Tiskanje

izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

tudi s ponovljeno črko h

izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega

tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost

3.2.

tudi s ponovljeno črko h

3.3.

izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj

izraža čustveno podkrepitev izjave

FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]

pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi

ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika]
FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)

amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda]

iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege

razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja

ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’

aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja]

enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej ↑anektirati

atlét atléta samostalnik moškega spola [atlét]

športnik, ki se ukvarja z atletiko

ekspresivno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno kolo; SINONIMI: manj formalno športnik

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Athlet, frc. athlète in lat. athlēta iz gr. athlētḗs ‛borilec, tekmovalec v športu’ iz ãthlos ‛tekma, boj’ - več ...

ávtodóm ávtodóma samostalnik moškega spola [áu̯todóm]

avtomobil, namenjen bivanju, zlasti na potovanju, počitnicah; SINONIMI: neformalno kamper

ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑dom

bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]

mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno v množini

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, primorsko, ekspresivno nona

ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov

manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei

FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba

bábji bábja bábje pridevnik [bábji]

neformalno, slabšalno ženski

neformalno

slabšalno

STALNE ZVEZE: babje pšeno
FRAZEOLOGIJA: babja vera, babje poletje, hudič babji
ETIMOLOGIJA: ↑baba

baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se]

pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem

ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...

balónček balónčka samostalnik moškega spola [balónčək]

navadno ekspresivno balon, zlasti manjši

manjša okrogla tvorba s tanko steno, napolnjena s plinom, zlasti zrakom

ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balon

nekdaj priprava z manjšim balonom za merjenje koncentracije alkohola v izdihanem zraku ali del te priprave

ETIMOLOGIJA: ↑balon

banálen banálna banálno pridevnik [banálən]

ki se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomemben, nevreden pozornosti

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. banal) iz frc. banal, prvotno ‛vsakdanji, normalen’ < ‛ki se nanaša na lokalne zadeve’, iz ban ‛sodno okrožje’ - več ...

banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost]

stanje, lastnost česa, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti

stanje, lastnost česa, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno

STALNE ZVEZE: banalnost zla
ETIMOLOGIJA: ↑banalen

bazilísk bazilíska samostalnik moškega spola [bazilísk]

mitološko bitje s trupom kače ali kuščarja in perutmi, ki ubija s pogledom

iz zoologije kuščar zelenkaste ali rjavkaste barve, ki lahko po zadnjih nogah krajši čas teče po vodi, živeč v Srednji Ameriki in severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Basiliscus

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Basilisk in) lat. basiliscus iz gr. basilískos, ‛vrsta kače’, prvotno ‛kraljič’, iz basileús ‛kralj’, ker je bazilisk veljal za kralja kač

bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]

grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg

STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...

bivakíranje bivakíranja samostalnik srednjega spola [bivakíranje]

prenočevanje, čakanje na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju; SINONIMI: bivak

ekspresivno začasna navzočnost, prisotnost koga kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas

ETIMOLOGIJA: ↑bivakirati

bivakírati bivakíram nedovršni in dovršni glagol [bivakírati]

prenočevati, čakati na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju

ekspresivno začasno se nahajati, biti kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas

ETIMOLOGIJA: ↑bivak

bláblá; in blá medmet

tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla ponazarja vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje

tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla izraža, da se zdi govorcu predhodna trditev vsebinsko prazna, neresnična, zavajajoča

kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla, ekspresivno vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje

ETIMOLOGIJA: ↑bla

brémza brémze samostalnik ženskega spola [brémza]

neformalno priprava, mehanizem za upočasnjevanje, ustavljanje vozila

neformalno

neformalno, ekspresivno kar kaj ovira, zadržuje, preprečuje; SINONIMI: ekspresivno cokla

neformalno, ekspresivno kar preprečuje, da kdo dela, se ravna po trenutnih vzgibih, željah

FRAZEOLOGIJA: stopiti na bremzo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bremse, prvotneje ‛del uzde’, prvotno ‛spona’

brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən]

v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca

v nekaterih zvezah v obliki brezmejni

v nekaterih zvezah v obliki brezmejni

v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja

FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna.
ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)

brezmêjnost brezmêjnosti samostalnik ženskega spola [brezmêjnost]

stanje, lastnost česa, da nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca

ekspresivno stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja

ETIMOLOGIJA: ↑brezmejen

cepetáti cepetám nedovršni glagol [cepetáti]

udarjati z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja

ekspresivno

ekspresivno hoditi, premikati se, navadno negotovo, v zadregi

ekspresivno nemirno se prestopati, zlasti zaradi mraza

ekspresivno zaostajati glede na povprečno, pričakovano stopnjo česa

ETIMOLOGIJA: ↑cepet - več ...

cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl]

zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja

umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto

STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ↑ciklus

cíkličen cíklična cíklično pridevnik [cíkličən]

v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo

v nekaterih zvezah v obliki ciklični

v obliki ciklični ki je iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu

v obliki ciklični ki je v zvezi s sorazmerno nestabilnostjo, za katero so značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti

v obliki ciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v sklenjeni verigi, povezani v obroč

STALNE ZVEZE: ciklični čas
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. zyklisch, frc. cyclique, angl. cyclic in lat. cyclicus iz gr. kyklikós, iz ↑cikel

cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus]

zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja

umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto

STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

copáta copáte samostalnik ženskega spola [copáta]

navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo za notranje prostore, zlasti bivalne; SINONIMI: copat

navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, čevelj, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka

navadno slabšalno kdor je preveč uslužen, nesamozavesten in se pusti voditi drugim

FRAZEOLOGIJA: imeti pod copato koga
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. zapàte ‛sandala, copata’ = knjiž. it. ciabatta ‛copata, ponošen čevelj’, prevzeto z vzhoda, perz. čäbät, tatar. čabata ‛opanka iz ličja’ - več ...

crkávati crkávam nedovršni glagol [cərkávati]

neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno crkovati

neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkovati

neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkovati

neformalno

;

SINONIMI:

neformalno crkovati

FRAZEOLOGIJA: crkavati na obroke, crkavati od smeha
ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...

cvetíca cvetíce samostalnik ženskega spola [cvetíca]

rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; SINONIMI: cvetlica, cvetnica, ekspresivno cvetka

aroma vina, ki spominja zlasti na cvetje, sadje

ETIMOLOGIJA: ↑cvet

cvetličárka cvetličárke samostalnik ženskega spola [cvetličárka]

ženska, ki se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah

ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar

cvetličárstvo cvetličárstva samostalnik srednjega spola [cvetličárstvo]

dejavnost, ki se ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah

ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar

cvetličnják cvetličnjáka samostalnik moškega spola [cvetličnják]

zaprt, navadno zastekljen prostor za gojenje rastlin, zlasti cvetlic

večja posoda, korito, v katero se posadi okrasne rastline

ETIMOLOGIJA: ↑cvetlica

čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]

žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae

STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...

