álter -- prid. (ȃ) pog. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativni: alter glasba; alter kultura; Metelkova je slovensko središče alter kulture
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: Režiser filma je alter, toda obenem je po svojem karakterju ravno dovolj mainstream, da si ne upa v čisti eksperiment in popolno, nepredvidljivo improvizacijo – glej tudi álter... E ↑alter(natívni)álter scéna -- -e in álterscéna -e ž (ȃ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alternativna scena (1): Meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alternativa (1), alternativna scena (2): Stavbo je zasedla ljubljanska alter scena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alternatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alter: alternativni viri energije drugi možni viri energije od uveljavljenih, zlasti okolju bolj prijazni; alternativna glasba; alternativna kultura; Alternativne gledališke skupine so največkrat majhne in le redko premorejo pravo gledališko stavbo
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: alternativno gibanje; Različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila E ← nem. alternativ ← frc. alternatif iz (↑)alterníratialternatívna medicína -e -e ž (ȋ, ȋ)
način ugotavljanja in zdravljenja bolezni, ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod: Odklonil je operacijo in se zatekel k alternativni medicini
alternatívna scéna -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alter scena (1): dogajanje na alternativni sceni; Pravega dela ni dobil, dejaven je bil predvsem na alternativni sceni
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativa (1): pripadnik alternativne scene; dejavnost alternativne scene; Alternativna scena v 80. letih v Ljubljani je soustvarila temelje kulturnega in političnega preobrata, katerega rezultat je bila samostojna Slovenija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álter… prvi del zloženk (ȃ) ki se nanaša na drugo možnost, izbiro poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno: alterklub; alterrock; alterkultura – glej tudi álter E ↑alter(natívni)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ántipropagánda -e ž (ȃ-ȃ) 1. določenemu cilju, hotenju nasprotna propaganda; protipropagandaSSKJ: Postal je specialist za reči, kot so propaganda, antipropaganda, dezinformiranje, vplivanje na javno mnenje in pranje možganov 2. ekspr., v povedni rabi kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce; antireklama (2): Tekma je bila le antipropaganda za slovenski ženski nogomet, saj si jo je ogledalo samo okrog 300 gledalcev E ← agl. anti-propaganda iz (↑)anti... + (↑)propagánda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ántirekláma -e ž (ȃ-ȃ) 1. javno opozarjanje na kaj z navajanjem slabih lastnosti, navadno z namenom odvrniti kupce, uporabnike, obiskovalce: So obdobja, ko na pomembnejših festivalih zmagujejo predvsem oglasi, ki šokirajo, spet drugič antireklame 2. ekspr., v povedni rabi kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce; antipropaganda (2): To, kar sta moštvi prikazali v preostalih 60 minutah, je bila antireklama za slovenski prvoligaški nogomet E (↑)anti... + (↑)rekláma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bíotehnologíja -e [bijotehnologija] ž (ȋ-ȋ) tehnologija pridobivanja česa z uporabo živih organizmov ali različnih bioloških procesov: katedra za biotehnologijo; laboratorij za biotehnologijo; Razmere v razvitem svetu kažejo, da ima biotehnologija dobre možnosti razvoja, saj zlasti medicina potrebuje čedalje več tkiv, zdravil in diagnostičnih izdelkov E ↑bíotehnológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
cunámi -ja in tsunamiSSKJ -ja cit. [cunámi] m (ȃ) ekspr. velika množina česa, zlasti slabega, razdiralnega, ki se pojavi naenkrat: kadrovski cunami; Žal se nam dogaja cunami odpuščanja delavcev, zlasti delavk E ← agl. tsunami ← jap. tsunami iz tsu 'zaliv, pristanišče' + nami 'val'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
časôvnica -e ž (ȏ) 1. grafični prikaz vnaprej časovno opredeljenega, določenega poteka česa: pregledna časovnica; časovnica za izvedbo reform; Marsikdo bi si želel kakšno informacijo o nastopajočih, ne nazadnje se to spodobi že zaradi spoštovanja do glasbenikov, in program s časovnico 2. vnaprej časovno opredeljen, določen potek česa: Če bi se takrat pogovori zavlekli v naslednje leto, bi lahko prišlo do dodatnih zapletov, tako pa je bila časovnica idealna 3. delovno polje v računalniškem programu za obdelavo videa, kjer so v časovnem zaporedju razvrščeni slikovni in zvočni posnetki; timeline (1): Ko imamo v oknu časovnice zbrane vse videoposnetke, jih je treba razdeliti na posamezne kadre 4. podstran nekaterih spletnih aplikacij, kjer so v časovnem zaporedju prikazana obvestila, na katera je uporabnik naročen; timeline (2): Uporabnikom, ki se nam zdijo zanimivi, sledimo, to pa pomeni, da se na naši domači časovnici poleg lastnih pojavljajo tudi objave teh uporabnikov E (↑)časóven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čekíranje -a s (ȋ) 1. preverjanje ustreznosti dokumentov in prtljage pred poletom z letalom: čakati na čekiranje; čekiranje prtljage; Po čekiranju je treba z ročno prtljago skozi policijski in carinski pregled 2. pog. ugotavljanje ustreznosti, pravilnosti česa, seznanjanje s čim z gledanjem; pregledovanjeSSKJ: Takojšnjemu čekiranju pravopisa, prevajanju sta namenjena pripadajoči tezaver in slovarsko orodje E ↑čekírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dekriminalizácija -e ž (á) 1. prenehanje obravnavanja česa kot nezakonito, kaznivo: dekriminalizacija marihuane; dekriminalizacija prostitucije; Treba je opozoriti, da dekriminalizacija, kot si to nekateri zmotno predstavljajo, ne pomeni tudi legalizacije prostitucije 2. prenehanje obravnavanja koga kot prestopnika, kriminalca: Naš namen je bil dekriminalizacija zasvojencev in uživalcev drog, ker menimo, da gre za žrtve zlorabe drog, ki jih ni mogoče enačiti s preprodajalci oziroma kriminalci in jih enako kaznovati E ↑dekriminalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
demistifikácija -e ž (á) odprava, odstranitev mističnosti s česa: demistifikacija droge; demistifikacija medijev; Osebni računalniki so dočakali in doživeli popolno demistifikacijo E (↑)demistificírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
démo -- v prid. rabi (ẹ̑) ki je v zvezi z demonstracijo, predstavitvijo česa; demonstracijskiSSKJ, predstavitveni: demo različica; demo verzija – glej tudi démo... E ← agl. demo, skrajšano iz (↑)demo(nstrácija)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
