, n. der Teig (šaljivo), C.; tenila imamo, pa mazila ne, da bi gibanice pekli, Fr.-C.

tetíva, f. die Bogensehne, Meg., Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Trub., ogr.-Mik.; svoje strele na tetivo polagajo, Dalm.; — die Sehne (math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); tetive, die Knochenbänder, Cig.

tóčiti, tǫ́čim, vb. impf. 1) fließen machen: vergießen; solze, kri t.; kri t. iz nosa, Nasenbluten haben, Guts.-Cig.; — ausschenken; vino, pivo t.; — lonec toči, der Topf rinnt, Mur.; sod toči, C.; — 2) laufen machen: rollen machen, wälzen: krogle, kamenje t.; A vsak drugače svojo kroglo toči, Levst. (Zb. sp.); t. se, rollen: okleno (= jekleno) zrnje se spredaj toči, Ravn. (Abc.); t. se črez kamen in brin, Jurč.; — drehen; kolo t., Cig.; nit t., Zwirn machen, C.; predivo t. (= sukati), C.

tōrta, f. sladčičarsko pecivo, die Torte.

trȃge, f. pl. 1) die Trage; mrtvaške trage; — 2) (zaničljivo) = dolge noge, Trst. (Let.); — iz nem.

trẹ́biti, -im, vb. impf. 1) vom Ungehörigen befreien, reinigen, putzen: solato, gobe t.; drevje t.; jarek, reko, ribnik t. (vom Schlamme u. dgl. reinigen, baggern); njivo t., die Steine u. dgl. vom Acker sammeln, Cig.; — zobe t., die Zähne stochern; nos si t., sich die Nase putzen; — kožo t. (abschaben, falzen), V.-Cig.; — ausweiden; ribe t.; — jezik t., die Sprache purificieren, Cig. (T.), nk.; — t. se, sich des Ungehörigen, Unbrauchbaren entledigen: sadje se trebi, t. j. kar je črvivega, slabega, odpada; leščniki se trebijo (= gredo radi iz robčevine), Gor.; ptiči se trebijo, die Vögel wechseln die Federn, federn sich, Cig.; — krava se trebi (entledigt sich der Nachgeburt), Z., jvzhŠt.; — 2) roden: gozd trebiti.

trę́slica, f. 1) das Zittern, V.-Cig.; — 2) das Fieber, Mur., Cig., Jan., C., Vrtov. (Km. k.); — 3) die Flachsschwinge, Cig., Jan.; priprava, s katero se omikano predivo trese in raztepa, Dol., Gor.; — 4) die Beutelvorrichtung in der Mühle, Notr.

tŕnje, n. coll. die Dornen; — der Dornstrauch, der Dornbusch; — das Dorngestrüppe; — živo t., der Brombeerstrauch (rubus fruticosus), mrtvo t., die Ackerbrombeere (rubus caesius), Josch.

túlje, f. pl. = tule, Cig., Jan., Cerkljanski hribi-Štrek. (LjZv.); gospodinja prede pražnje predivo, hči in dekla pa hodne kodelje in tulje, Zv.

túlji, m. pl. najslabejše predivo, ki se vender še da presti (s tacega platna ima pastir ruho, časi tudi srajco), Ponikve na Št. Vidski gori-Erj. (Torb.).

tvorȋvọ, n. das Material, Cig. (T.), DZ.; der Bildungsstoff, das Protoplasma, Erj. (Som.).

učȋvọ, n. der Lehrstoff, das Lehrmaterial, Jan., Cig. (T.), LjZv.

udẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) bearbeiten, zurichten: u. kožo, die Haut zurichten, gerben, Mur., vzhŠt.-C., Savinska dol.; udelano platno, vollständig zugerichtete Leinwand, Kr.; cultivieren: u. zemljo, udelan svet, Levst. (Močv.); u. iz puščave njivo, LjZv.; — tako je premotil in udelal ljudi, da so mu vse verjeli, LjZv.; — u. se, sanfter werden, sich bilden, Z.; — vreme se bo udelalo, das Wetter wird sich machen, Savinska dol.; — u. koga, einen übel zurichten, Cig.; hudo so ga udelali, Mur.; — u. se, bei einer Arbeit ermüden, Z.; — udelan, von der Arbeit ermüdet, C.; — beschmutzen, Cig.; u. se, sich beschmutzen, Cig.; v takem blatu se ves udelaš, Polj.; ves udelan, Cig.; — 2) u. se, bei der Bearbeitung verloren gehen: nekoliko blaga se vselej udela, Dol.

uhọ̑, ušę́sa, n. 1) das Ohr; za uho udariti, počiti koga, jemandem eine Ohrfeige geben; na uho dobiti, zu hören bekommen, Levst. (Zb. sp.); na ušesa vleči, lauschen, horchen; ušesa po sebi vreči, die Ohren zurückschlagen (v. Pferde), jvzhŠt.; pod uho si podtikati, etwas absichtlich überhören, unbeachtet lassen, Levst. (Nauk); = za uho metati (besede), Jarn.; pazljivo na ušesa jemati kaj, aufmerksam anhören, LjZv.; — ribje u. = škrga, Jan.; — 2) das Öhr (der Nadel, der Axt u. dgl.); skozi uho je sekiri vtaknjeno toporišče; — der Henkel beim Schaffe, beim Topfe; uho na zvonu, das Hangeeisen der Glocke, Cig.; — das Stiefelohr, Cig., C.; — 3) der Zipf bei einem Kleidungsstück, C.; die Klappe am Kleide, Cig.; — ušesa, die Klaue am Hammer, Cig.; — 4) morsko u., gemeines Seeohr, die knotige Ohrschnecke (haliotis tuberculata), = u. sv. Petra, Erj. (Ž.); — 5) babino uho, der Holunderschwamm, Cig.; — mačje u., die Fliegenblume (ophrys myodes), Cig.; — mišja ušesa (hieracium), Josch; — uhọ̑, gen. ušę́ta, Rož.-Kres, gen. úha, kajk.-Valj. (Rad).

ujẹdljìv, -íva, adj. bissig, Cig., C.; ujedljiva zabavljica, beißende Satire, LjZv.; ujedljivo zabavljati komu, LjZv.

uléžati, -ím, vb. pf. 1) u. posteljo, das Bett durch Liegen vertiefen, C.; — 2) u. se, abliegen; sadje, vino se uleži; uležan, abgelegen: uležano sadje, vino; uležano pivo, Lagerbier, nk.

unésti, unésem, vb. pf. 1) davontragen; sedite, da nam spanja ne unesete! wegraffen, entführen, Cig., Jan., C.; smrt ga je unesla, ogr.-M.; volk ovco, povodenj most unese, ogr.-Valj. (Rad); u. glavo, pete, mit heiler Haut davonkommen, entfliehen, Cig., C.; = u. jo, Cig., M., Vrtov. (Km. k.); — 2) entwenden, Mur., Cig., Jan.; veliko je unesel in ukradel, Trub.; — unesena mitarina, verkürzte Mautgebür, Levst. (Pril.); — 3) beim Zielen fehlschlagen: vselej mu je uneslo, BlKr.-M.; — 4) u. se, durch zu vieles Tragen einen Schaden erleiden, sich übertragen, Cig.; — u. se, sich abnützen: vsako orodje, a izlasti vrteča se priprava se unese s časom, rekše, ubrusi se in ogladi, a tudi človek, Koborid-Erj. (Torb.); malinček (za kavo) ne služi dobro, dokler se ne unese, Podkrnci-Erj. (Torb.); — vom Eifer nachlassen, nachgeben; človek se s časom unese, Savinska dol.; — zahm werden: junec je bil divji, a zdaj se je unesel, Gor.; — sovraštvo se je uneslo (hat abgenommen), Let.; vreme se je uneslo, das Wetter hat sich gebessert, Ljub.; — geringer, weniger werden, verloren gehen: unese se predivo pri predvi, žito pri mlenju, Polj.