čebelár1 čebelárja samostalnik moškega spola [čebelár] in [čəbelár]

kdor se ukvarja z gojenjem čebel

ETIMOLOGIJA: ↑čebela

čebelárstvo čebelárstva samostalnik srednjega spola [čebelárstvo] in [čəbelárstvo]

dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov

ETIMOLOGIJA: ↑čebelar

čebélica čebélice samostalnik ženskega spola [čebélica] in [čəbélica]

ekspresivno čebela

ekspresivno slika, podoba čebele kot znak za dobro opravljeno delo, nalogo

ekspresivno

navadno v množini članica taborniške organizacije, stara približno od 6 do 10 let

FRAZEOLOGIJA: priden kot čebelica, pridna čebelica, ptički in čebelice
ETIMOLOGIJA: ↑čebela

čebelnják čebelnjáka samostalnik moškega spola [čebelnják] in [čəbelnják]

manjši zaprt objekt s panji za gojenje čebel

ekspresivno prostor, v katerem je velika, glasna, živahna množica ljudi

FRAZEOLOGIJA: biti (kje) kot v čebelnjaku
ETIMOLOGIJA: ↑čebela

čigúmi čigúmija; tudi čikgúmi samostalnik moškega spola [čigúmi]

neformalno raztegljiva, mehka, oslajena snov za žvečenje

FRAZEOLOGIJA: vleči se (komu) kaj kot čigumi
ETIMOLOGIJA: ↑čikgumi

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.2.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca]

kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem

kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka

naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik

;

SINONIMI:

čistilnik

ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo

ekspresivno

manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje

ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

čísto prislov [čísto] tudi [čistó]

brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti

takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa

kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh

kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku

FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe
ETIMOLOGIJA: ↑čist

da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi

v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet

v predmetnih odvisnikih

v poročanem govoru

v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek

v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek

v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku

v namernih odvisnikih

v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku

v načinovnih odvisnikih

v zvezi ne da

5.2.

v načinovnih odvisnikih

v zvezah kot da, kakor da

v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku

6.1.

v zvezi tako da

v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku

8.

v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano

9.

v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku

v zvezi samo da

v zvezi samo da

v zvezi samo da

v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke

11.

v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.

kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo

kot členek

kot členek izraža začudenje, nejevero

kot členek izraža podkrepitev trditve

ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...

dámjak dámjaka samostalnik moškega spola [dámjak]

jelen z lisastim kožuhom in lopatastim rogovjem; primerjaj lat. Dama dama

ETIMOLOGIJA: (prevzeto in prilagojeno iz nem. Damhirsch) iz lat. damma

debílnost debílnosti samostalnik ženskega spola [debílnost]

slabšalno stanje, lastnost koga, da ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debilizem

slabšalno

;

SINONIMI:

slabšalno debilizem

slabšalno

ETIMOLOGIJA: ↑debilen

dežník dežníka samostalnik moškega spola [dežník] in [dəžník]

priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: neformalno marela

užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnikarica, neformalno marela, iz biologije orjaški dežnik

vojaški obrambni sistem, ki ščiti pred napadi iz zraka

kar združuje deležnike, dejavnosti, vsebine s skupnimi cilji, zlasti zaradi težnje po večji usklajenosti, učinkovitosti; SINONIMI: neformalno marela

ekspresivno kdor deluje kot zaščitnik

STALNE ZVEZE: orjaški dežnik
ETIMOLOGIJA: ↑dež

dietológ dietológa samostalnik moškega spola [dijetolók dijetológa]

strokovnjak za dietologijo; SINONIMI: dietetik

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Diätologe iz ↑dietologija

dínar dínarja samostalnik moškega spola [dínar]

denarna enota Srbije in nekaterih drugih držav

denarna enota nekdanje Jugoslavije in nekdanja denarna enota Hrvaške in Bosne in Hercegovine

ekspresivno denar

FRAZEOLOGIJA: gledati na vsak dinar, ne imeti niti dinarja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. dȉnār in srgr. iz lat. dēnārius ‛srebrnik’, prvotno ‛novec za deset enot’, iz dēnī ‛po deset’ - več ...

dínarski1 dínarska dínarsko pridevnik [dínarski]

ki je v zvezi z dinarjem 1.

ki je v zvezi z dinarjem 2.

ETIMOLOGIJA: ↑dinar

doklèr in dókler in dôkler veznik [doklèr] in [dókler] in [dôkler]

izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja toliko časa, kolikor časa poteka, obstaja dejanje v odvisnem stavku

v zvezi dokler ne izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja do trenutka, ko nastopi dejanje v odvisnem stavku

v zvezi dokler ne

v zvezi dokler ne

ETIMOLOGIJA: sorodno je hrv., srb. dȍklē, ukr. nar. doklja < pslov. *dokъlě iz ↑do + ↑kaj + ↑le - več ...

dramatúrški dramatúrška dramatúrško pridevnik [dramatúrški]

ki je v zvezi z dramaturgi ali dramaturgijo 1.

ekspresivno ki je zasnovan takó, da povzroča visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti

ETIMOLOGIJA: ↑dramaturg

dresúrni dresúrna dresúrno pridevnik [dresúrni]

ki je v zvezi z dresurnim jahanjem

STALNE ZVEZE: dresurno jahanje
ETIMOLOGIJA: ↑dresura

èh in êh medmet

tudi s ponovljeno črko e, tudi s ponovljeno črko h izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti

tudi s ponovljeno črko e

izgovarja se z nižjim tonom

izraža, da govorec občuti nostalgijo

tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti

kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

kot členek, s ponovljeno črko e, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike

ETIMOLOGIJA: ↑e

ekvinókcij ekvinókcija samostalnik moškega spola [ekvinókci]

čas, ko dan in noč trajata enako dolgo; SINONIMI: enakonočje

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Äquinoktium) iz lat. aequinoctium iz aequus ‛enak’ + nox ‛noč’

enakonóčje enakonóčja samostalnik srednjega spola [enakonóčje]

čas, ko dan in noč trajata enako dolgo; SINONIMI: ekvinokcij

ETIMOLOGIJA: iz enaka noč

enakoprávnost enakoprávnosti samostalnik ženskega spola [enakopráu̯nost]

stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovrednost

ETIMOLOGIJA: ↑enakopraven

enakovrédnost enakovrédnosti samostalnik ženskega spola [enakowrédnost]

stanje, lastnost koga, česa, da je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu

stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakopravnost

ETIMOLOGIJA: ↑enakovreden

épika épike samostalnik ženskega spola [épika]

literarno ustvarjanje, ki se osredotoča zlasti na pripoved, opis dogajanja, ali literarna dela kot rezultat tega ustvarjanja

celota epov kake skupnosti, jezika, avtorja

ekspresivno filmsko, dramsko, literarno delo o pomembnem dogodku, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore; SINONIMI: ep, ekspresivno epopeja, ekspresivno epos

ekspresivno dalj časa trajajoče dogajanje, ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti, ali pripoved o takem dogajanju; SINONIMI: ekspresivno ep, ekspresivno epopeja

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Epik iz ↑ep

épski épska épsko pridevnik [épski]

ki je v zvezi z epiko 1.

ki je v zvezi z epom 1.

ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore

ekspresivno ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti

ekspresivno ki je zelo velik, obsežen; SINONIMI: ekspresivno titanski

kot samostalnik v obliki epsko kar se osredotoča zlasti na pripoved, opis dogajanja

STALNE ZVEZE: epska širina, epsko gledališče
ETIMOLOGIJA: ↑ep

fáraon fáraona samostalnik moškega spola [fáraọn]

vladar v starem Egiptu

FRAZEOLOGIJA: dežela faraonov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pharaon in lat. pharaō iz gr. pharaṓ, to pa iz egip. per-aa, prvotno ‛velika hiša, palača’ - več ...

fáraonski fáraonska fáraonsko pridevnik [fáraọnski]

ki je v zvezi s faraoni

STALNE ZVEZE: faraonska mravlja
ETIMOLOGIJA: ↑faraon

gazéla1 gazéle samostalnik ženskega spola [gazéla]

vitek, hiter kopitar z votlimi koničastimi rogovi, rjavkastim hrbtom in belim trebuhom, ki živi v Afriki in Aziji; primerjaj lat. Gazella

ekspresivno vitka, visoka, privlačna ženska

ekspresivno hitro rastoče, uspešno podjetje

STALNE ZVEZE: skokonoga gazela, thomsonova gazela, Thomsonova gazela
FRAZEOLOGIJA: teči kot gazela
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Gazelle, frc. gazelle in špan. gacela iz arab. g̣azāla - več ...

glágol glágola samostalnik moškega spola [glágol]

iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku povedek, izraža vid, čas, vezljivost, naklon in način ter označuje dejanja, procese in stanja

iz jezikoslovja

STALNE ZVEZE: dovršni glagol, modalni glagol, naklonski glagol, nedovršni glagol, nepravilni glagol, neprehodni glagol, pomožni glagol, prehodni glagol
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. glagól iz stcslov. glagolъ ‛beseda, govor, glas’ < pslov. golgolъ ‛klicanje, vpitje’ < ide. *gal-galo- iz *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...

glágolski glágolska glágolsko pridevnik [glágolski]

ki je v zvezi z glagolom 1.

ki je v zvezi z glagolico

STALNE ZVEZE: glagolska besedna zveza, glagolski čas, glagolski način, glagolski vid, neosebna glagolska oblika, osebna glagolska oblika
ETIMOLOGIJA: ↑glagol

gobárjenje gobárjenja samostalnik srednjega spola [gobárjenje]

nabiranje gob

ETIMOLOGIJA: ↑gobariti

góretéks góretéksa; tudi goretex samostalnik moškega spola [góretéks]

tekstilna membrana ali sintetično blago s to membrano, ki ščiti pred vetrom, dežjem in omogoča zračno prepustnost, zlasti za športna oblačila in obutev

ETIMOLOGIJA: ↑goretex

gŕr medmet

tudi podvojeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r posnema nizek, grozeč glas živalskega renčanja, rjovenja, grčanja

tudi podvojeno

z večkrat ponovljeno črko r

tudi z večkrat ponovljeno črko r izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, da mu kaj ni všeč

z večkrat ponovljeno črko r izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema grozeče živalsko renčanje

hèj in hêj medmet

izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu

kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

kot členek

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot ↑ej, ↑he, primerjaj tudi hrv., srb. hȇj, češ. hej, angl. hey, nem. hei

héker hékerja in hêker hêkerja; tudi hacker samostalnik moškega spola [héker] in [hêker]

kdor navadno nepooblaščeno vdira v računalniške sisteme, zlasti z namenom dokazovanja računalniške spretnosti, finančnega okoriščanja

ekspresivno navdušen, spreten računalniški uporabnik, programer

STALNE ZVEZE: etični heker
ETIMOLOGIJA: ↑hacker

hlápčevski hlápčevska hlápčevsko pridevnik [hlápčeu̯ski]

slabšalno ki se vede pretirano uslužno, ponižno

slabšalno

ETIMOLOGIJA: ↑hlapec

hóbi hóbija samostalnik moškega spola [hóbi]

dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: konjiček

ekspresivno slabo, nespametno, nesmiselno ravnanje, delovanje, ki je tako pogosto, da se zdi običajno

kot pridevnik ki je v zvezi s hobijem 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. hobby, prvotneje ‛guganje na lesenem konjičku’, prvotno ‛lesen konjiček, namenjen guganju’ - več ...

hôrùk in horùk medmet

uporablja se, ko govorec pozove koga k sočasnemu dvigu, premiku česa težkega

kot samostalnik poziv k sočasnemu dvigu, premiku česa težkega

kot samostalnik

kot samostalnik, ekspresivno delovanje, za katero so značilni hitrost, močna volja in navadno nepremišljenost, nezadostne priprave

kot pridevnik, ekspresivno ki ga navadno izvaja več ljudi na hitro in z močno voljo, navadno nepremišljeno, brez zadostnih priprav

kot pridevnik, ekspresivno ki je pridobil premoženje, položaj na hitro, navadno na vprašljiv način

FRAZEOLOGIJA: na horuk
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. hau ruck, ritmičnih zlogov za sinhronizacijo delovanja, od katerih je drugi iz Ruck ‛sunek’ - več ...

hozána medmet [hozána]

v krščanskih besedilih uporablja se, ko govorec slavi, poveličuje Boga

ekspresivno

kot samostalnik, ekspresivno slavljenje, poveličevanje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srlat. hosanna in gr. hōsanná iz aram. hōšaᶜ nā, prvotno ‛pomagaj vendar’ - več ...

hríbovec hríbovca samostalnik moškega spola [hríbovəc]

kdor živi v hribovitem kraju ali je zlasti v otroštvu živel v takem kraju

kdor hodi v gore, hribe; SINONIMI: gornik, hribolazec

slabšalno neuglajen, neroden, omejen človek

ETIMOLOGIJA: ↑hrib

hudôba hudôbe samostalnik ženskega spola [hudôba]

lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudobija, hudobnost

ekspresivno kdor komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: ekspresivno hudobec

ekspresivno bitje, ki pooseblja grozljivost, zlo; SINONIMI: ekspresivno hudobec

evfemistično

;

SINONIMI:

evfemistično hudobec, evfemistično hudobni duh

ETIMOLOGIJA: ↑hud

invalídka invalídke samostalnik ženskega spola [invalítka]

ženska, ki ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki jo zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovala v družbi

STALNE ZVEZE: delovna invalidka
ETIMOLOGIJA: ↑invalid

jebêmti in jebémti; in jebênti medmet [jebêmti] in [jebémti]

vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi

vulgarno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju

FRAZEOLOGIJA: Jebemti boga!, Jebemti mater!
ETIMOLOGIJA: iz jebem ti

jeznorít jeznoríta jeznoríto pridevnik [jeznorít]

ekspresivno ki nima potrpljenja, se hitro razjezi, razburi; SINONIMI: jezljiv

ekspresivno

;

SINONIMI:

jezljiv

ETIMOLOGIJA: ↑jezen + ↑rit

jéževka jéževke samostalnik ženskega spola [jéžeu̯ka]

samica ježa

pnevmatika s kovinskimi žebljički za vožnjo po ledu in snegu

iz etnologije debela palica, ovita na enem koncu z ježevo kožo, kot del oprave kurenta ali pozvačina

iz zoologije riba z velikimi okroglimi očmi in luskami, oblikovanimi v bodice, ki se ob nevarnosti napihne; primerjaj lat. Diodontidae

iz biologije neužitna goba s klobukom čašaste, lijakaste ali nepravilne oblike in trosovnico, polno mehkih bodic; primerjaj lat. Hydnellum