démo... prvi del zloženk (ẹ̑) ki je v zvezi z demonstracijo, predstavitvijo česa: demorazličica; demoverzija – glej tudi démo E ↑démo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
démorazlíčica -e in démo razlíčica -- -e ž (ẹ̑-ȋ) demonstracijska, predstavitvena verzija česa, zlasti elektronskega aparata, računalniškega programa; demoverzija: Na mobilniku si lahko ogledate videopredstavitve in demorazličice iger E ↑démo... + (↑)razlíčica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
démovêrzija -e ž (ẹ̑-é) demonstracijska, predstavitvena verzija česa, zlasti elektronskega aparata, računalniškega programa; demorazličica: demoverzija programa E po zgledu agl. demo version iz ↑démo... + (↑)vêrzija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dílanje -a s (ȋ) pog. 1. prizadevanje za dosego soglasja, sporazuma glede česa; pogajanjeSSKJ: Dilanje je lep izraz za barantanje 2. (pre)prodajanje, razpečavanje mamil: Dilanje je eden izmed načinov, kako priti do droge E ↑dílati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dopingírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dajati nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Vodilne može omenjenega kluba preiskovalci bremenijo, da so sistematično dopingirali svoje nogometaše vse od leta 1990 2. ekspr. povzročati prekomerno rast, povečanje česa: Po podražitvah nafte v letih 1999 in 2000 so v prvih šestih mesecih letos inflacijo dopingirale visoke cene hrane E (↑)dópingdopingírati se -am se nedov. (ȋ)
jemati, uživati nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Če si mentalno in tehnično boljši od tekmeca, boš zmagal, pa tudi če se nasprotnik dopingira
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dostòpSSKJ -ópa m (ȍ ọ́) možnost, pravica uporabe česa: klicni dostop; širokopasovni dostop; dostop do interneta; dostop na daljavo; Živimo v informacijski dobi, imamo tehnologijo, ki nam omogoča dostop do podatkov E (↑)dostopíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dostópanje -a s (ọ̄) uporabljanje česa, do česar se ima možnost, pravico priti: dostopanje do sredstev v skupni rabi; dostopanje do svetovnega spleta; Dostopanje sodišč v register transakcijskih računov brez navedbe davčne številke imetnika transakcijskega računa se zdi smiselno, saj bi to razbremenilo sodišča in pospešilo postopke E ↑dostópati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dozátor -ja m (ȃ) priprava, ki natančno odmerja količino česa: Če pride v času doziranja do napake na katerem izmed dozatorjev (tujek med krmili, velike kepe, ki zaustavijo dozirni mehanizem), se po določenem času ta dozator avtomatično izklopi E ← agl. dosator iz (↑)dozírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
fan -a cit. [fên] in fên -a m, člov. (ȇ) kdor čuti in izraža zelo pozitiven odnos do koga, česa; oboževalecSSKJ: Posluša veliko latino glasbe, je velik fan salse | Igrali smo pred občinstvi drugih glasbenih skupin in si želeli, da bi imeli tudi mi toliko fenov E ← agl. fan, skrajšano iz (↑)fanátičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
feeling -a cit. [fíling-] in fíling -a m (ȋ) 1. čustvo kot odziv na zunanje ali notranje dražljaje; občutekSSKJ: imeti dober feeling | Utapljaš se, a filing je kljub temu lebdeč 2. sposobnost za dojemanje, presojanje česa; občutekSSKJ: Želeli so pridobiti potrditev in feeling, ali je to, kar delajo, dobro, ali so na pravi poti | Nikoli ni izkazal kakega posebnega filinga za vselej izjemno občutljive medsebojne odnose 3. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja; razpoloženjeSSKJ, vzdušjeSSKJ: Ulični feeling je tudi treba poznati | Z vsakim metrom prehojenega blata je planiški filing postajal močnejši 4. kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini; občutjeSSKJ, razpoloženjeSSKJ, vzdušjeSSKJ: Vedno me je najprej prevzel feeling, ki ga glasba sporoča | Pesem je bila narejena z dušo, v lepem filingu E ← agl. feeling 'občutek' iz feel '(ob)čutiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
fóbik -a m, člov. (ọ́) kdor ima pretiran, nerazumski strah pred čim ali odpor do česa: Fobiki se sicer naučijo obvladovati svoj strah, nikoli pa se ga popolnoma ne znebijo E (↑)fobíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
fóra -e ž (ọ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. v rodilniku preostala količina česa, še potrebna za dosego cilja: Pol leta imam fore, da ga prepričam 2. neresen, smešen, zabaven dogodek ali kratka, šaljiva zgodbica: pasti na foro dati se prevarati, ukaniti; vreči koga na foro z navadno neresnim, smešnim ali zabavnim dogodkom prevarati, ukaniti koga; za foro izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom; Imam eno foro, ki jo spustim na začetku, da preizkusim občinstvo 3. kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše; bistvoSSKJ: Sploh ne vem, v čem je fora E v prvem pomenu ← nem. vor 'pred', osamosvojeno iz vorgeben 'določiti, dati prednost', vorhaben 'nameravati' ipd., v drugem pomenu ← hrv., srb. fóra, prvotno 'prednost', ← nem. vor 'pred'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
fuck cit. [fák] in fák medm. (ȃ) vulg. izraža odklonilen odnos do česa: Fuck, pravi potihem in se potem vseeno oglasi | Fak, kako imam zlizano gumo E ← agl. fuck, prvotno 'spolno občevati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
getoizácija -e in getizácija -e ž (á) 1. izolacija družbene skupine od drugih družbenih skupin: Menim, da getoizacija Romov v romska naselja ni ustrezna rešitev bivalnih razmer romske populacije 2. omejevanje koga, česa na izoliranem (družbenem) prostoru, zlasti z namenom omejiti, zmanjšati njegovo družbeno vlogo: getoizacija Cerkve; poskus getoizacije slovenščine; Burska elita se pritožuje, da vladajoči ANC načrtno spodbuja vsesplošno prevlado angleščine in getoizacijo njihovega jezika E ↑getoizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
glinopór -a m (ọ̑) glina, ki se ji pri žganju poveča prostornina in ki se uporablja pri gojenju rastlin, za izolacijo, drenažo: Okoli posajenih rastlin lahko potresemo zastirko iz mletega lubja, glinopora, kamenčkov ali česa drugega E (↑)glína + (↑)(stiro)pór
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
grebátorstvo -a s (ȃ) ekspr. prizadevanje za dosego, pridobitev česa za lastno korist, zlasti ugleda, denarja, visokega položaja v družbi: grebatorstvo za ocene; Politično grebatorstvo, kraja državne lastnine in spolno izkoriščanje zaposlenih delavk se po mojih merilih ne more šteti za uspeh E ↑grebátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
