čápec -pca m, člov. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
pripadnik subkulturne skupine z značilno govorico, ki je mešanica slovenščine in jezikov drugih narodov nekdanje Jugoslavije; čefur (2): Napovedi so zbujale obete, da bomo končno dobili celovečerec, ki se bo ubadal s čapci, reperji in ostalimi urbanimi kulturami E iz (čip)čap, onomatopeje, ki posnema albanščino
čefúr -ja m, člov. (ú)
1. slabš. pripadnik katerega koli naroda nekdanje Jugoslavije razen Slovencev, živeč v Sloveniji; jugovič (1): zmerjati koga s čefurjem; Učitelj, ki sliši učenca, ki drugemu reče, da je čefur, mora v tistem trenutku ukrepati
2. pripadnik subkulturne skupine z značilno govorico, ki je mešanica slovenščine in jezikov drugih narodov nekdanje Jugoslavije; čapec: Predstavo odlikuje živa in aktualna govorica mladih čefurjev E verjetno ← hrv., srb. Čìfut 'Jud' ← tur. Çıfıt ← arab. Jahūd ← hebr. Jehūdīm 'Judje'
čefúrski -a -o prid. (ú) ekspr.
ki se nanaša na čefurje: čefurski roman; čefurski vsakdan; Pojavljajo se tudi resnejši monologi, ki na iskren način spregovorijo o težavnosti čefurske identitete mladostnika E ↑čefúr