ETIMOLOGIJA: ↑jež

jòj in jôj in jój medmet

izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje

navadno podvojeno

izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

izraža, da se govorec prestraši

izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj

izraža, da govorec čuti telesno bolečino

izraža močno čustveno podkrepitev izjave

FRAZEOLOGIJA: da je joj, sicer bo joj, Joj prejoj!
ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje

júnec júnca samostalnik moškega spola [júnəc]

mlad samec goveda

;

SINONIMI:

junetina

ekspresivno močan fant z veliko življenjske moči, navadno razposajen, nepremišljen, nedorasel

ekspresivno

moški

ETIMOLOGIJA: = stcslov. junьcь, hrv., srb. júnac, strus. unьcь, slovaš. junec < pslov. *junьcь ‛mlad vol ali bik’ iz *junъ ‛mlad’ = litov. jáunas, latv. jaûns iz ide. *h2ai̯-u- ‛življenje, življenjski čas, življenjska moč’, tako kot stind. yúvan-, lat. iuvenis nem. jung, angl. young - več ...

káča káče samostalnik ženskega spola [káča]

plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes

mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih

ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala

ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika

znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem

slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...

kaméleonski kaméleonska kaméleonsko in kameleónski kameleónska kameleónsko pridevnik [kaméleọnski] in [kameleónski]

ki je v zvezi s kameleoni 1.

ekspresivno ki pri svojem delovanju hitro spreminja, prilagaja svoje lastnosti, način delovanja ali kaže, izraža tako prilagajanje

ETIMOLOGIJA: ↑kameleon

kartírati kartíram nedovršni in dovršni glagol [kartírati]

izdelovati zemljevide, karte določenega območja; SINONIMI: kartografirati

;

SINONIMI:

kartografirati

iz biologije prepoznavati, določati položaj, funkcijo česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. kartieren, iz ↑karta

kítica kítice samostalnik ženskega spola [kítica]

enota pesmi, sestavljena iz vsaj dveh verzov

navadno ekspresivno kita, zlasti manjša

STALNE ZVEZE: nibelunška kitica
FRAZEOLOGIJA: odspati kakšno kitico
ETIMOLOGIJA: ↑kita

klobučevína klobučevíne samostalnik ženskega spola [klobučevína]

debelejše blago iz stisnjenih, sprijetih vlaken, zlasti volne ali fine živalske dlake

ETIMOLOGIJA: ↑klobuk

kmétski kmétska kmétsko pridevnik [kmétski]

ki je v zvezi s kmeti 1.; SINONIMI: kmečki

ki opisuje življenje, dejavnost kmetov 1.; SINONIMI: kmečki

ETIMOLOGIJA: ↑kmet

kokóška kokóške samostalnik ženskega spola [kokóška]

ekspresivno kokoš

podoba, ki predstavlja kokoš

slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoš

FRAZEOLOGIJA: zlata kokoška
ETIMOLOGIJA: ↑kokoš

koledovánje koledovánja tudi kolédovanje kolédovanja samostalnik srednjega spola [koledovánje] tudi [kolédovanje]

običaj, pri katerem se hodi od hiše do hiše in vošči s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem

ETIMOLOGIJA: ↑koledovati

kombúča kombúče; tudi kombúša samostalnik ženskega spola [kombúča]

želatinasta tvorba iz ocetnokislinskih bakterij in kvasovk, ki se uporablja za pripravo čajnega napitka; SINONIMI: čajna goba

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. kombucha iz jap. konbucha, iz < kombu ‛vrsta morske alge’ + ↑čaj

komédijski komédijska komédijsko pridevnik [komédiski]

ki je v zvezi s komedijo 1., 2.

ETIMOLOGIJA: ↑komedija

kornét kornéta samostalnik moškega spola [kornét]

posodica za sladoled v obliki obrnjenega stožca, navadno iz vaflja

kar ima stožčasto obliko

manjše trobenti podobno glasbilo

ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu prevzeto iz it. cornetto, prvotneje ‛majhen rog, rogljič’, iz corno ‛rog’, v drugem pomenu prevzeto iz frc. cornet ‛majhen rog (trobilo)’, iz corne ‛rog’, oboje < lat. cornū ‛rog’ - več ...

krá medmet

navadno ponovljeno posnema glas vrane, krokarja

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas vrane, krokarja, tako kot nem. krah, glej ↑krakati - več ...

krájček krájčka samostalnik moškega spola [krájčək]

navadno ekspresivno na koncu hleba ali štruce odrezan, odlomljen kos kruha, zlasti manjši

navadno ekspresivno skrajni, končni del česa, zlasti manjši

medeno pecivo polkrožne oblike

ETIMOLOGIJA: ↑krajec

krájec krájca samostalnik moškega spola [krájəc]

na koncu hleba ali štruce odrezan, odlomljen kos kruha

skrajni, končni del česa

navadno v množini

Luna, ko je viden le desni ali levi del njenega površja

iz zoologije zadnji sekalec konja

STALNE ZVEZE: beli krajec
ETIMOLOGIJA: iz ↑kraj v pomenu ‛konec, skrajni rob’

kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva]

odrasla samica goveda

slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje

STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...

krávjak krávjaka; in krávjek samostalnik moškega spola [kráu̯jak]

kravji iztrebek

ETIMOLOGIJA: ↑kravji

kristálka kristálke samostalnik ženskega spola [kristálka]

glavnata solata z izrazito krhkimi in hrustljavimi listi

ETIMOLOGIJA: ↑kristal

krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni]

ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom

ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino

STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče
ETIMOLOGIJA: ↑kruh

krvavíca krvavíce samostalnik ženskega spola [kərvavíca]

klobasa z nadevom iz krvi, drobovine, mesa in riža, kaše v svinjskem ali govejem črevesu

ETIMOLOGIJA: ↑krvav

kúža kúža samostalnik moškega spola [kúža]

ekspresivno pes

FRAZEOLOGIJA: kot kuža
ETIMOLOGIJA: iz vabnega klica za pse *kuz, glej ↑kuzla

kúžek kúžka samostalnik moškega spola [kúžək]

ekspresivno pes, zlasti manjši; SINONIMI: navadno slabšalno cucek, navadno ekspresivno psiček, navadno slabšalno ščene

igrača, ki predstavlja psa; SINONIMI: psiček

navadno slabšalno kdor je pretirano pohleven, ubogljiv, vodljiv ali se mu to pripisuje

FRAZEOLOGIJA: kot kužek, kot polit kužek, slediti komu kot kužek
ETIMOLOGIJA: ↑kuža

lábradorka lábradorke tudi labradórka labradórke samostalnik ženskega spola [lábradorka] tudi [labradórka]

samica labradorca

ETIMOLOGIJA: ↑labradorec

lavínski lavínska lavínsko pridevnik [lavínski]

ki je v zvezi z lavino 1.

lavine 1.

