čèp1 čépa m (ȅ ẹ́) šport. stoja na zelo skrčenih nogah; čepenje: vzpon na prste, nato nekaj časa čep
čèp2 čêpa m, mest. ed. tudi čépu (ȅ é)
1. lesen zamašek, navadno za sode: odbiti sodu čep; zabiti čep v sod; sod pušča pri čepu; pijan ko čep zelo / luknjo v trupu čolna zapre z lesenim čepom; glinasti čep za livarske peči
2. teh. valjast ali stožčast predmet za povezovanje, spajanje: vijaki, matice, čepi; čep vtiča
3. agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno z dvema očesoma: čep na trsu / rezati na čep
♦ les. čep lesen del za sestavljanje, povezovanje lesenih delov; med. čep delček strjene krvi, ki zamaši žilo; gnojni stržen v mandeljnih; čepek; ušesni čep iz ušesnega masla; strojn. čep jeklen valjček, ki gibljivo veže ročice ali drogove; sornik; zool. čep manjša sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom, Aspro zingel
čêpek -pka m (ē)
manjšalnica od čep: zabiti čepek v sodček / odrezati trtno mladiko prav na kratko, na čepek
♦ nav. mn., anat. betičasta vidna čutnica, občutljiva zlasti za barve; med. gnojni stržen v mandeljnih
čêpen -pna -o (ȇ)
pridevnik od čep čêpa: čepna luknja, odprtina
čepínec -nca m (ȋ) star. lesen zamašek, navadno za sode; čep2:
izbiti sodu čepinec // obrt. sveder za vrtanje čepnih lukenj; čepnik
čêpoven -vna -o prid. (é)
elektr. nanašajoč se na čep čêpa 2: čepovni upornik; čepovno pretikalo pretikalo, ki se preklaplja s čepi
izstrúžiti -im dov. (ú) s struženjem narediti, izoblikovati: izstružiti kroglo, obroč;
izstružiti valj iz stožca / ledeniki so izstružili doline izstrúžen -a -o:
čep, izstružen iz polivinila; izstružena površina; izstruženo znamenje
izvŕtek -tka m (ȓ)
nav. mn. zdrobljena snov, ki nastane pri vrtanju: iz lukenj, ki jih delajo črvi, se usipajo izvrtki
♦ gozd. izvrtek iz debla, drevesa izvrtan čep lesa za določanje drevesne starosti in prirasta
natréskati -am dov. (ẹ̄) pog., ekspr. natepsti, pretepsti: oče ga je zaradi tega natreskal;
natreskati po hrbtu natréskati se
napiti se (alkoholne pijače): včasih se natreska / vsi so se ga pošteno natreskali
natréskan -a -o:
oba sta bila natreskana; biti natreskan kot čep zelo
odbíti -bíjem dov., odbìl (í ȋ) 1. z udarcem, udarci odstraniti: odbiti kamnu robove;
odbiti s kladivom, polenom;
pri prevozu se je kipu odbila roka / strela je odbila veje; ekspr. krogla mu je odbila glavo / odbiti sodu čep izbiti; odbil mu je nož iz rok
♦ jezikosl. odbiti končnico // z udarcem, udarci odstraniti del česa: udarec mu je odbil zob; sekira se mu je odbila; krava si je odbila pol roga 2. z udarcem, sunkom ob kaj premikajočega se povzročiti spremembo smeri: odbiti žogo z glavo, loparjem, roko / lokomotiva je odbila vagon; vozička sta se trčila in odbila / skala odbije val / avtomobil jo je z bokom odbil po cesti zbil// fiz. spreminjati smer valovanja v prvi snovi ob vpadu na mejo druge snovi: odbiti svetlobo, zvok; zvok se odbije od stene // fiz. oddaljiti zaradi delovanja odbojne sile: odbiti delce z enakim nabojem; elektrona se odbijeta 3. s svojo aktivnostjo preprečiti uspeh nasprotne aktivnosti: odbiti napad;
odbiti udarec / odbiti nasprotnika 4. vzbuditi negativen, odklonilen odnos: izraz na njegovem obrazu jo je odbil;
s tem ga je za vedno odbil od sebe / s takimi informacijami jih je odbil od tega poklica odvrnil5. ekspr. odkloniti, ne sprejeti: njegovo darilo je odbila / odbiti ponudbo, predlog / odbiti pomoč odreči; odbiti posojilo ne dati ga; publ. odbil je, da bi potoval z njimi ni hotel potovati z njimi6. zmanjšati vsoto za določen znesek: odbiti stroške od izplačila;
odbiti od osebnih dohodkov / odbiti točke delavcu zaradi neustrezne izobrazbe 7. zableščati se, zasvetiti se od nase padajoče svetlobe: morska gladina je odbila svetlobo 8. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznaniti čas: ura je odbila enajst;
brezoseb. polnoč je odbilo / vse ure v okolici so že odbile prenehale biti
● star. hotel se je poročiti z njo, pa so mu starši odbili preprečili; ekspr. zadnja ura mu je odbila umrl je; ekspr. izkoriščevalcem je odbila zadnja ura konec je njihovega izkoriščanja; vznes. odbila je ura ločitve morali so se ločiti; slabš. odbiti glavo komu ubiti ga, umoriti ga; ekspr. odbiti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega; slabš. odbiti roge komu doseči, da je bolj miren, manj zahteven; ekspr. komaj je čakal, da je odbil uradne ure opravil; ekspr. na vprašanje mu je ostro odbil odgovorilodbíti se
