čá medm. (ā)
nar., klic volu na desno!:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

čačačá in cha-cha-cha tudi cha-cha -ja in -- [druga oblika ča-ča-čá, tretja oblika ča-čá] m (ȃ)
ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Južne Amerike: nauči me čačača
// skladba za ta ples: jazz je zaigral čačača; petnajst minut za ljubitelje čačačaja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

čákavščina -e ž (ā)
jezikosl. najzahodnejša hrvaška narečna skupina z vprašalnim zaimkom ča: kajkavščina, čakavščina in štokavščina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.