ki se uporablja za ugotavljanje snežnih razmer v gorah

STALNE ZVEZE: lavinska žolna
ETIMOLOGIJA: ↑lavina

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

ekspresivno privlačna ženska

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

májnica májnice samostalnik ženskega spola [májnica]

okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Syringa vulgaris; SINONIMI: lipovka, španski bezeg

travniška rastlina z manjšimi belimi, škrlatnimi cvetovi v koških in dlakavimi listi, ki cveti v maju; primerjaj lat. Antennaria dioica

iz etnologije praznovanje s postavljanjem mlaja v začetku maja v tržaški okolici

ETIMOLOGIJA: ↑maj

martínovo martínovega samostalnik srednjega spola [martínovo]

praznik ob godu svetega Martina 11. novembra, ko se po legendi mošt spremeni v novo vino

ETIMOLOGIJA: po svetem Martinu Tourskem (316–397), ki goduje 11. novembra

mastíf mastífa samostalnik moškega spola [mastíf]

zelo velik kratkodlak pes rumenkaste, rjavkaste ali srebrno sive barve, s krepkim telesom, črnim gobcem, kožnimi gubami, zlasti na glavi, in manjšimi povešenimi uhlji; SINONIMI: angleški mastif

STALNE ZVEZE: angleški mastif, neapeljski mastif, tibetanski mastif
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. mastiff, prvotneje ‛ukročen, udomačen (pes)’, iz srlat. mastivus k lat. mansuētus ‛krotek’

medênje medênja samostalnik srednjega spola [medênje]

izločanje snovi, iz katere čebele delajo med

proces, med katerim sadje z zorenjem doseže želeno mehkost, sladkost

ekspresivno proces, pri katerem kaj s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postane bolj kakovostno

ETIMOLOGIJA: ↑mediti

menstruácija menstruácije samostalnik ženskega spola [menstruácija]

krvavitev iz maternice, ki se v rodni dobi ženske pojavlja v približno mesečnih intervalih; SINONIMI: čišča, mesečna čišča

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Menstruation, frc. menstruation) iz nlat. menstruatio, iz lat. mēnstrua iz mēnstruus ‛mesečen’ iz mēnsis ‛mesec’ - več ...

mladolétnost mladolétnosti samostalnik ženskega spola [mladolétnost]

stanje, ko kdo ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti

ETIMOLOGIJA: ↑mladoleten

mòlj môlja samostalnik moškega spola [mòl]

majhen nočni metulj, katerega ličinka se prehranjuje navadno z organskimi tekstilnimi vlakni ali žitom; primerjaj lat. Tineidae

STALNE ZVEZE: oljčni molj, porov molj
FRAZEOLOGIJA: knjižni molj, pisarniški molj
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mol'ь, hrv., srb. mȍlj, rus. mólь, češ. mólь < pslov. *mólь iz ↑mleti, prvotno torej *‛ki melje (koristne stvari v prah)’, tako kot stnord. mǫlr ‛molj’, stind. malūka- ‛vrsta črva’ - več ...

monsún monsúna samostalnik moškega spola [monsún]

deževno obdobje, zlasti v južni in jugovzhodni Aziji, ko piha veter s hladnega morja na ogreto kopno; SINONIMI: monsum

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Monsun, angl. monsoon in port. monção iz arab. mausim ‛letni čas’ - več ...

mrcína mrcíne samostalnik ženskega spola [mərcína]

ekspresivno velika, močna žival, ki je lahko nevarna, zlasti pes, medved

ekspresivno zelo zmogljiva naprava, vozilo

slabšalno kdor ima negativne moralne lastnosti ali se mu to pripisuje

FRAZEOLOGIJA: jeklena mrcina
ETIMOLOGIJA: = cslov. mrъcina ‛mrtvec, truplo’, hrv., srb. mr̀cina ‛mrhovina’, nejasnega izvora, morda iz ↑mrtvec - več ...

nagóbčnik nagóbčnika samostalnik moškega spola [nagópčnik]

priprava, ki se živali, zlasti psu, namesti na gobec, da ne more gristi

FRAZEOLOGIJA: natakniti nagobčnik komu, natikanje nagobčnika (komu)
ETIMOLOGIJA: iz na gobcu

nakódrati nakódram dovršni glagol [nakódrati]

narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: skodrati

navadno ekspresivno

;

SINONIMI:

navadno ekspresivno skodrati

v obliki nakodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: skodrati

v obliki nakodrati se

navadno ekspresivno

;

SINONIMI:

navadno ekspresivno skodrati

FRAZEOLOGIJA: nakodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: ↑kodrati

nèiznajdljív nèiznajdljíva nèiznajdljívo pridevnik [nèiznajdljíu̯ nèiznajdljíva nèiznajdljívo]

ki ni sposoben hitro najti ustrezne, stanju primerne rešitve

ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑iznajdljiv

nestŕpno prislov [nestə̀rpno]

takó, da se čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa

takó, da se izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga

takó, da se izraža razburjenje, nejevolja na nespoštljiv, grob način

ETIMOLOGIJA: ↑nestrpen

nína nána medmet

navadno podvojeno ali s podvojeno eno sestavino uporablja se, ko želi govorec uspavati koga, zlasti otroka

neformalno

ljubkovalno

kot glagol, neformalno, ljubkovalno spati

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. ninna, nanna ‛spančkanje, spanec’, ninna nanna ‛uspavanka’, verjetno imitativnega izvora

njámi medmet

izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja

izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen

kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten

kot pridevnik, ekspresivno ki je telesno privlačen

ETIMOLOGIJA: ↑njam, verjetno pod vplivom angl. yummy

odbójkarica odbójkarice samostalnik ženskega spola [odbójkarica]

športnica, ki se ukvarja z odbojko

ETIMOLOGIJA: ↑odbojkar

oglášati se oglášam se nedovršni glagol [oglášati se]

oddajati glas, zvok

odzivati se na klic, poziv

javljati se od kod v televizijsko, radijsko oddajo

javno izražati, izpostavljati svoje stališče o določeni temi

dajati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim

prihajati kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, vabilo

FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglaša (komu), želodec se oglaša (komu), Kdo se oglaša.
ETIMOLOGIJA: ↑oglasiti se

òj medmet

neformalno uporablja se, ko govorec koga pokliče, pozove, ogovori

neformalno

izraža, da je govorec vznemirjen

zlasti v pesmih uporablja se za izražanje vznesenosti

kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi posebej poudariti

ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑o

ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica]

umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates

igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami

slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici

znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom

STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...

ornitolóški ornitolóška ornitolóško pridevnik [ornitolóški]

ki je v zvezi z ornitologi ali ornitologijo

ki je v zvezi z življenjskim prostorom ptic

ETIMOLOGIJA: ↑ornitologija

ostrígar ostrígarja samostalnik moškega spola [ostrígar]

gojena ali divje rastoča lističasta goba, ki navadno raste na lesu v šopih in je mlada užitna; primerjaj lat. Pleurotus

STALNE ZVEZE: bukov ostrigar
ETIMOLOGIJA: ↑ostriga

otírati otíram nedovršni glagol [otírati]

delati kaj, zlasti kožo, suho z drgnjenjem

ETIMOLOGIJA: ↑otreti

ovčárka ovčárke samostalnik ženskega spola [ou̯čárka]

samica ovčarja

STALNE ZVEZE: avstralska ovčarka, belgijska ovčarka, kraška ovčarka, nemška ovčarka, pirenejska ovčarka, škotska ovčarka
ETIMOLOGIJA: ↑ovčar

paparác paparáca; tudi paparáco; tudi paparazzo samostalnik moškega spola [paparác]

fotograf, ki zasleduje znane osebnosti in jih fotografira v njihovem zasebnem življenju za objavo v medijih

ETIMOLOGIJA: ↑paparazzo

paparazzo glej paparác

pártnerica pártnerice samostalnik ženskega spola [pártnerica]

ženska v odnosu do osebe, s katero je ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem; SINONIMI: partnerka

;

SINONIMI:

partnerka

ženska, ki kot ena od oseb sestavlja par, udeležen v določeni aktivnosti, zlasti športni; SINONIMI: partnerka

ženska, ki s kom sodeluje na določenem področju; SINONIMI: partnerka

;

SINONIMI:

partner, partnerka

ETIMOLOGIJA: ↑partner

pártnerjev pártnerjeva pártnerjevo pridevnik [pártnerjeu̯ pártnerjeva pártnerjevo]

ki je v zvezi s partnerjem 1., pripada partnerju 1.

partnerjem 1.

ETIMOLOGIJA: ↑partner

pasjeljúbka pasjeljúbke samostalnik ženskega spola [pasjeljúpka]

ekspresivno ženska, ki ima rada pse

ETIMOLOGIJA: ↑pasjeljubec

pesimístka pesimístke samostalnik ženskega spola [pesimístka]

ženska, ki vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost

ETIMOLOGIJA: ↑pesimist

pesnítev pesnítve samostalnik ženskega spola [pesnítəu̯ pesnítve]

iz literarne vede daljša, navadno pripovedna pesem

orkestralna skladba, ki temelji na motivih drugega umetniškega dela, zlasti literarnega; SINONIMI: iz glasbene umetnosti simfonična pesnitev

daljša plesna koreografija, predstava

ekspresivno umetniško delo, ki izstopa po svoji izjemnosti, kvaliteti, oblikovanosti

navadno slabšalno pretirano dolgo, vsebinsko prazno govorjenje, pisanje

STALNE ZVEZE: dramska pesnitev, simfonična pesnitev
ETIMOLOGIJA: ↑pesniti

pínč pínča samostalnik moškega spola [pínč]

kratkodlak pes z vitkim telesom in pokončnimi ali privihanimi uhlji

STALNE ZVEZE: pritlikavi pinč, srnin pinč
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Pintsch, nejasnega izvora - več ...

plétna plétne; tudi plétnja samostalnik ženskega spola [plétna]

lesen čoln s ploskim dnom in streho ter dvema vesloma za prevoz turistov na Blejski otok

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. nem. Plätten < stvnem. platta, prevzeto iz srlat. plat(t)a ‛plovilo s ploskim dnom’ - več ...

plítek plítka plítko pridevnik [plítək]

v nekaterih zvezah v obliki plitki ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitev

;

SINONIMI:

plitev

ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitev

ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitev

v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev

ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitev

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitev

5.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitev

5.3.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitev

STALNE ZVEZE: plitki relief
FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom
ETIMOLOGIJA: = cslov. plytъkъ, hrv., srb. plítak, češ. plytký < pslov. *plytъ(kъ) iz *plyti ‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...

počístiti počístim dovršni glagol [počístiti]

narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti

;

SINONIMI:

očistiti

FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

pòdkápa pòdkápe samostalnik ženskega spola [pòtkápa]

naglavno oblačilo z odprtino za oči ali cel obraz, ki se nosi zlasti pod čelado

ETIMOLOGIJA: ↑pod + ↑kapa

pojátev pojátve samostalnik ženskega spola [pojátəu̯ pojátve]

iz veterine stanje, ko je samica pripravljena za parjenje

ETIMOLOGIJA: ↑pojati

pôlhek pôlhka samostalnik moškega spola [pôu̯hək]

navadno ekspresivno polh, zlasti mladič

FRAZEOLOGIJA: spati kot polhek
ETIMOLOGIJA: ↑polh

prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič]

domača žival z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim ožjim repom; primerjaj lat. Sus scrofa domestica; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec, ekspresivno pujs

;

SINONIMI:

neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek

znamenje kitajskega horoskopa med psom in podgano

slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno pujs

slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno pujs

STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz ↑prasec - več ...

precedíti precedím dovršni glagol [precedíti]

ločiti trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega

v obliki precediti se ločiti se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega

v obliki precediti se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja

FRAZEOLOGIJA: precediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: ↑cediti

prêdlog predlóga samostalnik moškega spola [prêdlok predlóga]

kar kdo izrazi z namenom, da se to sprejme, upošteva, se za to odloči

iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki z vzpostavljanjem podrednega razmerja med besedami stavka določa sklon sledeči besedi in pri tem izraža prostor, čas, lastnost in vzrok

iz jezikoslovja

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. predlóg iz cslov. prědъlogъ, iz ↑predložiti - več ...

predlóžni predlóžna predlóžno pridevnik [predlóžni]

ki je v zvezi s predlogom 2., 2.1.

ETIMOLOGIJA: ↑predlog

prehlàd prehláda samostalnik moškega spola [prehlàt prehláda]

virusno vnetje zlasti zgornjih dihal s kašljem, izcedkom iz nosu, navadno ob nekoliko povišani telesni temperaturi

ETIMOLOGIJA: ↑prehladiti

prelisíčiti prelisíčim nedovršni glagol [prelisíčiti]

ekspresivno z določenim namenom zavesti koga, zlasti z iznajdljivostjo, bistrostjo, kršenjem pravil

ekspresivno namerno povzročiti, doseči, da kaj poteka, deluje drugače, kot je običajno, načrtovano, zlasti z uporabo česa neustreznega, nedovoljenega, nepričakovanega

ETIMOLOGIJA: iz lisičiti ‛z zvijačo prihajati do česa’ iz ↑lisica

preprédati preprédam nedovršni glagol [preprédati]

ekspresivno biti razširjen po površini v obliki mreže

ekspresivno

ekspresivno delati, da se kaj pojavi, razširi v obliki mreže

ekspresivno biti prisoten skoraj povsod, v veliki meri

ETIMOLOGIJA: ↑prepresti

prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]

izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov

oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih

FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...

pridévnik pridévnika samostalnik moškega spola [pridéu̯nik]

iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku levi prilastek, povedkovo določilo ali povedkov prilastek, se ravna po spolu, sklonu in številu samostalnika, na katerega se nanaša, ter označuje lastnost, mero, vrsto ali svojino

iz jezikoslovja

STALNE ZVEZE: kakovostni pridevnik, lastnostni pridevnik, svojilni pridevnik, vrstni pridevnik
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. (nomen) adiectīvum ‛pridevnik’ (iz adicere ‛pridevati, dajati zraven’, iz lat. ad ‛pri, k’+ iacere ‛vreči’) iz pridevati ‛dajati zraven, dodajati’ iz ↑devati; pridevnik se v stavku navadno nahaja ob samostalniku - več ...

prislôvni prislôvna prislôvno pridevnik [prislôu̯ni]

ki je v zvezi s prislovom 1.

STALNE ZVEZE: prislovna besedna zveza, prislovna zveza, prislovno določilo
ETIMOLOGIJA: ↑prislov

psíček psíčka samostalnik moškega spola [psíčək]

navadno ekspresivno pes, zlasti manjši; SINONIMI: navadno slabšalno cucek, ekspresivno kužek, navadno slabšalno ščene

igrača, ki predstavlja psa; SINONIMI: kužek

FRAZEOLOGIJA: kot psiček
ETIMOLOGIJA: iz psič iz ↑pes

púdelj púdlja tudi púdeljna samostalnik moškega spola [púdəl]

manj formalno vitek pes z dolgo drobno skodrano dlako in daljšimi povešenimi uhlji; SINONIMI: koder

manj formalno, slabšalno kdor se komu podreja, je pretirano uslužen, ponižen

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Pudel, okrajšano iz Pudelhund iz pudeln ‛čofotati’ + Hund ‛pes’ - več ...

razstrupíti razstrupím dovršni glagol [rasstrupíti]

odstraniti škodljive snovi iz organizma ali jih razgraditi

v obliki razstrupiti se spraviti škodljive snovi iz organizma

odstraniti škodljive snovi od kod ali jih razgraditi

navadno ekspresivno odstraniti kaj nezaželenega, škodljivega od kod sploh

ETIMOLOGIJA: ↑strup

róbček róbčka samostalnik moškega spola [rópčək]

izdelek iz manjšega kosa blaga ali mehkega papirja zlasti za osebno higieno

FRAZEOLOGIJA: Pripravite robčke!
ETIMOLOGIJA: ↑robec

sarkástično prislov [sarkástično]

takó, da se izraža kritičen, posmehljiv, zajedljiv odnos do koga, česa, ki se navadno kaže z uporabo besed, ki sporočajo nasprotno od svojega pomena

ETIMOLOGIJA: ↑sarkastičen

semeníšče semeníšča samostalnik srednjega spola [semeníšče]

ustanova za bivanje, vzgojo semeniščnikov; SINONIMI: bogoslovje

STALNE ZVEZE: malo semenišče
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. sēminārium, prvotno ‛sadilnica, kjer se iz semen vzgajajo mlade rastline’, iz ↑seme - več ...

simbiótičen simbiótična simbiótično pridevnik [simbijótičən]

ekspresivno ki kaže, izraža, da kdo s kom sobiva, sodeluje v medsebojnem razumevanju, brez nesoglasij; SINONIMI: ekspresivno simbiotski

v nekaterih zvezah v obliki simbiotični

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno simbiotski

ekspresivno ki kaže, izraža, da sta v čem skladno, učinkovito združeni, povezani dve različni stvari

v obliki simbiotični ki je v zvezi s simbiozo 1.; SINONIMI: simbiotski

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. symbiotisch iz gr. symbíotos, iz sýmbios ‛sobivajoč’, glej ↑simbioza

sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]

mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem

STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...

sivína sivíne samostalnik ženskega spola [sivína]

siva barva, lastnost sivega

ekspresivno kar je sive barve

ekspresivno kar zaradi enoličnosti, neizrazitosti, nezanimivosti povzroča naveličanost, nezadovoljstvo, neugodje

ETIMOLOGIJA: ↑siv

skúter skúterja samostalnik moškega spola [skúter]

motorno kolo z manjšimi kolesi in prostorom za noge na sredini, ki ne dosega večjih hitrosti, navadno za vožnjo po mestu

STALNE ZVEZE: podvodni skuter, vodni skuter
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. scooter iz scoot ‛zdrveti, ucvreti jo’

solstícij solstícija samostalnik moškega spola [solstíci]

čas najnižje ali najvišje letne lege sonca na nebu

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Solstitium) iz lat. sōlstitium, iz sōl ‛sonce’ + tvorjenka od sistere ‛stati’, prvotno ‛stanje sonca (pri miru)’

sprêsti sprêdem tudi sprésti sprédem dovršni glagol [sprêsti] tudi [sprésti]

izdelati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov

FRAZEOLOGIJA: spresti mrežo (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa)
ETIMOLOGIJA: ↑presti

sredogórje sredogórja samostalnik srednjega spola [sredogórje]

hribovito območje, ki sega do zgornje gozdne meje

ETIMOLOGIJA: iz sred(nje velika) gora po zgledu ↑visokogorje

stríc stríca samostalnik moškega spola [stríc]

mamin ali očetov brat

ekspresivno

1.3.

ekspresivno

STALNE ZVEZE: mrzli stric, stari stric
FRAZEOLOGIJA: stric z brado, stric iz Amerike, stric iz ozadja, stric Sam, Strici so mi povedali.
ETIMOLOGIJA: = cslov. stryicь ‛očetov brat’, hrv., srb. strȋc, češ. strýc < pslov.*strъjьcь, verjetno iz ide. *ph2trui̯o- ‛očetov’, iz *ph2ter- ‛oče’ - več ...

súžnjelastníštvo súžnjelastníštva samostalnik srednjega spola [súžnjelastníštvo]

družbena ureditev, v kateri je dovoljeno, sprejemljivo lastništvo ljudi, zlasti kot neplačane delovne sile

ekspresivno podrejanje koga, odrekanje pravic komu, zlasti ekonomskih, socialnih

ETIMOLOGIJA: ↑sužnjelastnik

škrípniti škrípnem dovršni glagol [škrípniti]

oddati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja

slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkniti, neformalno, slabšalno krepniti

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno crkniti, neformalno, slabšalno krepniti

ekspresivno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkniti, neformalno krepniti

ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno zaškripati

ETIMOLOGIJA: ↑škripati

škržát škržáta; tudi škržád samostalnik moškega spola [škəržát]

žuželka s široko razmaknjenimi očmi in večjimi prozornimi krili, katere samec se, zlasti ob toplejšem vremenu, oglaša z odsekanimi glasovi; primerjaj lat. Cicadidae

ETIMOLOGIJA: = cslov. skrъžьtъ ‛škripanje, hreščanje ipd.’, rus. skréžet, češ. skřehot < *skrьžьtъ, iz ide. baze *(s)krei̯g- ‛oglašati se s hripavim glasom’ - več ...

tájga tájge samostalnik ženskega spola [tájga]

z iglavci poraslo območje pod tundro v subpolarnih predelih Evrazije in Severne Amerike

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. tajgá iz nekega altaj. jezika, prim. mongol. tajga ‛gozdno gorovje’ - več ...

tángo tánga samostalnik moškega spola [tángo]

zmerno hiter družabni ples v dvočetrtinskem taktu, po izvoru iz Argentine

STALNE ZVEZE: novi tango
FRAZEOLOGIJA: dežela tanga, Za tango sta potrebna dva.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tango, frc., angl. tango iz špan. tango, prvotno argentinsko poimenovanje ljudskega plesa ob spremljavi bobna in ‛boben, ki spremlja ta ples’, nejasnega izvora, morda onomatopejsko - več ...

tástov tástova tástovo pridevnik [tástou̯ tástova tástovo]

ki je v zvezi s tastom, pripada tastu

tastom

ETIMOLOGIJA: ↑tast

tórej členek [tórej]
I.

izraža navezovanje na prejšnji stavek, poved

izraža poziv, spodbudo k ukrepanju

v zvezi tako torej izraža nejevoljo, začudenje, nestrpnost

II. kot veznik

uvaja stavek, ki podaja sklepanje glede na prejšnji stavek

uvaja stavek, ki podaja pojasnilo zlasti glede na zadnji stavčni člen prejšnjega stavka

ETIMOLOGIJA: iz *to že < pslov. *to že ‛tudi’, ‛prav to’ iz ↑to v pomenu ‛in, kajti, tako’ in členice *že - več ...

trágikómični trágikómična trágikómično pridevnik [trágikómični]

ki je v zvezi s tragikomedijo 1.

ekspresivno, v obliki tragikomičen ki je zaradi prepleta komičnosti in tragičnosti absurden, nesmiseln, obžalovanja vreden

ETIMOLOGIJA: ↑tragi(čni) + ↑komični

tréking trékinga tudi trêking trêkinga samostalnik moškega spola [trékink trékinga] tudi [trêkink trêkinga]

hoja, potovanje na večje razdalje, zlasti po težje dostopnem, višje ležečem svetu

kot pridevnik ki je v zvezi s trekingom 1.

STALNE ZVEZE: treking kolo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. trekking iz trek ‛hoditi’, prevzeto iz afrikan. trekken

tríatlonec tríatlonca samostalnik moškega spola [tríjatlọnəc]

športnik, ki se ukvarja s triatlonom

ETIMOLOGIJA: ↑triatlon

tŕska tŕske samostalnik ženskega spola [tə̀rska]

odcepljen tanek, podolgovat kos lesa, navadno s hrapavo površino

velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi, dvema podrepnima plavutma in svetlo progo vzdolž telesa; primerjaj lat. Gadus morhua; SINONIMI: polenovka

;

SINONIMI:

polenovka

iz zoologije velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma; primerjaj lat. Gadidae

ekspresivno kdor je zelo vitek, suh ali se mu to pripisuje

FRAZEOLOGIJA: suh kot trska
ETIMOLOGIJA: = cslov. trěska ‛dračje, trske’, hrv. trijȇska ‛trska’, srb. tréska, rus. treská ‛polenovka’, star. in nar. tudi ‛trska, iver’, češ. tříska < pslov. *trěska ‛trska, drobir’ iz ↑treskati - več ...

túna túne samostalnik ženskega spola [túna]

velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat. Thunnus; SINONIMI: tun

;

SINONIMI:

tun, tunina

STALNE ZVEZE: modroplavuta tuna, rumenoplavuta tuna
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (hrv. tȕna in) lat. thunnus, thynnus iz gr. thýnnos, verjetno prevzeto iz feničanščine, sorodno hebr. tannīn ‛velika vodna žival, morski pes’ in arab. tinnīn ‛velika riba’ - več ...

tùp medmet

navadno ponovljeno posnema zvok pri udarcu

ponovljeno

kot samostalnik, ekspresivno glasen, zamolkel zvok pri udarcu

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvok pri udarcu

upepelítev upepelítve samostalnik ženskega spola [upepelítəu̯ upepelítve]

sežig trupla, da se spremeni v pepel, navadno za žarni pokop; SINONIMI: kremacija, kremiranje

ekspresivno uničenje česa z ognjem, visoko temperaturo

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑upepeliti

vêrmut vêrmuta samostalnik moškega spola [vêrmut]

desertno vino, aromatizirano z zelišči in okrepljeno z vinskim žganjem, po izvoru iz Italije

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Wermut ‛s pelinom odišavljeno vino’ < ‛pelin’ - več ...

visokogórje visokogórja samostalnik srednjega spola [visokogórje]

gorato območje nad zgornjo gozdno mejo

ETIMOLOGIJA: ↑visok + ↑gora

vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák]

navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva

STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...

vlákec vlákca samostalnik moškega spola [wlákəc]

manjši vlak, zlasti za prevoz turistov

cestni vlak, turistični vlak

;

SINONIMI:

igrača, ki predstavlja vlak

enostaven ples, pri katerem plesalci tvorijo premikajočo se kolono

STALNE ZVEZE: hitri vlakec, vlakec smrti
ETIMOLOGIJA: ↑vlak

vnúček vnúčka samostalnik moškega spola [wnúčək]

ekspresivno vnuk

ETIMOLOGIJA: ↑vnuk

vnúkinja vnúkinje samostalnik ženskega spola [wnúkinja]

hčerina ali sinova hči

ETIMOLOGIJA: ↑vnuk

vpét vpéta vpéto pridevnik [ʍpét]

ki je pritrjen na določenem mestu

ki dobi, ima svoje mesto v kaki celoti

ETIMOLOGIJA: ↑vpeti

zadétek zadétka samostalnik moškega spola [zadétək]

sunkovit trk s čim

dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar

rezultat iskanja po internetu, bazi podatkov, zlasti kot element seznama

izbira dobitne kombinacije številk, rezultatov pri igrah na srečo

ekspresivno zaželen, ugoden izid, razplet

ekspresivno komur se pripisuje izrazito pozitivne lastnosti

neformalno kdor je pod vplivom mamil

STALNE ZVEZE: častni zadetek, organski zadetek, zlati zadetek
FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno
ETIMOLOGIJA: ↑zadeti

zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]

sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus

sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec

podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami

priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore

znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem

manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka

ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...

zaprêsti zaprêdem tudi zaprésti zaprédem dovršni glagol [zaprêsti] tudi [zaprésti]

oviti v pajčevino, nit iz posebnega izločka

ekspresivno

v obliki zapresti se oviti se v pajčevino, nit iz posebnega izločka z namenom preobrazbe ali čakanja na ugodnejše pogoje

v obliki zapresti se

ekspresivno

v obliki zapresti se

ekspresivno

oddati ali začeti oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva

ekspresivno

3.2.

ekspresivno

3.3.

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: zapresti koga v mrežo
ETIMOLOGIJA: ↑presti

zaškrípati zaškrípam tudi zaškripáti zaškrípljem dovršni glagol [zaškrípati] tudi [zaškripáti]

oddati ali začeti oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja

slabšalno zaigrati na godalo, zlasti na violino

ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno škripniti

FRAZEOLOGIJA: zaškripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: ↑škripati

žábar žábarja samostalnik moškega spola [žábar]

kdor lovi žabe, zlasti za prodajo

neformalno, navadno slabšalno Ljubljančan

neformalno

navadno slabšalno

neformalno, navadno slabšalno Francoz

ETIMOLOGIJA: ↑žaba

žájfa žájfe samostalnik ženskega spola [žájfa]

neformalno milo

neformalno televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: novela, telenovela, neformalno žajfnica

FRAZEOLOGIJA: pobirati žajfo, vrniti komu milo za žajfo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. seife (današnje nem. Seife) iz stvnem. seifa ‛smola’ - več ...

žaljívost žaljívosti samostalnik ženskega spola [žaljívost]

navadno neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak

iz prava

ETIMOLOGIJA: ↑žaljiv

žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti]

povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja

ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti

ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih

ekspresivno