1. zaradi udarca, sunka ob kaj spremeniti smer premikanja: avtomobil se je odbil od ograje; val se odbije od skale; žoga se je odbila od droga
2. zasvetiti se, pokazati se na površini česa: prva jutranja svetloba se je odbila v reki; sončni žarek se je odbil v rosi
3. ponoviti se kot odmev: njegov klic se je odbil od skal
odbít -a -o:
1. deležnik od odbiti: odbit davek, napad, predlog; odbit kos kamnine; prošnja je bila odbita
2. pog., v sproščenem ožjem krogu ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega; nenavaden: odbit smisel za humor; vedno nove, res odbite ideje; povsem odbita družina / odbita komedija
odčepíti -čépim in odčépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑)
odstraniti, izvleči čep: odčepiti sode / odčepiti steklenico / zdaj je slišal, kot da bi se mu odčepila ušesa odmašila
pijàn -ána -o prid. (ȁ ȃ) 1. ki zaradi zaužite alkoholne pijače ne govori, ne ravna normalno, razsodno: pijan človek se je opotekal po cesti;
biti, postati pijan;
gostje so že pijani;
zmeraj je pijan;
pijan je kot čep, klada, krava, pog. kot mavra zelo;
ekspr. pijan do nezavesti zelo// ki izraža, kaže tako stanje: pijani glasovi, koraki; zaslišal se je pijan smeh; ima motne, pijane oči / pijano veselje 2. ekspr., z rodilnikom ki ima česa v tako veliki meri, da ne zna ravnati stvarno, čustveno neprizadeto: pijan moči;
pijan, (od) ljubezni veselja;
sreče, strasti sta pijana;
bili so pijani zmage / pijan krvi 3. star. opojen: ta pijača je precej pijana;
pijano vino
● tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ekspr. (belega) kruha je pijan zaradi izobilja je objesten, predrzen; motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno, mlahavo; ekspr. pijana veselica veselica, ki mineva, poteka v pijanosti; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenjepijáno prisl.:
pijano gledati, se opotekati, plesati
podčépina -e ž (ẹ̑)
1. agr. pijača, ki se nateče v posodo, postavljeno pod pipo, čep pri točenju: v posodi se je nabralo kar precej podčepine
2. slabš. slaba pijača, zlasti vino: podčepino prodaja, ki je ni mogoče piti
prirézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem skrajšati: sadiki prirezati korenine in veje;
prirezati konju rep / prirezati komu brke, lase pristriči// z rezanjem izoblikovati konec kakega predmeta: prirezati čep; prirezal si je gosje pero in začel pisati / poševno prirezati konce desk 2. z rezanjem dati čemu določeno obliko, velikost: strešno lepenko je prirezal natančno po velikosti podlage;
prirezati tapete // ročno ali strojno popraviti kroj, ukrojenost česa: ukrojiti in prirezati / prirezati usnje za torbice ukrojiti
● pog. prirezati komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pog., ekspr. po poti (jo) prireže sosed pride
♦ vet. prirezati parklje obrezatiprirézan -a -o:
deklica s kratko prirezanimi lasmi; ostro prirezano gosje pero
rézati réžem nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s pritiskanjem, potegovanjem z ostrim predmetom, reziloma) delati kose, dele: rezati blago;
rezati kovino;
rezati kruh, meso;
rezati z nožem, s škarjami;
ročno, strojno rezati / rezati na krhlje, rezine; rezati počez, po dolgem / plug reže in obrača zemljo / nepreh. kosa dobro reže; nož reže na obe strani / ekspr. ladja reže valove; lastovica s krili reže zrak b) odstranjevati: rezati poganjke, veje;
hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro / rezati dlake, nohte c) oblikovati, delati: rezati kvadrate iz pločevine;
rezati podobe v les, linolej / rezati zobotrebce; začela je rezati obleko krojiti2. odstranjevati spolne žleze; skapljati1:
rezati bika;
prašiča bo treba dati rezat 3. ekspr. boleče se zajedati v kaj, pritiskati ob kaj: naramnice nahrbtnika me režejo;
verige so ga rezale v zapestja;
očala režejo za ušesi // povzročati neprijeten, pekoč občutek zaradi nizke temperature: voda je kar rezala / mraz reže do kosti zelo, hudo je mraz; brezoseb. noč je bila mrzla, da je rezalo v lica // povzročati neugodje, bolečino: njegove besede so nam rezale srce; stokanje ranjencev nam je rezalo živce / v prsih me nekaj reže 4. ekspr. prekinjati določeno stanje: kriki režejo tišino / avtomobilski žarometi so rezali temo 5. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj: železniška proga reže pobočje;