upljìv, -íva, adj. mit Vertrauen, zuversichtlich: upljivo moliti, C.

ustrẹžljìv, -íva, adj. 1) gefällig, dienstfertig, zuvorkommend, Cig., Jan., C., nk.; — 2) entsprechend: ustrežljivo potrebam časa, zeitgemäß, Levst. (Pril.).

utrudljìv, -íva, adj. ermüdend; utrudljivo delo.

ȗzmati, -am, vb. impf. = krasti (šaljivo).

ȗzmovič, m. = tat (šaljivo), SlN.

v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.-Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.-Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. (LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.-Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; (nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.

vȃga, f. 1) die Wage; na vago dejati; — na vagi biti, ungewiss sein; — 2) eine dem Wagebalken ähnliche Vorrichtung: die Brunnenwage, der Brunnenschwengel, Pot.-M., C.; studenec na vago, Fr.-C.; — das Ziehpanster in den Wassermühlen: mlin na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; — die Wage am Wagen, woran die Stränge befestigt sind; tudi pl. vage, Cig.; — 3) die Wägung, das Gewicht: štiri kile dobre vage (gut gewogen); surova, groba vaga, das Bruttogewicht, Cig.; čista v., das Nettogewicht, Jan. (H.); živa v., t. j. teža žive, nezaklane živali: prodati, kupiti na živo vago, Notr., Dol.; — ravna vaga, das Gleichgewicht, C.; — pravična mera in vaga v nebesa pomaga, C.; — iz nem.

váljar, -rja, m. die Walze; z valjarjem povaljati njivo, BlKr.; — die Nudelwalze; z valjarjem testo razbliniti, razvaljati.

varíti, -ím, vb. impf. 1) sieden machen, kochen, Mur., Cig., Nov.; kašnate klobase varijo, t. j. nekoliko kuhajo, vzhŠt.; — brauen, Cig.; pivo v., Levst. (Nauk); — 2) schweißen; železo v.; — (= spajati, löthen, Mur., Cig., Jan., nk.).

vezȋvọ, n. 1) das Bindegewebe, Cig. (T.); koščeno v., das Knochengewebe, Erj. (Som.); — 2) das Stickgarn, das Stickwerk, Jan. (H.).

vlẹ́či, vlẹ́čem, vb. impf. ziehen, schleppen: v. voz; v. koga za roko; magnet železo na-se vleče, der Magnet zieht das Eisen an; domov me vleče, es zieht mich nachhause; oči na se v., Aufsehen machen; črez zobe v., ausrichten, verleumden; — sapo na se, k sebi v., den Athem an sich halten; — na ušesa v., lauschen, horchen; — v. koga, jemanden aufziehen, Kr.; on me je dolgo vlekel, jaz sem ga pa potegnil, Polj.; — veter vleče; tu vleče, hier ist ein Luftzug; — na belo, črno, zeleno v., ins Weiße, Schwarze, Grüne spielen, Dict., Cig., Šol.; mesec je na rdeče vlekel, jvzhŠt.; — v. na kaj, nach etwas schmecken, einen Beigeschmack haben; vino, pivo na kislo vleče, der Wein, das Bier hat einen Stich, Cig.; — v. s kom, es mit jemandem halten; na dvoje v., in zwei Parteien getheilt sein, Cig.; — v. se, geschleppt, geschleift werden; obleka se vleče po tleh; dahin ziehen: Po cest' se vleče silna vojska, Npes.-K.; sich hinschleppen; vleče se kakor megla brez vetra; — pot se vleče, der Weg zieht sich; — reč se vleče, die Sache verzieht sich, zieht sich in die Länge; kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — vino se vleče, der Wein zieht sich, ist zähe, Cig.; — v. se za koga, kaj, sich um jemanden, etwas reißen; v. se za koga, jemandes Partei halten, sich für ihn verwenden; — v. se za kako reč, etwas eifrig verfechten; — v. se s kom, mit jemandem streiten, zanken: nikar se z bogatim človekom ne vleci! Škrinj.; v. se s kom za svoje, Jsvkr.