harmonográm -a m (ȃ) 1. formalni pregled usklajenosti pravnih pravil določene države s pravili širše skupnosti, s katero se ta država povezuje: Šele uporaba mednarodno primerljive metodologije, usklajenosti zakonodaje, ki jo predstavlja ta harmonogram, je pokazala realno stanje usklajenosti naše zakonodaje z evropsko 2. pregled usklajenosti česa znotraj širšega sploh: Natančni časovni harmonogram z zaporedjem posameznih nastopov bo na voljo na kraju dogodka E ← nem. Harmonogramm iz (↑)harmon(íja) + gr. grámma 'pisanje, črka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
informatizírati -am dov. in nedov. (ȋ) uvesti informacijske sisteme, tehnologije v delovanje česa: informatizirati bolnišnice; informatizirati zdravstvo; Če bodo podjetja hotela preživeti, se morajo informatizirati, torej tudi znotraj začeti delovati po mreži E ← nem. informatisieren, frc. informatiser, agl. informatise k (↑)informácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
inkubátorSSKJ -ja m (ȃ) 1. družba, ki podpira nastanek in razvoj zlasti manjših podjetij, projektov: vključiti se v inkubator; univerzitetni inkubator; Podjetniški inkubator je oblika pospeševanja ustanavljanja in rasti malih podjetij 2. kraj, ki postaja središče razvoja, nastajanja česa: kadrovski inkubator; inkubator idej; inkubator informacijske tehnologije; Naši tehnološki parki so razvojni inkubatorji, ki bodo delovali ob univerzitetnih središčih E ← nem. Inkubator, agl. incubator iz lat. incubāre 'valiti (jajca), ležati na'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
internetizácija -e ž (á) uvajanje interneta v delovanje česa: internetizacija bank; internetizacija države; Tradicionalne dunajske kavarne so se opogumile in naredile korak v prihodnost: kar dvajset se jih je v okviru projekta internetizacije dunajskih gostinskih lokalov opremilo z dostopom na svetovni splet E ↑internetizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
internetizírati -am dov. in nedov. (ȋ) uvesti internet v delovanje česa: internetizirati državno upravo; Nekatere razvojne rešitve bodo uporabnikom omogočile internetizirati njihove namenske programe E ↑ínternét
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
intervénca -e ž (ẹ̑) 1. dejanje, ukrep, s katerim se (odločilno) vpliva na potek česa; intervencijaSSKJ, posegSSKJ, poseganjeSSKJ: končati intervenco; državna intervenca; vojaška intervenca; Interventni zakon najbrž bo učinkovit, čeprav gre za precej pozno intervenco 2. dejanje, ukrep kake države, s katerim se (odločilno) vpliva na notranje ali zunanje zadeve druge države; intervencijaSSKJ, vmešanjeSSKJ: oborožena intervenca; intervence na ozemlju drugih držav; Neposredno je začutil vojno in po pogovoru z nama pretresen začel klicati svoje kolege zunanje ministre in pripravljati intervenco E ← nem. Intervenz iz (↑)intervéncija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
izlóžek -žka m (ọ̑) količina česa, kar je izdelano, narejeno z ročnim, strojnim, umskim delom; output: osnovni izložek; Pomembno je dodajanje vrednosti z vodenjem, kar pomeni, da bi morali biti izložki vodje vedno večji kot vložki v njegovo delo E (↑)izložíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
izpogájani -a -o prid. (ȃ) pri katerem je bilo s pogajanjem doseženo soglasje, sporazum glede česa: izpogajana cena; V naši pristojnosti so vsi štirje skladi, iz katerih lahko črpamo izpogajana sredstva za obdobje do leta 2015 E ↑izpogájati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
izpogájati -am dov. (ȃ) s pogajanjem priti do česa: izpogajati visoke tantieme; izpogajati znižanje članarine; Uprava podjetja je dovolj sposobna, da izpogaja pozicijo, ki bo koristna tako za trenutni projekt kot tudi za dolgoročne interese podjetja E (↑)pogájati seizpogájati se -am se dov. (ȃ)
s pogajanjem doseči soglasje, sporazum glede česa; pogoditi seSSKJ: izpogajati se za več sredstev; Zagotovo ne bo šlo nič iz njegovega žepa in potem mu je tudi vseeno, kako se izpogaja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kotácija -e ž (á) ekon. 1. sprejem novega vrednostnega papirja v trgovanje na borzi: borzna kotacija; prva kotacija del borzne kotacije, v katero se lahko uvrstijo delnice izdajateljev, ki izstopajo po svoji likvidnosti, velikosti in transparentnosti poslovanja; razširitev kotacije; Višji dobiček je posledica višjih prihodkov iz borznega poslovanja in prihodkov od kotacij vrednostnih papirjev 2. vrednost, cena česa na borzi: visoke kotacije evra; znižanje kotacij; Naftni derivati so dražji tako zaradi podražitve dolarja kot zaradi dviga kotacij na sredozemski borzi E ← agl. quotation v pomenu 'navedba cene' iz quote 'navajati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
krítičniSSKJ -a -o prid. (í) krítična jávnost -e -i ž (í, á)
posamezniki ali skupina ljudi, ki kritično presojajo predvsem delo vlade in aktualna družbena dogajanja: strokovna kritična javnost; biti na očeh kritične javnosti; Jasno je, da se v tem uradnem odgovoru skriva prezir do tiska in kritične javnosti
krítična mása -e -e ž (í, ȃ)
najmanjša stopnja, količina česa, potrebna za začetek spremembe: doseči kritično maso; kritična masa ljudi; pomanjkanje kritične mase; Kulturni projekti na tako majhnem trgu, kot je Slovenija, težko ustvarijo kritično maso, ki bi jim pomagala živeti in uspeti samo na podlagi prodajne, ekonomske logike
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
lobíst -a m, člov. (ȋ) kdor lobira: glavni lobist; register lobistov; Glede lobijev in lobiranja imajo v ZDA te zadeve najbolje urejene: zakonsko je opredeljeno, kaj lobist sme in česa ne E ← agl. lobbyist iz ↑lobírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
logístikaSSKJ -e ž (í) 1. dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem, organizacijo in koordinacijo premika, prevoza česa, koga od začetne do ciljne točke: vodja logistike; področje logistike; Logistika odhoda ter nastanitve reprezentance in spremstva za evropsko prvenstvo nas časovno ne preganja 2. dejavnost, ki se ukvarja z organizacijo in koordinacijo medsebojno odvisnih delovnih enot, faz kakega procesa: Prejšnji teden sem na koalicijskem sestanku predlagal, da bi v kratkem pripravili širši posvet vodstev koalicijskih strank, na katerem bi dorekli logistiko delovanja E ← agl. logistics ← frc. (l'art) logistique 'veščina razporejanja čet' iz srfrc. logis 'nastanitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
menedžíranje -a in managiranje -a cit. [menedžíranje] s (ȋ) odločanje o življenju, opravljanju temeljnih nalog v kaki delovni skupnosti ali o uporabi, izkoriščanju, vzdrževanju česa: učinkovito menedžiranje; menedžiranje podjetij; Težava menedžiranja je v tem, da lahko zgolj 3 odstotke vseh poslovnih problemov izrazimo v številkah, 97 odstotkov pa jih ostaja nemerljivih in zato težko obvladljivih E ↑menedžírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
