Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čôfniti -em in čófniti -em dov., tudi čofníte; tudi čofníla (ó ȏ; ọ́ ọ̑) ekspr. 1. slišno, plosko pasti: težka kaplja je čofnila na tlak 2. pog. pasti sploh: drži se, da ne boš čofnil // šol. žarg. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti1: ponavlja, lani je čofnil 3. preh. slišno, plosko udariti z roko: čofnila ga je po licu
Število zadetkov: 1