vǫ̑tək, -tka, m. 1) der Einschlag im Gewebe; Votek ženem sem in tam, Danj. (Posv. p.); votek ima biti iz zlata, Jap. (Sv. p.); — temu je lehko votek najti, dafür ist leicht ein Mittel zu finden, Levst. (Zb. sp.); v. motati komu, jemandem nachgehen: deca materi zmeraj votek motajo, vzhŠt.; — 2) pečni votek, eine Art Mehlspeise, Št.-C.; — 3) (šaljivo) = denar, C.

vozȋvọ, n. das Fahrgut, Jan.

vrlína 2., f. 1) die Zaunöffnung, Mik., BlKr.; (črez vrlino vozijo na njivo, na vrt; tam napravijo leso ali pa zagrade z vejevjem, BlKr.); sploh veča luknja v ograji ali steni, zidani in leseni, Dol.; — 2) aus Brettern gemachtes Gartenthor, M.; = lesa, vrnila, Levst. (Pril.).

vuzmę̑nica, f. 1) das Osterfeuer, vzhŠt.; — 2) pl. vuzmenice, nekako pecivo, C.

zabičeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zabičiti; einschärfen, Levst. (Nauk), Jurč., nk.; nihče ne more dovolj z. v živo, es kann nicht genug darauf hingewiesen werden, Levst. (Močv.).

zablǫ́diti, -im, vb. pf. 1) fehlgehen, sich verirren, Meg., Mur., Cig., Jan.; z. na krivo pot, z. v brlog nevernih divjakov, LjZv.; — (pren.) v zmote z., in Irrthümer verfallen, Cig.; — 2) vermischen, Cig.; z. svinjam = med pomije otrobe ali moko pomešati, jvzhŠt.; — z. komu kako grenko, jemandem eine derbe Wahrheit sagen, M.; — 3) z. si, verfehlen: z. si pot, C.; z. si pri čem, bei einer Sache fehlgehen, C.

zabrázditi, -im, vb. pf. eine Furche ziehen, einfurchen, Cig.; z. v tujo njivo, in einen fremden Acker hineinackern, (fig.) jemandem ins Gehege gehen, Cig.

začrvíviti, -ȋvim, vb. pf. = črvivo narediti: muhe začrvivijo meso, Z.

zadẹjáčiti, -ȃčim, vb. pf. verthun (zaničljivo), Lašče-Levst. (Rok.).

zadovoljìv, -íva, adj. befriedigend, Jan.; zadovoljivo izpričevalo, DZkr.; sosed je zadovoljno in zadovoljivo namežikal sosedu, LjZv.

zagradíti, -ím, vb. pf. mit einem Zaun absperren, verzäunen, verfrieden; z. travnik, njivo; — verrammeln; pot z.; — eindämmen: z. reko, Cig., Jan.; — z. se, sich verschanzen, Jan.

zahȃjati, -am, vb. impf. ad zaiti; 1) untergehen: solnce zahaja (za gore); — 2) irre gehen, fehlgehen, Cig., Jan., Trub., Dalm.-M.; vi silno krivo zahajate, Trub.; zato ne mogo zahajati, se motiti in krivo storiti, Trub.; s pravega pota z., vom rechten Wege abirren, Cig.; v tuje pravice z., einem in sein Amt eingreifen, Cig.; v škodo z. komu, jemanden beeinträchtigen, Cig.; — (von einem Gegenstande) abschweifen, Cig. (T.); — 3) zu kommen pflegen, besuchen, frequentieren; zvečer v krčmo z.; v kako druščino z.; za kom z., jemandem nachgehen (z. B. aus Liebe), Cig.; — 4) z. s kom, mit jemandem umgehen, ihn behandeln, vzhŠt., ogr.-C.