menedžírati -am in managirati -am cit. [menedžírati] nedov. (ȋ) odločati o življenju, opravljanju temeljnih nalog v kaki delovni skupnosti ali o uporabi, izkoriščanju, vzdrževanju česa: Lastnino je treba uporabljati predvsem kot orodje, s katerim se zagotavlja, da se podjetja učinkovito menedžira E (↑)menedžer
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
napôvednikSSKJ -a m (ȏ) 1. kratka radijska, televizijska oddaja, ki opozarja na izbrane oddaje, prireditve: filmski napovednik; napovednik kulturne oddaje; Kot ste lahko videli in slišali v izjavi v napovedniku oddaje, bomo najprej govorili o precej občutljivi temi, o tem, koliko delajo naši zdravniki 2. kratka predstavitev česa kot opozorilo na predstavljeno sploh: festivalski napovednik; Projekt je še v izdelavi in za zdaj si lahko ogledate le napovednik E (↑)napóved
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
négativniSSKJ -a -o in negatívniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) négativna lísta -e -e in negatívna -e ž (ẹ̑, ȋ; ȋ)
1. seznam zdravil, ki jih mora uporabnik plačati brez nadomestila zavarovalnice: samoplačniška negativna lista; Glede na potrebe in izkušnje je povsem nerazumljivo, da je to zdravilo uvrščeno na negativno listo
2. seznam česa neugodnega: Področje kozmetike je dokaj dobro zakonsko urejeno, saj pozitivna lista določa, kaj in koliko česa sme neki izdelek vsebovati, na negativni listi pa so snovi, ki se v kozmetiki ne smejo pojaviti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
nèplačník -a m, člov. (ȅ-í) kdor česa ne plača ali noče plačati: neplačnik davkov; poplačilo terjatve neplačnika; Zdi se, da v naši državi nihče več ne izpolnjuje svojih obveznosti in to velja tudi za državo, ki je največji neplačnik E (↑)nè… + (↑)plačník
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
nèpodpísnik -a m, člov. (ȅ-ȋ) kdor česa, navadno uradnega, ne podpiše: nepodpisnik peticije; Sporazum z več kot polovico podpisov bo veljal tudi za nepodpisnike E ↑nèpodpís
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
nèvídenje -a s (ȅ-í) dejstvo, da kdo česa ne vidi: Posebej bode v oči njegovo videnje dejanske stvarnosti, dejanskega sveta in dejanskih problemov in njegovo nevidenje drugačnega pogleda na stvarnost in dejanske težave tega sveta E (↑)nè… + (↑)vídenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
odvísnež -a m, člov. (ȋ) ekspr. kdor je odvisen od česa, zlasti mamil; odvisnik: adrenalinski odvisnež; odvisnež od alkohola; odvisnež od mamil; Odvisneži morajo za rešitev iz brezna droge spremeniti svoje življenje E (↑)odvísen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
odvísnica -e ž, člov. (ȋ) ženska, ki je odvisna od česa, zlasti mamil: odvisnica od alkohola; odvisnica od mamil; odvisnica od nakupovanja; Petnajst let je bila odvisnica od heroina E ↑odvísnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
odvísnikSSKJ -a m, člov. (ȋ) kdor je odvisen od česa, zlasti mamil; odvisnež: odvisnik od mamil; center za pomoč odvisnikom; zdravljenje odvisnikov; Odvisnik je in preprodaja mamila E (↑)odvísen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
odvísnostSSKJ -i ž (í) stanje človeka, ki je odvisen od česa, zlasti mamil: zmanjšati odvisnost; odvisnost od alkohola; zdravljenje odvisnosti; Novo zdravilo ne povzroča odvisnosti E (↑)odvísen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
odzračeválnik -a m (ȃ) naprava, ki omogoča odstranjevanje, izpuščanje zraka iz česa: avtomatski odzračevalnik; odzračevalnik cevovodov; odzračevalnik za gorivo; Najprej bodo odpravili občasne in za prebivalce zelo moteče emisije ob uhajanju prahu skozi odzračevalnik, nato pa zamenjali še filtrirni del naprave E (↑)odzračeváti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ópcijaSSKJ -e ž (ọ́) 1. kar je dano na izbiro za uresničitev česa; možnostSSKJ: Lik, ki ga igram v tem filmu, se nima za slabega fanta: je samo človek, ki pride v situacijo, ki mu ne daje preveč opcij 2. oblika uresničitve česa, različna od druge oblike iste vrste; variantaSSKJ: Po eni od opcij bi se ministrstva za gospodarske dejavnosti, za malo gospodarstvo in turizem in za ekonomske odnose in razvoj združila v eno 3. navadno s prilastkom določen politični nazor, ki ga zagovarja kaka politična stranka, ali tako opredeljena politična stranka: nacionalistična opcija; politična opcija; vladajoča opcija; Izrazito za levo opcijo sta se izrekli stranki upokojencev in nacionalna stranka E ← agl. option, nem. Option ← lat. optiō 'svobodna volja, izbira'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
osvežílec -lca m (ȋ) priprava s sredstvom za osvežitev česa, zlasti zraka: osvežilec zraka; Številnih voznikov ne moti le smrad na prepolnih ulicah velikih mest – mnogi vihajo nos tudi nad vonjem, ki jih obdaja v vozilu in ki se ga z običajnimi osvežilci prostora ne morejo znebiti E (↑)osvežíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
outputSSKJ -a cit. [áu̯tput] m (ȃ) količina česa, kar je izdelano, narejeno z ročnim, strojnim, umskim delom; izložek: kulturni output; raziskovalni output univerze; znanstveni output; Če bodo vsi v verigi dobaviteljev samo nižali cene, se bo nižal tudi output, večala brezposelnost, skratka, ekonomsko se bo nazadovalo E ← agl. output 'proizvodnja, produkcija' iz out 'ven, iz' + put 'položiti, spraviti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ozavéščanje -a s (ẹ́) delanje, povzročanje, da kdo kaj spozna, se česa zave: Inštruktorjeva vloga ni le učenje vožnje, ampak tudi ozaveščanje o odgovorni vlogi, ki jo ima voznik do drugih udeležencev v prometu E ↑ozavéščati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ozavéščati -am nedov. (ẹ́) delati, povzročati, da kdo kaj spozna, se česa zave: Mlade so ozaveščali o nevarnostih čezmernega pitja alkohola E (↑)ozavéstiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ozkogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄ ẹ̄) ki pri presojanju, vrednotenju upošteva samo določene kriterije, ki ne zajemajo pojava v celoti, navadno zaradi predsodkov, neznanja, nezavedanja česa: ozkogled človek; ozkogledo prepričanje; Samo stopnjevanje pritiska ozaveščene javnosti bo tista prava pot, ki bi lahko pripeljala do spremembe v načinu razmišljanja ozkogledih, v pridobitništvo za vsako ceno zazrtih oblastnikov E (↑)ózek + (↑)glédati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
