eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
akorávnoveznik[akoráu̯no]
1. starinsko izraža, da dejanje v glavnem stavku obstaja, poteka ali se zgodi kljub vsebini odvisnega stavka
2. starinsko izraža, poudarja smiselnost besede, na katero se nanaša odvisni stavek, kljub njeni omejenosti
ETIMOLOGIJA: ↑ako + ↑ravno
brezmêjen brezmêjna brezmêjnopridevnik[brezmêjən]
1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
1.1.v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
1.2.v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
DNK1 DNKin DNK-jasamostalnik moškega spola[dẹenká]
iz biologije nukleinska kislina v obliki dvojne vijačnice, ki vsebuje zapis dedne informacije in se nahaja v vseh celicah živih bitij in v nekaterih virusih; SINONIMI: iz biologijedeoksiribonukleinska kislina, iz biologijedezoksiribonukleinska kislina, iz biologijeDNA, iz biologijeDNA, iz biologijeDNK
3. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitev
4. v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev
5. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivnoplitev
5.1.ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivnoplitev
5.2.ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivnoplitev
5.3.ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivnoplitev
STALNE ZVEZE: plitki relief FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom ETIMOLOGIJA: = cslov.plytъkъ, hrv., srb.plítak, češ.plytký < pslov.*plytъ(kъ) iz *plyti‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...
pridévnik pridévnikasamostalnik moškega spola[pridéu̯nik]
1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku levi prilastek, povedkovo določilo ali povedkov prilastek, se ravna po spolu, sklonu in številu samostalnika, na katerega se nanaša, ter označuje lastnost, mero, vrsto ali svojino
1.1.iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: kakovostni pridevnik, lastnostni pridevnik, svojilni pridevnik, vrstni pridevnik ETIMOLOGIJA: po zgledu lat.(nomen) adiectīvum‛pridevnik’ (iz adicere‛pridevati, dajati zraven’, iz lat.ad‛pri, k’+ iacere‛vreči’) iz pridevati‛dajati zraven, dodajati’ iz ↑devati; pridevnik se v stavku navadno nahaja ob samostalniku - več ...
refleksologíja refleksologíjesamostalnik ženskega spola[refleksologíja]
metoda dopolnilnega zdravljenja, ki temelji na masaži določenih točk na stopalih, dlaneh za spodbujanje delovanja posameznih organov, delov telesa; SINONIMI: refleksoterapija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.reflexology, iz ↑refleks + gr...logía iz lógos‛beseda, govor’