zaklę̑pək 2., -pka, m. das Niet, Cig. (T.); — das breitgeschlagene Ende eines eingeschlagenen Nagels: zaklepke starih žrebljev s sekirico pazljivo kvišku prigniti, Levst. (Podk.).

zanesljìv, -íva, adj. 1) nachsichtig, Jarn.; langmüthig, Cig.; — 2) verlässlich, zuverlässig; z. služabnik, zanesljivo poročilo.

zaničljìv, -íva, adj. 1) geringschätzig; zaničljivo koga pogledati, jemandem einen verächtlichen Blick zuwerfen; — hoffärtig: niso nič zaničljivi in visoki, LjZv.; — 2) verachtungswürdig, Cig.; nichtswürdig, Mur.

zaoráti, -orȃm, -órjem, vb. pf. 1) durch das Pflügen verdecken, einackern, unterackern, Cig.; gnoj z., Cig.; durch Pflügen ausfüllen, zupflügen: jamič z., Cig.; — z. mejo, den Rand des Ackers abpflügen, Cig.; — 2) beim Ackern hineingerathen: z. v tujo njivo; — (fig.) auf einen Abweg gerathen, Jan.; = z. jo: tako daleč smo jo zaorali! Levst. (Zb. sp.); — 3) zu ackern anfangen: z. njivo, Cig.; — (fig.) le pridi! zaorala bova, da boš čutil (= tepen boš), jvzhŠt.; — 4) verackern: z. čas, Cig.

zapéljati, -pę́ljem, -peljáti, -ȃm, vb. pf. 1) fehlfahren, fehlführen, fehlleiten; z. se, fehlgehen: daleč se zapelješ, če tako misliš, Bas.; — verführen, verleiten; z. koga v greh; z. koga, da kaj stori; — 2) hinfahren, hinführen; zapelji nas v mesto; dvakrat z. gnoja na njivo, zwei Fuhren Dünger auf den Acker führen; — zapelji otroka domov! führe, geleite das Kind nachhause!

zapeljìv, -íva, adj. verführerisch; zapeljivi pogledi; zapeljivo govoriti.

zapȋra, f. 1) das Verschließen, das Versperren, Cig., Jan.; — der Verschluss, die Sperre, Cig., Jan., DZ.; uradna z., ämtlicher Verschluss, DZ.; — die Haft, Cig.; — die Clausur, Cig.; — 2) ein Behältnis, das sich verschließen lässt: vse živo jih je bilo po kraljevem poslopju, po zapirah, po posteljah, Ravn.

zaplóskati, -am, vb. pf. 1) = ploskaje pokriti: dež njivo zaploska, M.; — 2) zu klatschen anfangen; — einmal klatschen, aufklatschen; z rokami z., die Hände zusammenschlagen.

zapustíti, -ím, vb. pf. 1) verlassen: = nicht mehr bebauen: njivo, rudnik z.; zapuščeni vinogradi; = ohne Hilfe lassen; Bog me je zapustil; zapuščeni otroci; z. se, sich verwahrlosen, Levst. (M.); = sich von jemandem trennen, von ihm weichen; žena je moža zapustila; vojaki so zapustili svojega poveljnika; z. svoje mesto, svet; moč ga je zapustila; = aufgeben; z. službo, hude navade, greh, pravo pot; — 2) (nach dem Tode) zurücklassen, hinterlassen; zapustil je ženo in petero otrok, malo blaga, veliko dolgov; z. komu kaj, jemandem etwas hinterlassen, vererben.