plašílni -a -o prid. (ȋ) ki se uporablja za plašenje, zastraševanje, odvračanje od česa: plašilne naprave za živali; plašilna sredstva; Rib je dovolj tudi zato, ker so jih to zimo bistveno manj požrli ptiči kormorani, saj so jih redno plašili s plašilnimi topovi E (↑)plašítiplašílna pištóla -e -e ž (ȋ, ọ̑)
pištola s slepimi naboji brez krogle; strašilna pištolaSSKJ, plašilka, strašilka: Nekaj dni pred ropom sta si nabavila roparsko opremo: maskirne kape, plašilno pištolo, lepilni trak in rezervno obleko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pohitrítev -tve ž (ȋ) povzročanje, da je delovanje česa hitrejše, učinkovitejše: pohitritev prenosa; pohitritev procesorja; Prehod na novo pomnilniško arhitekturo brez večjih sprememb v procesorskem jedru pomeni, da novi procesorji ne prinašajo občutnejše pohitritve E ↑pohítriti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pohitrítiSSKJ -ím dov. (ī í) narediti, da je delovanje česa hitrejše, učinkovitejše: pohitriti disk; pohitriti prenos podatkov; Pohitrili so obstoječe in nove 64-bitne aplikacije E iz hitríti iz (↑)híter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pozicioníranje -a [pozicijoniranje] s (ȋ) 1. umeščanje česa, iskanje mesta za kaj, zlasti v političnem, poslovnem svetu: politično pozicioniranje; Osebno menim, da je prišel čas, ko bi morali poiskati novo vizijo pozicioniranja gospodarstva 2. določanje lege v prostoru: satelitsko pozicioniranje; Vojaški sateliti za globalno pozicioniranje omogočajo spremljanje vsakega tovornjaka na cesti E ↑pozicionírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pózitivniSSKJ -a -o in pozitívniSSKJ -a -o prid. (ọ̑; ȋ) pózitivna diskriminácija -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, á; ȋ)
dodelitev, dodeljevanje več ugodnosti manjšim skupnostim kot velikim: ukrepi pozitivne diskriminacije; načelo pozitivne diskriminacije; Pozitivna diskriminacija vedno obsega nekatere spodbude in ukrepe, ki vsaj začasno neki manjšini dajejo prednost
pózitivna energíja -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
veselje do življenja in dela: oddajati pozitivno energijo; povezovanje pozitivne energije; Vzdušje je nabito s pozitivno energijo
pózitivna lísta -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
seznam zdravil na zdravniški recept, ki so plačana povsem ali predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja: pozitivna lista zdravil; uvrstitev na pozitivno listo; Komisija razvršča na pozitivno listo zdravila, ki so najbolj učinkovita in strokovno najbolj utemeljena
// seznam česa za uporabnike ugodnega sploh: Na pozitivni listi so dovoljene snovi
pózitivno mišljênje -ega -a in pozitívno -ega s (ọ̑, é; ȋ)
mišljenje, prepričanje, da je posameznik s svojo naravnanostjo sposoben spremeniti fizično resničnost ali zunanje okoliščine: moč pozitivnega mišljenja; Sklenila sva, da bova s svojo energijo, pozitivnim mišljenjem in dejanji pomagala tistim, ki nimajo dovolj moči in volje za pot, ki je naju vodila v lepši, predvsem pa bolj zdrav jutri
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
predozíranje -a s (ȋ) odmerjenje, uporaba, zaužitje prevelike količine česa, navadno zdravila, mamila: umreti zaradi predoziranja; predoziranje s heroinom; nevarnost predoziranja; Dobra lastnost novega zdravila je še manjša možnost predoziranja in smrti zaradi zastoja dihalnih funkcij E ↑predozírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
predozírati -am dov. (ȋ) odmeriti, uporabiti, zaužiti preveliko količino česa, navadno zdravila, mamila: predozirati gnojila na vrtovih; S pretiranim jemanjem vitaminskih dodatkov se je mogoče tudi predozirati E (↑)dozírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
prèdtéden -dna m (ȅ-ẹ̑) teden pred začetkom rednega, organiziranega poteka česa: Del seminarja se je začel 29. junija z uvajalnim predtednom za začetnike E (↑)pred... + (↑)téden
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
prenajédati se -am se nedov. (ẹ́) 1. pretirano veliko jesti; prenažirati se, preobjedati se (1): Na zabavi se ne prenajedajte! 2. pretirano veliko jesti zaradi prehranske motnje; preobjedati se (2): Pri ekstremnih shujševalnih dietah ali postu lahko ljudje, ki so bili kdaj anoreksični ali so se prenajedali, v kratkem času pridobijo še več kilogramov 3. ekspr. postajati naveličan česa: Politika spregleduje, da se njen vpliv manjša, ker se občinstvo prenajeda ideologije in nerelevantnosti E (↑)prenajésti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
prideláva -e ž (ȃ) pridobitev pridelkov z gojenjem rastlin: ekološka pridelava; pridelava krompirja; pridelava zelenjave; Na Kitajskem je vsak košček prsti obdelan in pridelava riža zahteva zelo veliko vode
// pridobitev česa z gojenjem sploh: pridelava hrane; pridelava mleka; stroški pridelave; Ve se, da je tovrstna pridelava surovin izjemno dobičkonosna in da so dolgoročne posledice uživanja gensko spremenjene hrane popolna neznanka E (↑)pridélati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
prigrêbsti se -grêbem se dov. (é) ekspr. 1. z velikim prizadevanjem doseči kaj: Trenutno je njegova edina skrb, kako se prigrebsti do napredovanja 2. z intenzivno dejavnostjo, prizadevanjem priti do česa: Zame so zdaleč najzabavnejši televizijski program prenosi sej iz državnega zbora, kadar se ljudje, ki so se prigrebli v politiko, začno prerekati o raznih vrednotah E ↑grêbsti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
prigrêbsti si -grêbem si dov. (é) ekspr. z intenzivno dejavnostjo, prizadevanjem priti do česa: Prigrebel si je položaj predsednika nadzornega sveta E (↑)grêbsti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
priključnína -e ž (ī) 1. plačilo za priključek: priključnina brez prometnega davka; Cena telefonije se spreminja s priključnino 2. znesek, ki se plača za priključitev česa: Ob začetku delovanja je signal pokril komaj mesto z okolico, priključnina pa je bila približno 10 tisoč evrov E (↑)prikljúčiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
prómo -- v prid. rabi (ọ̑) ki se nanaša na promocijo, širjenje poznavanja, ugleda koga, česa v javnosti; promocijski: promo film; promo material; Na oglaševalskem festivalu se je najbolj povečalo število promo in radijskih oglasov E ← agl. promo iz ↑promó(cija)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
promócijaSSKJ -e ž (ọ́) širjenje poznavanja, ugleda koga, česa v javnosti: turistična promocija; Zastavo uporabljajo države pri svoji promociji E ← nem. Promotion ← poznolat. promotio iz ↑promovírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
promócijski -a -o prid. (ọ́) ki se nanaša na promocijo, širjenje poznavanja, ugleda koga, česa v javnosti; promo: promocijski koncert; promocijski material; promocijske dejavnosti; Novo majhno firmico je čakala prava poslovna, promocijska in razvojna priložnost E ↑promócija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
promovíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ) širiti poznavanje, ugled koga, česa v javnosti: promovirati slovenske izdelke na tujih trgih; Svoje projekte zna dobro promovirati in popularizirati E ← nem. promovieren ← lat. prōmōvēre 'napredovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
protistávljanje -a s (á) postavljanje česa ob kaj različnega zaradi nasprotja, primerjave; protistavaSSKJ: protistavljanje narave in družbe; Tročlenska zgradba razpade na dvočlensko z nesomernim protistavljanjem E ↑protistávljati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
redefiníranje -a s (ȋ) podajanje nove, drugačne definicije, opredelitve česa: redefiniranje odnosov; Med zagovorniki redefiniranja pravil je tudi slovenska nacionalna televizija E ↑redefinírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
redefinírati -am dov. in nedov. (ȋ) podati novo, drugačno definicijo, opredelitev česa: redefinirati odnose; Vprašanje priseljencev, ki spreminjajo strukturo nacionalnih družb in redefinirajo pojem meja, ob političnih odzivih spodbuja akademske razprave E ← nem. redefinieren iz (↑)re… + (↑)definírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
registrírnik -a m (ȋ) naprava, ki omogoča evidentiranje delovnega časa z uporabo brezkontaktnih kartic: Pri sodobnih registrirnikih magnetno kartico le povlečeš skozi režo ali pa jo terminalu samo pokažeš
// naprava za registriranje česa: Podjetje bo pri projektu sodelovalo s svojimi registrirniki podatkov in precizijskimi števci za štiri 500-kilovoltne transformatorske postaje, ki bodo vitalni del hidroelektrarne E univerbizirano iz registrírni stròj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
renominácija -e ž (á) ekon. ponovno določanje vrednosti česa: Družba, ki vodi delniške knjige, naj bi jutri začela opravljati renominacijo obstoječih delnic pidov E ↑renominírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
renominírati -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. ponovno določiti vrednost česa: Potrebno bo povečati ustrezno proračunsko postavko oziroma ponovno renominirati republiški proračun E ← agl. renominalize, nem. renominieren iz (↑)re… + ↑nominírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
reprogramíranje -a s (ȋ) ponovna določitev programa česa: reprogramiranje dolgov; reprogramiranje kreditov; reprogramiranje obveznosti; Ena od novih (neformalnih) zahtev vladi je tudi, da bankam prepove reprogramiranje posojil po zvišanih obrestnih merah E (↑)reprogramírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
revitalizátor -ja m (ȃ) 1. člov. kdor povzroči, organizira, da kaj ponovno zaživi, se obnovi: Sodeluje tudi z najbolj znanim ljubljanskim kulturnim revitalizatorjem 2. naprava s prečiščevalnim sistemom, ki izboljša kakovost in poveča energijsko moč česa: Celjski inovator je s svojo skupino predstavil revitalizator vode, ki ga že uporabljajo v prečiščevalnem sistemu podjetja E ← nem. Revitalisator iz (↑)revitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
revival -a cit. [rivájvəl] in rivájvl -a m (ȃ) ponovitev, oživitev, ponovni razmah česa: Danes smo priča najrazličnejšim revivalom klasičnih umetniških praks, saj številni živijo v utvari, da bodo z reinterpretacijo del reinterpretirali tudi vzdušje tedanjega časa | Iz klubov se je razlegal trdi tehno, ki je po mojem rivajvl vseh rivajvlov E ← agl. revival iz revive 'obuditi, oživiti' ← stfrc. revivre < lat. revīvere iz (↑)re… + vivere 'živeti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sámoodkrívanje -a s (ȃ-í) 1. odkrivanje česa pri samem sebi: samoodkrivanje bolezni 2. odkrivanje samega sebe: Samoodkrivanje je dolga in kamnita pot, toliko bolj za homoseksualne kot heteroseksualne najstnike E (↑)samo... + (↑)odkrívanje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
scenosléd -a m (ẹ̑) vrstni red, zaporedje česa: Stranka in njen predsednik napovedujeta nadzorovan scenosled dogodkov: najprej naj bi stranka izbrala kandidata za mandatarja, nato pa naj bi v enem mesecu koalicijske stranke dosegle dogovor o sestavi vlade E (↑)scéna + (↑)sledíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
seriácija -e [serijacija] ž (á) razvrstitev, razporeditev česa glede na kako lastnost: Razmeroma skromne rezultate je dal tudi poskus seriacije najdb iz grobišča E ← nem. Seriation, agl. seriation iz (↑)sêrija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sesútiSSKJ -sújem dov. (ú ȗ) pog. 1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, opravljati svojo nalogo: Vojaška invazija je sesula državo in skoraj uničila družbo 2. onemogočiti, preprečiti uveljavitev, uresničitev česa: Vsaka malenkost se pozna in ti lahko sesuje načrte 3. vzeti pomen, veljavo, vrednost: Ko te mediji enkrat sesujejo, skoraj ni več vrnitve E (↑)sútisesúti seSSKJ -sújem se dov. (ú ȗ)
priti v stanje neodzivnosti na ukaze, odpovedati: Med preizkusom se nam je računalnik dvakrat sesul, kar lahko pripišemo nezanesljivosti gonilnika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sesúvatiSSKJ -am nedov. (ú) pog. 1. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, opravljati svojo nalogo: Barbarska ljudstva, ki jih Karel Veliki ni zmogel asimilirati, so cesarstvo sesuvala tako od znotraj kot od zunaj 2. onemogočati, preprečevati uveljavitev, uresničitev česa: Nasprotniki trošijo proračunski denar in sesuvajo vladno politiko 3. jemati pomen, veljavo, vrednost: Sami sesuvajo svojo verodostojnost, ker niso zmožni oblikovati resne alternative na našem političnem prizorišču E ↑sesútisesúvati seSSKJ -am se nedov. (ú)
prihajati v stanje neodzivnosti na ukaze, odpovedovati: Operacijski sistem lahko postane po namestitvi popravkov nestabilen in se začne sesuvati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sfalíti -ím dov. (ī í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešitiSSKJ: Izstrelek napadalcev je sfalil tarčo 2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti; zgrešitiSSKJ: Pijanec je bil tako nabasan, da je sfalil blok in skoraj vlomil, ker ni mogel odkleniti vrat 3. narediti napako; zgrešitiSSKJ, zmotiti seSSKJ: sfaliti z naslovom; Poročilo varuha človekovih pravic nas točno opozarja, kje smo sfalili, česa kje nismo naredili 4. zmanjkati do polne mere, do določene meje: Zelo dobri smo bili, sfalil nam je le kanček sreče
// zmanjkati: sfaliti za plače; Če se bo trend zviševanja porabe nadaljeval, bo nafte sfalilo že čez 10 let E ↑falíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
shranjeválnik -a m (ȃ) kar služi za hranjenje, shranjevanje česa: Zimski vrt je, poleg tega da je prijeten bivalni prostor, tudi pasivni vir oziroma dodatni shranjevalnik toplote E (↑)shranjeváti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sòpostavítev -tve ž (ȍ-ȋ) postavitev česa poleg česa drugega tako, da se pokažejo medsebojne podobnosti in razlike: Scenska sopostavitev urejenega sveta na eni in ruševin pravkar minule vojne na drugi strani je zgovorna E ↑sòpostáviti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sòpostáviti -im dov. (ȍ-á ȍ-ȃ) postaviti kaj poleg česa drugega tako, da se pokažejo medsebojne podobnosti in razlike: Četverica odličnih glasbenikov je v svojih skladbah sopostavila precej tuje si sloge in prijeme E (↑)sò... + (↑)postáviti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sòpostávljati -am nedov. (ȍ-á) postavljati kaj poleg česa drugega tako, da se kažejo medsebojne podobnosti in razlike: Na mehiških tihožitjih v različnih kombinacijah sopostavljajo srpe, koruzne storže, nabojnike, kladiva in sombrere E ↑sòpostáviti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sòsežíg -a m (ȍ-ȋ) sežig česa, ki poteka hkrati s sežigom česa drugega: sosežig odpadkov; Cementarna je prejela okoljsko dovoljenje za sosežig odpadne plastike, olj in gum E (↑)sò... + (↑)sežíg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
spôlski -a -o prid. (ȏ) jezikosl. ki se nanaša na slovnični spol: Od česa je odvisna spolska oblika pridevniške besede? E (↑)spòl
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sponzoríranje -a s (ȋ) gmotno podpiranje, omogočanje kake dejavnosti, izvedbe česa v reklamne namene: sponzoriranje kulture; Multinacionalke, ki s svojimi proizvodi in storitvami delujejo po vsem svetu, v novih okoljih ubirajo inovativne pristope pri sponzoriranju športnikov E ↑sponzorírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sponzorírati -am nedov. in dov. (ȋ) gmotno podpirati, omogočati kako dejavnost, izvedbo česa v reklamne namene: Država financira vedno manj kulturnih prireditev, podjetja pa sponzorirajo samo velike prireditve po okusu širokih množic E (↑)spónzor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
spromovírati -am dov. (ȋ) razširiti poznavanje, ugled koga, česa v javnosti: Vsako sezono je znal spromovirati vsaj eno novo zvezdo evropske košarke E (↑)promovírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
stampédo -a m (ẹ̑) 1. nenadzorovano masovno, hitro premikanje ljudi, večjih živali v isto smer: preživeti stampedo; žrtev stampeda; Za popolno blamažo so poskrbeli razjarjeni domači navijači, ki so jih policisti komajda zadržali pred stampedom 2. ekspr. nenadzorovana, navadno hitra sprememba česa: Evforičnih borznih stampedov smo imeli v časih tržnega gospodarstva že kar nekaj E ← hrv., srb. stampȇdo ← agl. stampede ← špan. estampida 'divji, brezglavi beg črede' iz estamper 'stiskati, pritiskati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
šlépati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑) pog. vleči vozilo z drugim vozilom s pomočjo vlečne vrvi, droga: šlepati avto; Ukradeno stoenko sta mladeniča šlepala kar z varnostnim pasom E ← nem. schleppen 'vleči'šlépati se -am se nedov. (ẹ́ ẹ̑)
izkoriščati, uporabljati dosežke, lastnosti koga ali česa za lastno korist: Ne pustite, da se bodo šlepali na vaš uspeh in zagnanost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
tabuizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati iz česa tabu: Če starši ne govorijo o spolnosti oziroma jo tabuizirajo ali celo negativno stigmatizirajo kot nekaj grdega, bo otrok to negativno konotacijo najverjetneje obdržal tudi v odrasli dobi E (↑)tabú
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
túrbo -- v prid. rabi (ȗ) 1. ki je velik: Največji nacionalni infrastrukturni projekt v zgodovini države bo dal turbo pospešek gospodarski prihodnosti države 2. ki se nanaša na skrajno, grobo obliko česa: turbo ekonomist; turbo kapitalizem; Odklanjam turbo fleksibilnost, ki jo današnja družba pričakuje od posameznika 3. ki se nanaša na turbofolk: turbo glasba; Za turbo sceno, ki se zadnja leta vali skozi naše kraje, so poskrbeli kar naši avtorji – glej tudi túrbo... E ← agl. turbo… iz (↑)turbína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
túrbo…SSKJ prvi del zloženk (ȗ) 1. ki je velik: turbopospešek 2. ki se nanaša na skrajno, grobo obliko česa: turbokapitalizem; turboekonomija 3. ki se nanaša na turbofolk: turboglasba; turbopevka – glej tudi túrbo E ↑túrbo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
umánjkanje -a s (ȃ) nenavzočnost koga ali česa na kakem mestu, pri kakem delu, kar je praviloma v nasprotju s splošno pričakovanim: umanjkanje razmisleka; umanjkanje proračunskih sredstev; Zaradi umanjkanja soproducenta in nedorečene finančne konstrukcije je filmski sklad sklenil razdreti pogodbo o sofinanciranju E (↑)umánjkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
validácija -e ž (á) potrjevanje ali dokazovanje skladnosti česa z obstoječimi standardi, zahtevami: validacija modela; validacija vrednostne kartice; postopek validacije; Temeljno načelo validacije je priznavanje dejstva, da bolniki z demenco ne morejo spremeniti svojega pogleda na svet E ← agl. validation, nem. Validation k ↑validírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
validírati -am dov. in nedov. (ȋ) potrditi ali dokazati skladnost česa z obstoječimi standardi, zahtevami: validirati metodo; Na razvojnem področju test obvladamo, vendar ga je treba še validirati, da bodo rezultati merodajni E ← nem. validieren ← frc. valider iz lat. validus 'močen, čvrst, veljaven'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vandalizíranje -a s (ȋ) ekspr. poškodovanje, uničevanje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena: organizirano vandaliziranje; Že iz samega besedila odločbe je razvidno, da se bo ta dokument uporabljal kot presedan pri nadaljnjem vandaliziranju okolja v območju, ki ga pokriva upravna enota E ↑vandalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vèčtírnost -i ž (ȅ-ȋ) obravnavanje, reševanje česa na več različnih načinov hkrati: večtirnost vzgoje; Ne samo da opažamo večtirnost zunanje politike, ki ne zna govoriti z enim glasom, temveč tudi nezmožnost upoštevanja diplomatske diskretnosti in pravil zaupnosti E (↑)vèčtíren
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vélikiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) véliki bràt -ega bráta m, živ. (ẹ̑, ȁ á) ekspr.
država, ustanova, ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi: država velikega brata; nadzor velikega brata; pod budnim očesom velikega brata; Veliki brat, ki se ga tako bojijo zagovorniki demokracije, se vriva v naša življenja že povsod, zakaj se ne bi potem še tam, kjer bi lahko zavaroval ali vsaj maščeval nedolžne žrtve
véliki mèt -ega méta in mêta m (ẹ̑, ȅ ẹ́; é)
kar v največji meri ustreza zahtevam, pričakovanju: biti pripravljen za veliki met; Američana se že vrsto let drži sloves večno drugega, toda v 47. nastopu na enem izmed štirih največjih turnirjev se mu je posrečil veliki met
véliki pòk -ega póka in pók -a m (ẹ̑, ȍ ọ́; ọ̑)
1. eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje; prapok: teorija velikega poka; Trenutno veljavne fizikalne teorije odpovedo, kadar od njih pričakujemo opis prvega trenutka velikega poka, ko je bila vsa materija vesolja stisnjena na drobcen obseg
2. pomemben dogodek, ki ga navadno spremlja hitra razširitev česa: čakati na veliki pok; širitev Evropske unije po načelu velikega poka z istočasno pridružitvijo več držav; Uvedba evra po metodi velikega poka je bila v Sloveniji celo hitrejša in bolje organizirana kot v nekaterih državah, ki so uvedle evro leta 2002
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
veríženje -a s (í) 1. dejstvo, da se kaj dogaja, razvršča drugo za drugim: veriženje dogodkov; veriženje kreditov odobritev novega kredita z navezavo na predhodnega; prepoved veriženja pogodb; Določila novega zakona o delovnih razmerjih onemogočajo dalj časa trajajoče veriženje zaposlitev za določen čas 2. ukvarjanje s preprodajo česa, navado z namenom dvigovanja cene na tržišču za hitro pridobivanje (velikega) dobička: veriženje delnic; veriženje z zemljišči; Iz strokovnih služb zbornic in prometnega ministrstva je treba takoj odstraniti uradnike, ki so vpleteni v veriženje z dovolilnicami in denarjem 3. vsebinsko nizanje, nejasno, zapleteno sporočanje: Pri študijah o umetnosti, ki jih ne pišejo umetnostni zgodovinarji, se hitro izkaže, da gre predvsem za jalov poskus narativnega veriženja in skladiščenja teoremov E (↑)verížiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vídeodokumentácija -e in vídeo dokumentácija -- -e ž (ȋ-á) 1. dokumentacija česa na videoposnetkih: voditi foto- in videodokumentacijo; obsežna videodokumentacija; Razstavo spremljata dva odlična dodatka, obsežen katalog in odlična videodokumentacija posameznih restavratorskih faz 2. dokumentacija gradiva, posnetega na magnetni trak ali na računalniški medij: Center za sodobne umetnosti v prihodnje pripravlja še dva projekta; prvi je vezan na izdelavo videodokumentacije slovenskega videa med letoma 1969 in 1997 E ↑vídeo... + (↑)dokumentácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vídeonadzòr -ôra in vídeo nadzòr -- -ôra m (ȋ-ȍ ȋ-ó) sistematično pregledovanje, spremljanje poteka določene dejavnosti, stanja česa s pomočjo videokamer, videoposnetkov: izvajati videonadzor; posnetki videonadzora; Pristojna oseba mora o uvedbi videonadzora obvestiti vse zaposlene, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru E ↑vídeo... + (↑)nadzòr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vintage -- cit. [víntič] v prid. rabi (ȋ) ki se nanaša na izbrana kakovostna oblačila, navadno starejša od dvajset let: vintage obleka in obleka vintage; Modni oblikovalci so modo devetdesetih let omehčali z različnimi retro in vintage trendi E ← agl. vintage, prvotno 'letnik vina' < 'vinska trgatev' ← stfrc. vendage < lat. vīndēmia iz (↑)víno + tvor. od dēmere 'sne(ma)ti, jemati s česa'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
virtualizácija -e ž (á) rač. prenos česa v računalniško okolje z namenom posnemati resničnost: virtualizacija strežnikov; podpora virtualizaciji; področje virtualizacije; Računalniška virtualizacija je omogočila, da so nekdanje statične modele stavb in ulic okrepili z virtualnimi prebivalci E ↑virtualizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zaklenítiSSKJ -klénem dov. (ī ẹ́) 1. narediti, da se onemogoči, omeji uporaba česa ali prepreči nezaželeno izvajanje ukazov, navadno z geslom ali šifriranjem: zakleniti telefon; zakleniti datoteke; S polovičnim pritiskom sprožilca fotoaparata zaklenemo nastavitve samodejnega ostrenja in parametre osvetlitve 2. šport. žarg. preprečiti, da nasprotnik doseže zadetek: Vratar je zaklenil gol E = stcslov. zaklenǫti < pslov. *zakle(p)nǫti k ↑zaklépati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zaklépatiSSKJ -am nedov. (ẹ̑) delati, da se onemogoči, omeji uporaba česa ali prepreči nezaželeno izvajanje ukazov, navadno z geslom ali šifriranjem: zaklepati telefon; zaklepati datoteke; Da bi se izognili neželenemu vzpostavljanju zveze, je priporočljivo zaklepati tipkovnico E < pslov. *zaklepati h (↑)klepáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zaščítniSSKJ -a -o prid. (ȋ) zaščítna známka -e -e ž (ȋ, ȃ)
1. znak, s katerim proizvajalec, trgovec opremi svoje proizvode za razločevanje od istovrstnih ali podobnih; zaščitni znakSSKJ: Na prsni strani Lacostove majice se je leto dni pozneje pojavila še njegova zaščitna znamka, aligator
2. kar zagotavlja prepoznavnost koga ali česa: Odkritost je njegova zaščitna znamka
zaščítne slušálke -ih -šálk ž mn. (ȋ, ȃ)
priprava v obliki slušalk za zaščito sluha pri zelo velikem hrupu: Delavci na gradbišču so po predpisih o varnosti pri delu morali nositi zaščitne slušalke
zaščítni fáktor -ega -ja m (ȋ, á)
številčno izražena stopnja na lestvici, do katere krema, losjon ali gel za sončenje varuje kožo pred škodljivimi sončnimi žarki: sredstva z visokim zaščitnim faktorjem; Tudi v mestu, ko gremo na kavo, kolesarimo ali se izpostavljamo soncu na balkonu, se je dobro namazati s kremo z zaščitnim faktorjem
zaščítni zákon -ega -óna in -a m (ȋ, á ọ́; á)
zakon, ki ščiti slovensko manjšino v Italiji: Zamejcem naj bi bile zajamčene pravice na vseh področjih, obenem naj bi zaščitni zakon veljal za vse ozemlje, torej tudi za Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zjêbati -em in -am dov. (ȇ) vulg. 1. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje ali propade: Ti naduteži bojo zjebali slovensko košarko 2. narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj: S člankom ni hotel nikogar zjebati, hotel je le, da se uredijo razmere glede avtorskih pravic 3. povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: Če preveč spiješ, te zjebe E (↑)jébati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.