potok je po dolgem rezal dolino 6. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro iti, premikati se: rezala sta jo proti morju;
parnik jo je rezal z vso hitrostjo;
rezati jo peš 7. ekspr. peti, igrati (na glasbilo): godba je rezala koračnice;
pevci so rezali same vesele pesmi
● ekspr. vino reže je rezno, rezkega okusa; ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal; pog., ekspr. jutri jo bodo rezali operirali; ekspr. še vedno mu oče reže kruh daje sredstva za življenje; pog. z avtom rezati ovinek prevoziti ga v skoraj ravni črti; publ. rezati proračun omejevati, zmanjševati; igr. žarg. rezati z adutom, s tarokom prevzemati vzemke z adutom, s tarokom; nar. vzhodno oče ga je rezal s palico tepel, pretepal; pog. zmeraj ga ven reže rešuje iz neprijetnega, zapletenega položaja
♦ agr. rezati krompir za seme tako, da ima vsak del eno ali več očes; rezati vino mešati ga z vinom druge kakovosti ali sorte zaradi poenotenja kakovosti; rezati na čep; teh. rezati s plamenom režóč -a -e:
sklanjala se je nad mizo, s škarjami režoč blago; režoče orodje
rézan -a -o
1. deležnik od rezati: žival je rezana; poševno rezano blago / rezani kamen obdelan v obliki kvadra; v pasu rezana obleka krojena iz dveh delov, zgornjega in spodnjega; rezano cvetje v nasadih odrezane rože, namenjene za prodajo
♦ les. rezani furnir furnir, izdelan z rezanjem klade s furnirskim nožem; šport. rezana žoga pri tenisu in namiznem tenisu z nagnjenim loparjem odbita, udarjena žoga
2. ekspr. oblikovan: lepo rezan nos / pravilno rezan obraz s pravilnimi potezami
upirávec -vca m (ȃ)
zool. majhna sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom, Aspro streber: gojiti upiravce v akvariju; upiravec in čep
ušésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na uho: ušesna odprtina / ušesni mešiček (ušesna) mečica; (ušesna) mečica mehki spodnji del uhlja / ušesni čep iz vate, plastične snovi oblikovan čep, ki, vstavljen v sluhovod, ščiti pred hrupom, ropotom; zdravnik za ušesne bolezni
♦ anat. ušesna troblja cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; biol. ušesno maslo rjavkast izloček žlez lojnic zunanjega sluhovoda; med. ušesni čep čep iz ušesnega masla; vet. ušesna znamka navadno kovinska ploščica z registrsko številko živali in njene matere, ki se pritrdi na uhelj zlasti goveda, prašiča
vézen -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na vez ali vezanje: vezni deli, kosi; vezna prečka / vezni hodniki, rovi / bil je vezni člen med skupinama / vezno besedilo / grudice veže vezna tekočina vezivna
♦ alp. vezni greben; biol. vezno tkivo vezivno tkivo; fiz. vezna posoda skupina posod, ki so med seboj pretočno povezane; jezikosl. vezni naklon v nekaterih jezikih naklon, ki izraža odvisnost enega glagolskega dejanja od drugega ali razmerje govorečega do povedanega; konjunktiv; vezni samoglasnik samoglasnik, ki veže sestavini zloženke; obrt. vezni list prvi ali zadnji list knjige, ki je do polovice prilepljen na notranjo stran platnic; šport. vezni igralec igralec, ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu; teh. vezni čep, element; tekst. vezna osnova osnova, ki v svilenih tkaninah z dvojnim licem veže, povezuje zgornjo in spodnjo tkanino; vezna točka mesto, kjer se križata dve niti
vretênec -nca m (é)
zool., v zvezah: mali vretenec majhna sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom; upiravec; veliki vretenec manjša sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom; čep
zaskóčen -čna -o prid. (ọ̑)
teh. nanašajoč se na zaskok: zaskočni čep, kavelj / zaskočna ključavnica ključavnica, katere vzmet drži mehanizem zapaha stalno v legi zaklenjeno
čèp, čépa, m. 1) der Zapfen; s čepom zatekniti luknjo; pijan kakor čep; — der Zapfen am Wellbaum, Cig.; — in der Mühle das Ende des Nagels im Bodensteine, Cig.; — der Fenster- oder Thürkegel, C.; — der Gewehrpfropf, BlKr.; — 2) der Rebenzapfen: na dve očesi rezana trta, jvzhŠt.; — 3) kratek jarek, napeljan na travnik iz memo tekoče vode, Dict., Brdo (Gor.), Levst. (Rok.); — 4) neka riba: der Rauhbarsch (aspro), Zidani Most-Erj. (Torb.); — 5) der Ueberschuss, der Saldo, Z., Gor.
čȇpəc 1., -pca, m. dem. čep.
čȇpek, -pka, m. dem. čep; das Zäpfchen; — das Halszäpfchen, Cig., C.
məzə̀k, -zkà, m. čep v piščali, Savinska dol.
odbíjati, -am, vb. impf. ad odbiti; 1) wegschlagen, abschlagen; z betičem rudo o., Erz hauen, Cig.; — od cene o., rabattieren, Cig.; — (Bittenden) etwas abschlagen; — hindern: o. od dela, opravki so me odbijali, da nisem mogel priti, BlKr.-M.; — 2) zurückschlagen; sovražnike, sovražne napade o., Cig.; parieren, Jan.; krivico od sebe o., die Schuld von sich schieben, Cig.; — žarke, svetlobo, glas o., reflectieren, Cig., Jan., Cig. (T.); — o. se od česa, von einem Gegenstande reflectiert werden, Žnid.; — o. prošnje, zurückweisen, Cig.; o. darilo, nicht annehmen wollen, Cig.; — 3) entnageln, entschlagen (odbija se, kar je zabito); kišto o., čep, ki je v sod zabit, o.
odtŕditi, -im, vb. pf. locker machen; o., kar je pritrjeno: o. čep, Cig.
pijàn, -ána, adj. 1) berauscht, betrunken; pijan kakor čep, Z., jvzhŠt.; p. kakor krava; biti pijana goba, versoffen sein, Cig.; — p. od veselja, freudetrunken, Cig.; kruha je pijan, = es geht ihm zu gut, der Hafer sticht ihn; belega kruha p., LjZv.; — 2) berauschend, Cig., Jan.; pijano pivo, ein berauschendes Getränk, Krelj; pijana pijača, Cig.; nič pijanega ne bo pil, Ravn.; vino je pijano, Levst. (Zb. sp.).
pȏłn, adj. voll; poln sod; polna skleda juhe; polno šako, pest, peščico moke komu dati; drevo je polno sadja; p. uši; p. bradavic; vse polno je ljudi, es wimmelt von Menschen; Stoji vrtec ograjen, Polno rožic nasajen, Npes.-K.; polno me je česa, ich bin mit etwas angefüllt, Cig.; polno me je upanja, ich bin voll Hoffnung, C.; polna luna, der Vollmond; ob polnem, bei Vollmond, C.; polni zbor, die Plenarversammlung, Cig. (T.); v polnem zboru, in pleno, Cig.; polne mere ali vage, vollwichtig, Cig., Jan.; poln ogel, eine Vollecke, Cig. (T.); čep gre na polnem v sod, der Zapfen schließt vollkommen dicht, vzhŠt.; — inhaltsreich, massiv, Cig.; polni nagelj, die Doppelnelke, Cig.; polna senca, der Kernschatten, Cig. (T.); polna svetloba, das Schlaglicht, Cig. (T.); polnega naglasa, hochtonig, Cig. (T.).
pritŕditi, -im, vb. pf. 1) an etwas befestigen; z vrteli p. kaj, etwas anschrauben, Cig.; — p. kaj, ein wenig fester schlagen: p. čep z betičem; — 2) p. komu, jemandem beipflichten, rechtgeben; p. čemu, etwas ratificieren, Cig., Jan., DZ.
ščáp 1., m. 1) der Knüttel, der Prügel, Z., Rib.-Erj. (Torb.), Dol.; der Stecken, BlKr., Dalm.; na ščapu jezditi, ogr.-Valj. (Rad); — 2) na eno oko obrezana trta, Z., Št. Jernej (Dol.); prim. čep 2).