zarásti, -rástem, vb. pf. 1) durch Wachsen bedeckt, ausgeglichen werden: zarastel, verwachsen: zaras(t)el pot, ein verwachsener Weg, C.; po zaraslih potih, Dalm.; sredi zarastlega parka, LjZv.; — 2) wachsend bedecken: trava je pot zarasla; — z. se, durch Wachsen bedeckt werden, verwachsen; steza se je s travo zarasla; vinograd se je z zeljo, s plevelom zarasel; pustiti njivo, da se zaraste, den Acker verwachsen lassen, Cig.; — z. se, vernarben, zuheilen; rana se je zarasla.

zašíti, -šȋjem, vb. pf. zunähen, vernähen; sam sebi je rokav zašil = er hat sich selbst geschadet, Met.; ne molči, da mu usta zašiješ; luknjo v kaki obleki z.; raztrgane hlače z.; — einnähen: z. koga v vrečo, in einen Sack einnähen; denar v oblačilo z.; — zašili so ga (šaljivo) = zaprli so ga.

zatrzniti, -im, vb. pf. = (njivo) trzno pustiti, C.

zbȃdanje, n. das Stechen; — das Sticheln (fig.); z. z besedami; zasegljivo z., die Aufzieherei, Cig.

zbósti, zbódem, vb. pf. stechen; z. koga z iglo; z. se, sich stechen; z. se z iglo, s trnom; — empfindlich kränken; s kako besedo koga z., Cig.; te besede so ga v živo zbodle, Cig.

zdravȋvọ, n. der Heilstoff, Jan.

zidȋvọ, n. das Baumaterial, Jan., C.

zmlẹ́ziva, f. = mlezivo, die Biestmilch, Pohl., Ig (Dol.).

zmółziva, f. = zmleziva, mlezivo, Cig.

zmotljìv, -íva, adj. 1) bethörend: kako zmotljivo povita in okrogla je bila čarovnica! LjZv.; — 2) = kdor se rad zmoti, Dol.; fehlbar, fallibel, Cig., Jan.

zonljìv, -ljíva, adj. = zonast: zonljivo žito, Nov.

zvẹdljìv, -íva, adj. neugierig, Mur., Cig., C.; v njo se zvedljivo upro vse oči, LjZv.; vsa zvedljiva, voll Neugierde, LjZv.

žənjȋvọ, n. das zu schneidende Getreide auf dem Acker, C.

žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.

žlȃhta, f. 1) das Geschlecht: od žlahte do žlahte, vsa človeška ž., Krelj; — 2) die Art, Jan.; vseh žlaht penezi, allerhand Münzen, vseh žlaht sadje, allerhand Früchte, C.; — 3) die Verwandtschaft = die Verwandten; vso žlahto obhoditi; žlahta — raztrgana plahta, = die Verwandtschaft ist lieblos, Z.; predno človek k žlahti priteče, lehko mu kri uteče, Levst. (M.); Prišli k nji so žlahta njena, Npes.-Mik.; — 4) das Verwandtschaftsverhältnis; v žlahti biti komu, s kom, mit jemandem verwandt sein; tudi: žlahta biti komu, Cig.; bližnja ž., nahe Verwandtschaft; daljna ž., entfernte Verwandtschaft; = mrzla ž., Cig.; v žlahti po slokem kolenu, entfernt verwandt (šaljivo), Cig.; ž. po krvi, po mleku, die Verwandtschaft nach dem Vater, nach der Mutter, Cig.; — prim. stvn. slahta, srvn. slahte, Geschlecht, Gattung, Mik., C.

žlẹbàt, -áta, adj. mit einer Rinne oder rinnenartigen Vertiefung versehen, Hip.-C.; žlebata opeka, Mik.; ausgekehlt, Cig.; žlebato kladivo, der Kehlhammer, Cig.; žlebato kolce, die Rolle (mech.), Cig. (T.).

žrẹ́ti, žrèm, vb. impf. fressen; gierig essen; zaničljivo nam. jesti: celo noč so žrli in pijačili.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar