bakanálije -ij ž mn. (á ȃ) |slavje v čast Bakha|; izobr. ~ zmagovalcev razbrzdano veseljačenje
část -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃ) veliko dati na svojo ~; sprejeti koga z vsemi ~mi; poud. Na mojo ~ |Res je tako|
čez [poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑)
1. smerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti °~ okno skozi; Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb °~ Zidani Most skozi; poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|
2. časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride
3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote
4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti; gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena
5. lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ tisoč tolarjev; delati ~ uro; izprašati dijakinjo ~ vso snov; ~ noč zasloveti |nenadoma, hitro|
dionízije -ij [ijo] ž mn. (í ȋ) |slavje v čast boga Dioniza|
držáti -ím nedov. dŕži -íte, -èč -éča, dŕžal -ála, dŕžat, držán -a; držánje; (dŕžat) (á í)
1. koga/kaj
a) ~ kozarec; ~ nasprotnika kakor v kleščah
b) Balkon ~ita dva stebra; ~ otroka v naročju; ~ roke na hrbtu
c) ~ blago v skladišču; ~ osumljenca na policiji; ~ načrt v tajnosti
č) ~ besedo, obljubo; knj. pog.: Krč me ~i; Ni mogel ~ nejevolje zadrževati, tajiti; žarg. ~ poleg ovc tudi koze imeti, gojiti; trg. žarg. Tega ne ~imo nimamo, ne prodajamo; neknj. pog.: ~ govor imeti govor; ~ predavanje predavati, imeti predavanje; ~ stražo stražiti; držati koga za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da izpolni obljubo|; držati komu kaj ~ delavcu lestev; olepš. Kmalu mu bodo držali svečo |bo umrl|; neobč. ~ ogledalo svojemu času |prikazovati življenje določene dobe|; neknj. pog. držati na koga/kaj ~ ~ čast, nase dati; držati za kaj ~ ~ kljuko, vrv; knj. pog. držati z/s kom ~ z bogatimi, z močnejšimi; ~ s sinom proti očetu
2.
a) Drevje je polno, da komaj ~i; Predpis ne ~i več |ni veljaven|; To ~i kot pribito; knj. pog. Vreme bo jutri še držalo |bo še lepo|
b) Pot ~i navzgor |vodi|; Posoda ~i tri litre |ima prostornino|; brezos., knj. pog. držati koga ~i me, da bi ga oklofutal
držáti se -ím se (á í)
1. koga/česa ~ ~ glavne ceste; ~ ~ diete; Čevljev se ~i blato; Hiša se ~i trgovine |dotika|; Smola se ga ~i |nima sreče|; knj. pog. ~ ~ na koga |biti užaljen zaradi koga|; držati se za kaj ~ ~ ~ kljuko; Dŕži se, da ne padeš
2. čemerno, jezno se držati; ~ ~ na jok |hoteti jokati|; Megla se ~i v dolini tri dni |je, traja|; knj. pog.: V zaporu se je dobro držal vedel, zadržal; Za svoja leta se odlično ~i |je nadpovprečno čil, zdrav|; Vreme se bo še držalo |bo še lepo|; neknj. pog. nazaj se držati pri delu |biti len|
florálije -ij ž mn. (á ȃ) |praznik na čast boginje Flore|
glôrija -e in glórija -e ž, pojm. (ó; ọ́) ~ nad glavo svetniški sij; neobč.: ~ sončnega zahoda sij, blišč; Njegova ~ mineva slava, čast
govoríti -ím nedov. govôri -íte, -èč -éča; govóril -íla, govôrit in -ít, govorjèn -êna; govorjênje; (govôrit in -ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ resnico; dobro ~ slovenščino; ~ijo, ~i se, da bo bolje; poud. Govôri, kdo te je poslal |povej|; govoriti komu ~ sebi in drugim, sam sebi; poud. ~ stenam, gluhim ušesom |neuspešno prepričevati koga|; govoriti proti komu/čemu Vse ~i ~ obtožencu; ~ ~ oblasti; neknj. pog. govoriti čez koga/kaj ~ ~ sodelavce proti sodelavcem; govoriti za koga/kaj Vse ~i ~ drugačno odločitev; govoriti za koga pri kom ~ ~ sodelavca pri direktorju |priporočiti ga|; govoriti o kom/čem ~ ~ svojih doživetjih; poud. O tem bi se dalo še ~ |Ni še vse razčiščeno|; govoriti z/s kom/čim ~ s sosedom; ~ s kom med štirimi očmi, na štiri oči |zaupno, brez prič|; S kom imam čast ~; znati ~; ~ slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; ~ po radiu, televiziji; ~ po telefonu; ~ v angleščini
gvardijánski -a -o (ȃ) ~a čast
izkazováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izkazovánje; (-àt) (á ȗ) Statistika ~uje porast proizvodnje; publ. ~ najboljši uspeh na šoli imeti, dosegati; izkazovati komu kaj ~ državniku čast, dekletu ljubezen
izkazováti se -újem se (á ȗ) ~ ~ na umetniškem področju; izkazovati se kakšnega ~ ~ hvaležnega
kdór kógar m, ozir. zaim. človeškosti kómur, kógar, kómer [mə], kómer [mə] (ọ̑) ~ drugemu jamo koplje, sam vanjo pade; Kogar se bojiš, tega ne ljubiš; Čast, komur čast; Kogar je srečal, z vsakim se je pogovarjal; Pri komer si bila doslej, bodi še poslej; Ni ga, s komer bi se lahko posvetoval
klánjati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; klánjanje (ȃ) ~ ~ na vse strani; ~am se, gospa načelnica |pozdrav|; klanjati se komu poud. Zaslužil je, da so se mu klanjali |izkazovali čast, spoštovanje|; klanjati se pred kom poud. |poniževati se|
kónzulski -a -o (ọ̑) ~a čast
krásti krádem nedov. -i -ite, -èč -éča; krádel -dla, pokr. kràl krála, krást, kráden -a; krádenje; (kràst) (á ȃ) kaj ~ denar; krasti komu kaj ~ sosedu čast, dobro ime; poud. ~ bogu čas |lenariti|; ~ kot sraka |pogosto krasti|
krásti se krádem se (á ȃ) poud.: ~ ~ iz hiše |skrivaj, pritajeno iti|; Skozi okno se ~e svetloba |počasi prodira|
lôvor -ja in lôvor -a m, prva oblika z -em (ó; ó) ~u odžagati vejo; snov. dodati omaki ~ |lovorjev list|; pojm., poud. pesniški ~ |pesniška slava, čast|
odrékati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odrékanje (ẹ̑) komu kaj ~ zaslužnemu čast
odrékati se -am se (ẹ̑) komu/čemu ~ ~ dediščini
omadeževáti -újem dov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; omadeževánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ svojo čast
omadeževáti se -újem se (á ȗ) ver. Ker je jedel svinjsko meso, se je omadeževal
opljúvati -am in opljúvati opljújem tudi opljuváti opljúvam in opljuváti opljújem dov., nam. opljúvat tudi opljuvàt; opljúvanje in opljuvánje; drugo gl. pljuvati (ú; ú; á ú; á ú) koga/kaj ~ nasprotnika; opljuvati komu kaj poud. ~ dostojanstveniku čast |omadeževati|
opráti opêrem dov., nam. opràt; drugo gl. prati (á é) kaj ~ perilo; ~ lase → umiti; neknj. pog. oprati koga oprati komu perilo, obleko; oprati komu kaj ~ sinu srajco; poud. ~ sosedu čast |mu jo vrniti|; poud. oprati koga/kaj česa Sestro je opral suma |rešil|; poud. oprati kaj z/s koga/česa ~ sramoto s svojega imena |odstraniti|; poud. oprati koga/kaj pred kom/čim ~ rojaka pred javnostjo |povrniti mu ugled|
opráti se opêrem se (á é) Perilo se je slabo opralo; poud. oprati se pred kom/čim ~ ~ ~ javnostjo |izkazati se moralno neoporečnega|
otépati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; otépanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ prah z obleke; poud.: ~ neumnosti |govoriti, pripovedovati|; ~ žgance |jesti|; otepati komu/čemu kaj ~ konju muhe odganjati; ~ okoli mahati; poud. Hlačnice mu ~ajo okrog nog |mahedrajo|
otépati se -am se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) poud. koga/česa ~ ~ časti |odklanjati čast|; ~ ~ dolžnosti |braniti se|; poud. otepati se z/s kom/čim ~ ~ z lakoto |živeti v pomanjkanju|; ~ ~ z nadležnimi ljudmi |ukvarjati|
pokloníti -klónim dov. poklôni -íte; poklônil -íla, poklônit, poklónjen -a; (poklônit) (í/ȋ ọ́) poud. komu/čemu kaj ~ oboževalcu sliko |podariti, darovati|; neobč. Branju ~i le malo časa nameni
pokloníti se -klónim se (í/ȋ ọ́) komu/čemu globoko se pokloniti komu; poud. ~ ~ spominu pokojnika |počastiti ga, izkazati mu čast|
poštênje -a s, pojm. (é) Znan je po svojem ~u; star. čast, ugled
prikloníti -klónim dov. priklôni -íte; priklônil -íla, priklônit, priklónjen -a; (priklônit) (í/ȋ ọ́) redk. kaj ~ glavo skloniti; ~ vejo pripogniti
prikloníti se -klónim se (í/ȋ ọ́) komu/čemu ~ ~ občinstvu; poud. ~ ~ spominu pokojnika |izkazati čast, spoštovanje|; ~ ~ drug drugemu
pulíti in púliti -im nedov. púli -te in -íte, -èč -éča; púlil -íla, púlit, púljen -a; púljenje; (púlit) (í/ȋ/ú ú) kaj ~ nitke iz blaga; puliti komu kaj ~ bolnikom zobe; poud. ~ staršem denar |z vztrajnim prigovarjanjem prihajati do denarja|
pulíti se in púliti se -im se (í/ȋ/ú ú) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ čast |prizadevati si, potegovati se|; ~ ~ ~ prijatelja |zagovarjati ga|
samó3 del prvega dela prir. stopnj. vez. ne samo — ampak/temveč tudi (ọ̑) Dobil je ne ~ smuči, ampak tudi drsalke; Zanj je bila to ne ~ sreča, temveč tudi čast
senátorski -a -o (ȃ) ~a čast
slavolók -a m (ọ̑) ~ za zmagovalca; ~ v čast novoporočencema
snédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; snédanje (ẹ́) star.: kaj Gosenice ~ajo listje pojedajo; snedati komu kaj ~ komu čast jemati
štéti štêjem nedov. štèj/štêj štêjte, -óč; štèl/štél štéla, štét, štét -a; štétje; (štèt/štét) (ẹ́ ȇ) koga/kaj ~ drevesa na vrtu; ~ pisatelja med slavne ljudi; ~ sebe zraven; šteti koga/kaj za koga/kaj Ne ~e ga več za sina; To dejanje ~emo za upor; šteti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ otroka za srečnega; To ravnanje ~emo za napačno; znati ~; poud. ~e samo dokaz |upošteva se|; neobč.: Hlev ~e k hiši spada; To ne ~e v redno delo sodi; ~ dvajset let biti star
štéti se štêjem se (ẹ́ ȇ) za koga/kaj ~ ~ ~ Slovenca
štéti si štêjem si (ẹ́ ȇ) poud. kaj v kaj To si ~em v posebno zaslugo |To je moja posebna zasluga|; V čast si ~em, da ste prišli |počaščen sem|
tŕgati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tŕganje (ŕ ȓ) koga/kaj ~ češnje; ~ gumbe s plašča; brezos. ~a ga po rokah; poud. trgati koga/kaj komu/čemu ~ očeta družini |odtegovati|; poud. trgati koga/kaj od koga/česa ~ pomočnika od dela |odtegovati|; Delo ga ~a od žene |ločuje|; trgati komu/čemu koga/kaj ~ sošolcu knjigo iz rok; ~ materi otroka iz naročja; ~ delavcu petino plače; trgati komu od česa ~ bolniku od plače
tŕgati se -am se (ŕ ȓ) Jopica se ~a; Pes se ~a z verige; poud. V njej se vse ~a |Izgublja notranjo trdnost, moč|; poud. trgati se od koga/česa ~ ~ ~ domačih |s težavo se ločevati|; ~ ~ ~ skupine |odhajati, oddaljevati se|; poud. trgati se za koga/kaj ~ ~ ~ čast |prizadevati si, potegovati se|; Zanj se kar ~ajo s ponudbami |Ima veliko ponudb|
vsákogar -- -- cel. svoj. zaim. človeškosti (ȃ) ~ čast je skušala umazati; vseh in ~ lastnina; Vaška gmajna je ~ in nikogar |vsakogaršnja|; ~ poštenje je bilo prizadeto
žalíti in žáliti -im nedov. žáli -te in -íte, -èč -éča; žálil -íla, žálit, žáljen -a; žáljenje; (žálit) (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) koga/kaj ~ čast predstojnika; ~ uradno osebo