Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

čȗstvọ, n., pogl. čuvstvo.
úmən, -mna, adj. 1) Vernunft-, intellectuell, Cig.; umno čustvo, intellectuelles Gefühl, Cig. (T.); umni dar, das Talent, Cig. (T.); — 2) vernünftig, verständig, intelligent, gescheit; umna glava; — rationell: umno gospodarstvo, nk.; — 3) ein Verständnis habend: le tistim je govoril o njem, ki so ga bili umni, Ravn.-Mik.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

nagíbanje -a s
1. nagnjenost: Ovo je neporedno ſzrczá prouti vouli nagibanye KŠ 1754, 60
2. čustvo: Düjh dühovno nagibanye vu cslovecsi ſzrcáj nadigáva KŠ 1754, 91; z-sterov sze szrczá nagibanya oglászijo KOJ 1833, 113; sze káksa drüga szrczá nagibanya oglászijo AIN 1876, 68; i ova nagibanya naprejposztávlamo KOJ 1833, 142
3. spodbuda: Nagibanye na Vcenyé Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, VII
4. navdih: Sztároga Zákona knige, ali, da ſzo nej od nagyibanya Dühá ſzvétoga piſzane KŠ 1754, 3
občüténje tudi občuténje -a s
1. čut, občutek: Stvári májo občutenje AI 1878, 5; nárasi so brezi občütenja AI 1878, 4
2. občutje, čustvo: obnêmi, grozno obcsütênye KOJ 1848; te bi nam i blá'zensztva 'zelênye Szopilo v-düsi mantre obcsutênye KAJ 1848, 7; Ki dela, on trôje vugodno obcsütye má KAJ 1870, 105; Csi v-szrdczi obcsütênye más KAJ 1848, 305; Z-obcsütênyem nevernoszti KAJ 1848, 225

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

ajfer [ájfǝr] samostalnik moškega spola

koroško vnema, gorečnost

ajfrar [ájfrar] samostalnik moškega spola

gorečnež

ajfrati [ájfrati ájfram] nedovršni glagol

vneto, goreče si prizadevati

andoht [ȃndoht] samostalnik ženskega spola

pobožnost

bati se [báti se bojím se] nedovršni glagol

bati se

bolest [bolẹ̑st] samostalnik ženskega spola

duševna, srčna bolečina, duševno, srčno trpljenje

bridkost [bridkọ̑st] samostalnik ženskega spola

grenkoba, trpkost, bridkost

cagati [cágati cágam] nedovršni glagol

obupovati

PRIMERJAJ: cagovati

cagovati [cagováti cagȗjem] nedovršni glagol

obupovati

PRIMERJAJ: cagati

cmendriti (se) [cmẹ̑ndriti se cmẹ̑ndrim se] nedovršni glagol

jokati se kot otrok; cmeriti se

cukati [cúkati cȗkam] nedovršni glagol
  1. potegovati, cukati
  2. biti v skušnjavi
cvičati [cvičáti cvičím] nedovršni glagol

cviliti, javkati, ječati, jokati, tuliti

cviliti [cvilīti cvílim] nedovršni glagol

cviliti, javkati, ječati, jokati, tuliti

črtiti [črtīti čŕtim] nedovršni glagol

sovražiti, črtiti

črtje [čŕtje] samostalnik srednjega spola

sovraštvo

čuditi [čudīti čúdim] nedovršni glagol

čuditi, presenečati

PRIMERJAJ: čuditi se

čuditi se [čudīti se čúdim se] nedovršni glagol

čuditi se

PRIMERJAJ: čuditi

čutljivost [čutljívost] samostalnik ženskega spola

občutljivost

dehteti [dehtẹ́ti dehtím] nedovršni glagol

močno želeti; hrepeneti

de meni žal [dẹ́ méni žȁu̯] (žal deti) nedovršna glagolska zveza

žal mi je

PRIMERJAJ: žal

dolidevati [dólidẹ́vati dólidẹ́vam] (doli devati) nedovršni glagol

zavračati, zanikovati, ovračati

dopadajenje [dopádajenjenepopoln podatek] samostalnik srednjega spola

zadovoljstvo, odobravanje, dopadenje

dražiti [dražīti drážim] nedovršni glagol

dražiti, vznemirjati, jeziti

dreti se [drẹ́ti se dérem se] nedovršni glagol
  1. glasno se jokati; dreti se
  2. o obleki trgati se
enakovšnost [enákovšnost] samostalnik ženskega spola

ravnodušnost

facati [fācati fācam] nedovršni glagol

prikrito se smejati, zakrivajoč usta z roko ali robcem

fržmagati se [fržmȃgati se fržmȃga se] (feržmagati se) nedovršni glagol

ne marati, biti težko, neljubo

furija [fúrija] samostalnik ženskega spola

bes, jeza, razburjenje, divjanje

gnusiti (se) [gnusīti se gnusím se] nedovršni glagol

gnusiti se

gnusoba [gnusóba] samostalnik ženskega spola

gnusoba

gravžati se [grȃvžati se grȃvža se] nedovršni glagol

koroško gnusiti se

grdoba [grdóba] samostalnik ženskega spola

gnusoba, ostudnost

grevanje [grẹ́vanje] samostalnik srednjega spola

obžalovanje

PRIMERJAJ: grevenga

grevati [grẹ́vati grẹ̑va] nedovršni glagol

žalostiti se, žal biti

grevenga [grẹ́vǝnga] (grevinga) samostalnik ženskega spola

obžalovanje

PRIMERJAJ: grevanje

grimati (se) [grīmati se] nedovršni glagol

koroško mučiti se, žalostiti se

grohotati [grohotáti grohotȃm] in [grohọ́čem] nedovršni glagol
  1. glasno se smejati; krohotati se
  2. kruliti kot prašič
groza [gróza] samostalnik ženskega spola

groza

hlepenina [hlepenína] samostalnik ženskega spola

predmet poželenja

hoteti [hotẹ́ti họ́čem] nedovršni glagol
  1. hoteti
  2. o oslici kazati nagnjenje za parjenje; goniti se

PRIMERJAJ: ne hoteti

hrepeneti [hrepenẹ́ti hrepením] nedovršni glagol

stremeti, hrepeneti

hrepenik [hrepeník] samostalnik moškega spola

kdor stremi, hrepeni

hudenje [hudénje] samostalnik srednjega spola

nejevolja

huditi se [hudīti se hudím se] nedovršni glagol

hudovati se, biti nejevoljen

PRIMERJAJ: hudovati se

hudovati se [hudováti se hudȗjem se] nedovršni glagol

hudovati se, biti nejevoljen

PRIMERJAJ: huditi se

iht [ȋht] samostalnik ženskega spola

jeza, žolčnost, ihta

ihtiti se [ihtīti se íhtim se] nedovršni glagol
  1. jeziti se
  2. jokati, ihteti
jamer [jāmǝr] samostalnik moškega spola

žalost

ječati1 [ječáti ječím] nedovršni glagol

stokati, ječati

jeza [jẹ́za] samostalnik ženskega spola

jeza

jeziti se [jezīti se jezím se] nedovršni glagol

jeziti se

jokati (se) [jọ́kati se jọ́kam se] nedovršni glagol

jokati

kačiti [káčiti kȃčim] nedovršni glagol

dražiti, jeziti

kajati se [kájati se kájam se] nedovršni glagol

kesati se

kesanje [kǝsȃnje] samostalnik srednjega spola

kesanje

kesati se [kǝsáti se kǝsȃm se] nedovršni glagol

kesati se

kolcanje [kóu̯canje] samostalnik srednjega spola

spahovanje, riganje

krepkost [krepkọ̑st] samostalnik ženskega spola
  1. trdnost, krepkost
  2. krepost, vrlina
krohotati (se) [krohotáti se krohotȃm se] nedovršni glagol

glasno se smejati, krohotati se

kujati se [kújati se kújam se] nedovršni glagol

kujati se

kumer [kúmǝr] samostalnik moškega spola

skrb, žalost

kumrati se [kȗmrati se] nedovršni glagol
  1. biti žalosten, zaskrbljen
  2. hujšati, hirati
ljuba [ljūba] samostalnik ženskega spola

dekle v ljubezenskem razmerju do fanta; ljuba; ljubica

PRIMERJAJ: ljubica

ljubček [ljūbčǝk] samostalnik moškega spola

fant v ljubezenskem razmerju do dekleta; ljubi; ljubček

PRIMERJAJ: ljubec, ljubi, ljubiček1

ljubec [ljūbǝc] samostalnik moškega spola

fant v ljubezenskem razmerju do dekleta; ljubi; ljubček

PRIMERJAJ: ljubček, ljubi, ljubiček1

ljubezen [ljubẹ̑zǝn] samostalnik ženskega spola

ljubezen

ljubi [ljūbi] samostalnik moškega spola
  1. fant v ljubezenskem razmerju do dekleta; ljubi; ljubček
  2. zaljubljenec

PRIMERJAJ: ljubček, ljubec, ljubiček1

ljubica [ljȗbica] samostalnik ženskega spola

dekle v ljubezenskem razmerju do fanta; ljuba; ljubica

PRIMERJAJ: ljuba

ljubiček1 [ljubȋčǝk] samostalnik moškega spola

fant v ljubezenskem razmerju do dekleta; ljubi; ljubček

PRIMERJAJ: ljubček, ljubec, ljubi

ljubiti [ljubīti ljúbim] nedovršni glagol

ljubiti

ljubiti se [ljubīti se ljúbi se] nedovršni glagol

izraža pripravljenost koga za kako dejanje; ljubiti se; hoteti

PRIMERJAJ: poljubiti se

malomiselnost [malomȋsǝlnost] samostalnik ženskega spola

potrtost, malodušje

PRIMERJAJ: malosrčnost

malosrčnost [malosŕčnost] samostalnik ženskega spola

neodločnost, malodušje

PRIMERJAJ: malomiselnost

marati [mȃrati mȃram] nedovršni glagol

skrbeti, marati

mikati [mȋkati mȋkam] nedovršni glagol
  1. razčesavati lan; mikati
  2. zbujati pri kom zanimanje, privlačnost; mikati
motiti [motīti mọ́tim] nedovršni glagol

spravljati v zmedenost; motiti; begati

mrdati [mȓdati mȓdam] nedovršni glagol

izražati nezadovoljstvo; vihati nos; zmrdovati se

mrsiti se [mrsīti se mŕsim se] in [mrsím se] nedovršni glagol
  1. gnusiti se
  2. kazati nagnjenje za spolno občevanje
mrzlota [mrzlóta] samostalnik ženskega spola
  1. mraz, zmrzal
  2. zona

PRIMERJAJ: zmrzlota, zmrzlotina

muzati [mūzati mūzam] nedovršni glagol
  1. odstranjevati listje
  2. smehljati se, muzati se

PRIMERJAJ: muziti se

muziti se [muzīti se múzim se] nedovršni glagol
  1. odstranjevati listje
  2. smehljati se, muzati se

PRIMERJAJ: muzati

nadega [nadẹ́ga] (nadeja) samostalnik ženskega spola
  1. upanje, pričakovanje
  2. nemir
napast [napȃst] samostalnik ženskega spola
  1. nesreča, neprilika, neprijetnost
  2. skušnjava
narava [narȃva] samostalnik ženskega spola
  1. čustvo
  2. značaj, narava
nastor [nastȍr nastọ́ra] samostalnik moškega spola

sovraštvo, odpor

naveličati se [navelȋčati se navelȋčam se] dovršni glagol

naveličati se

ne hoteti [ne hotẹ́ti nọ́čem] nedovršna glagolska zveza

ne hoteti

PRIMERJAJ: hoteti

nejevolja [nejevọ́lja] samostalnik ženskega spola

nejevolja

PRIMERJAJ: nevolja

neljubnost [neljúbnost] samostalnik ženskega spola
  1. neprijetnost, sitnost, nadloga
  2. sovraštvo
nesnaga [nesnága] samostalnik ženskega spola
  1. gnus
  2. sramotanepopoln podatek
nevolja [nevọ́lja] samostalnik ženskega spola

nejevolja

PRIMERJAJ: nejevolja

noreti [norẹ́ti norím] nedovršni glagol
  1. početi prismodarije, neumnosti
  2. zapeljevati, mamiti

PRIMERJAJ: norovati

norovati [norováti norȗjem] nedovršni glagol
  1. početi prismodarije, neumnosti
  2. zapeljevati, mamiti

PRIMERJAJ: noreti

objokati [objọ́kati objọ́kam] dovršni glagol

z jokanjem izraziti žalost nad čem; objokati

objokovati [objokováti objokȗjem] nedovršni glagol

žalostiti se, objokovati

obstreči [obstrẹ́či obstrẹ́žem] dovršni glagol

presenetiti

obstrmeti [obstrmẹ́ti obstrmím] dovršni glagol

osupniti, ostrmeti

odpustiti [odpustīti odpustím] dovršni glagol

odpustiti, tj. narediti, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga

odpuščanje [odpúščanje] samostalnik srednjega spola

odpuščanje

odur [odȗr] (adur) samostalnik moškega spola

vnema, gorečnost

paska [pȃska] samostalnik ženskega spola

pazljivost, pozornost

patriot [patriọ̑t] samostalnik moškega spola

rodoljub, patriot

peh [pẹ̑h pehȗ] samostalnik moškega spola

sopihanje zaradi telesnega napora

pekliti se [peklīti se peklím se] nedovršni glagol

biti nejevoljen, jeziti se

plakati se [plákati se plȃkam se] nedovršni glagol

jokati

pobožnost [pobọ́žnost] samostalnik ženskega spola
  1. pobožnost
  2. vernost, vera
počutek [počȗtǝk] samostalnik moškega spola

čustvo, občutek

počutljivost [počutljívost] samostalnik ženskega spola

čutnost

podajati [podȃjati podȃjam] nedovršni glagol
  1. podajati, ponujati
  2. dražiti, imeti za norca, vleči za nos
pohujšati [pohȗjšati pohȗjšam] dovršni glagol

pohujšati

poljubiti se [poljubīti se poljúbi se] nedovršni glagol

biti pripravljen kaj storiti; ljubiti se; hoteti

PRIMERJAJ: ljubiti se

prignusiti se [prignusīti se prignusí se] dovršni glagol

pristuditi se, priskutiti se

prijatelj [prijȃtǝlj prijȃtlja] samostalnik moškega spola

prijatelj

prijatljica [prijȃtljica] (prijateljica) samostalnik ženskega spola

prijateljica

primrsniti [primrsnīti primŕsnem] ali [primŕsniti primȓsnem] dovršni glagol

priskutiti

privoščljivec [privoščljȋvǝc] samostalnik moškega spola

kdor je komu naklonjen; zaščitnik; podpornik; pokrovitelj

PRIMERJAJ: privoščnik

privoščnik [privoščník] (privosnik, privošnik) samostalnik moškega spola

kdor je komu naklonjen; zaščitnik; podpornik; pokrovitelj

PRIMERJAJ: privoščljivec

razdražiti [razdražīti razdrážim] dovršni glagol

razjeziti, razdražiti

razjeziti se [razjezīti se razjezím se] dovršni glagol

razjeziti se

razkačiti [razkáčiti razkȃčim] dovršni glagol

razjeziti, razkačiti

razsajati [razsájati razsájam] nedovršni glagol

biti nemiren, razsajati

razžaliti [razžalīti razžálim] dovršni glagol

razžaliti

regetati [regetáti regetȃm] nedovršni glagol
  1. rezgetati
  2. sproščeno, nebrzdano se smejati
režati [režáti režím] nedovršni glagol
  1. zevati, režati
  2. smejati se, posmehovati se
rojiti [rojīti rọ́jim] nedovršni glagol

razgrajati, razsajati, ropotati

skominati [skomínati skomínam] nedovršni glagol

čutiti željo, želeti

skomine [skomíne] množinski samostalnik ženskega spola
  1. želja, hrepenenje
  2. kratkotrajen neprijeten občutek rahlega skelenja v zobeh ob grizenju kake zelo kisle, trpke jedi; skomina
skoprneti [skoprnẹ́ti skoprním] dovršni glagol

prestrašiti se, od strahu drgetajoč otrpniti

skrb [skȓb skrbȋ] samostalnik ženskega spola
  1. skrb
  2. skrbnost
skrbeti [skrbẹ́ti skrbím] nedovršni glagol

skrbeti

skručenje [skručénje] samostalnik srednjega spola

potrtost, skrušenost

skusiti [skúsiti skȗsim] (izkusiti) dovršni glagol

poskusiti zapeljati v skušnjavo

PRIMERJAJ: skušati

skušati [skúšati skúšam] (izkušati) nedovršni glagol

skušati zapeljati v skušnjavo

PRIMERJAJ: skusiti

skušnjava [skušnjȃva] samostalnik ženskega spola

skušnjava

skušnjavec [skušnjȃvǝc] samostalnik moškega spola

skušnjavec

smejati se [smejáti se smẹ́jem se] nedovršni glagol

smejati se

sovraštvo [sovrȃštvo] samostalnik srednjega spola

sovraštvo

sovražiti [sovražīti sovrážim] nedovršni glagol

sovražiti

sram biti [srȃm bíti srȃm je méne] (sram je mene) nedovršna glagolska zveza

biti sram

PRIMERJAJ: sram

sramovati se [sramováti se sramȗjem se] nedovršni glagol

sramovati se

srd [sȓd] samostalnik moškega spola
  1. jeza, srd
  2. sovraštvo
srditi (se) [srdīti se srdím se] nedovršni glagol
  1. jeziti se, srditi se
  2. sovražiti
srditnost [srdȋtnost] samostalnik ženskega spola

jezljivost, vzkipljivost

srečnost [srẹ́čnost] samostalnik ženskega spola

blaženost, sreča

stokati [stọ́kati stọ̑kam] nedovršni glagol

stokati, ječati, vzdihovati

strah [strȃh strahȗ] samostalnik moškega spola

strah

strast [strȁstnepopoln podatek strāstinepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

čustvo, strast

štemati [štemáti štemȃm] ali [štǝmáti štǝmȃm] nedovršni glagol
  1. ljubiti
  2. ceniti
  3. domišljavo se obnašati
tašnik [tȃšnik] (tažnik) samostalnik moškega spola
  1. mirilec, pomirjevalec
  2. tolažnik
tek2 [tẹ̑k tekȗ] samostalnik moškega spola

izdatnost, nasitnost

PRIMERJAJ: uteken, utek2

teknost [tẹ́knost tẹ́knosti] samostalnik ženskega spola

rast, razmnoževanje, uspevanje, uspeh

tesnoba [tesnóba] samostalnik ženskega spola

tesnoba, strah

togota [togóta] samostalnik ženskega spola

togota

togotiti [togotīti togotím] nedovršni glagol

togotiti se

trdnost [trdnọ̑st] samostalnik ženskega spola
  1. trdost
  2. trdnost, čvrstost, obstojnost, trpežnost
trdoba [trdóba] samostalnik ženskega spola

trdost

trorati [trọ̄rati trọ̄ram] nedovršni glagol

koroško žalovati

troštar [trọ̑štar] samostalnik moškega spola

tolažnik

tuta [túta] samostalnik ženskega spola

potrt, melanholičen človek

ukati [ȗkati ȗkam] nedovršni glagol

ukati, vriskati

upanje [ȗpanje] samostalnik srednjega spola
  1. upanje
  2. obet
upati [ȗpati ȗpam] nedovršni glagol

upati

upir [upȋr] samostalnik moškega spola

zavračanje, odklanjanje

upirati se [upȋrati se upȋram se] nedovršni glagol
  1. delati, truditi se, ukvarjati se
  2. zavračati, odklanjati
utek2 [utẹ̑k] samostalnik moškega spola

uspeh, izdatnostnepopoln podatek

PRIMERJAJ: tek2

uteknost [utẹ́knost] samostalnik ženskega spola

izdatnost, nasitnost

veselje [vesélje] samostalnik srednjega spola

veselje

voščiti [voščīti vọ́ščim] dovršni in nedovršni glagol

želeti, voščiti, čestitati

zadovoljnost [zadovọ́ljnost] samostalnik ženskega spola

zadostnost

zadovoljščina [zadovọ̑ljščina] samostalnik ženskega spola

radost, uživanje

zaljubiti se [zaljubīti se zaljúbim se] dovršni glagol

zaljubiti se

zaljubljenka [zaljúbljenka] samostalnik ženskega spola

zaljubljena ženska; zaljubljenka

zamakniti se [zamaknīti se zamáknem se] dovršni glagol

zamakniti se, pasti v ekstazo

zamera [zamẹ̑ra] samostalnik ženskega spola
  1. zamera, nemilost
  2. lažna, ponarejena mera
zameriti [zamẹ́riti zamẹ̑rim] dovršni glagol
  1. zameriti
  2. zameriti se, pasti v nemilostnepopoln podatek
  3. napačno odmeriti
zametati [zamẹ́tati] nedovršni glagol

zavračati, odklanjati

zaničevati [zaničeváti zaničȗjem] nedovršni glagol

zaničevati, prezirati

zatelebati se [zatelebáti se zatelebȃm se] dovršni glagol

zaljubiti se

zaupanje [zaȗpanje] samostalnik srednjega spola

zaupanje

zaupati [zaȗpati zaȗpam] dovršni glagol

zaupati

zavid [zavȉd] samostalnik moškega spola

zavist

zavidati [zavídati zavídam] nedovršni glagol

zavidati

zavzeti [zavzẹ́ti zavzámem] dovršni glagol

osupniti, presenetiti, prevzeti

za zlo gori vzeti [za zlȍ góri vzẹ́ti] dovršna glagolska zveza
  1. zameriti
  2. strogo kaznovati
zažmagati [zažmȃgati zažmȃgam] dovršni glagol
  1. oklevetati
  2. zaničevati
zdihati [zdíhati zdíšem] (vzdihati) nedovršni glagol

vzdihovati

zdihljaj [zdȋhljaj] (vzdihljaj) samostalnik moškega spola

vzdihljaj

zdihniti [zdíhniti zdȋhnem] (vzdihniti) dovršni glagol

vzdihniti

zdihovanje [nepopoln podatek] (vzdihovanje) samostalnik srednjega spola

vzdihovanje

zdravje [zdrȃvje] samostalnik srednjega spola

zdravje

PRIMERJAJ: zdravica

zdražiti [zdražīti zdrážim] dovršni glagol

razzdražiti

zloba [zlóba] samostalnik ženskega spola
  1. jeza, bes
  2. ničvrednost, podlost, nizkotnost
zlobiti [zlobīti zlobím] nedovršni glagol

besneti, razsajati

zlobnost [zlobnọ̑st] samostalnik ženskega spola

jeza, besnost, bes

zvidati [zvídati zvídam] nedovršni glagol

zavidati, biti ljubosumen

žaliti [žalīti žálim] nedovršni glagol
  1. žaliti
  2. žalostiti
žalost [žálost] samostalnik ženskega spola

žalost

žalovati [žalováti žalȗjem] nedovršni glagol

žalovati

želeti [želẹ́ti želím] nedovršni glagol

želeti, hrepeneti

živost [živọ̑st] samostalnik ženskega spola

živahnost, vitalnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

afekt -a samostalnik moškega spola
zelo močno in težko obvladljivo, a kratkotrajno čustvo; SODOBNA USTREZNICA: afekt
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
biti1 bijem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti
1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti
2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; kogatož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom
2.2 kdo; na koga napadati koga
2.3 kdo; kogatož. pobijati
2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami
3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup
3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup
3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa
4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati
5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti
6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati
FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih
caganje -a (caganje, cagajnje, cagajne, cagane) samostalnik srednjega spola
1. močno čustvo človeka, ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obup
2. stanje, ki je posledica tega čustva; SODOBNA USTREZNICA: obup
2.1 na čem izgubljanje upanja, prepričanja, da se bo uresničilo kaj zaželenega; SODOBNA USTREZNICA: obupavanje nad čim
FREKVENCA: 56 pojavitev v 14 delih
cagost -i samostalnik ženskega spola
1. močno čustvo človeka, ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obup
1.1 stanje, ki je posledica tega čustva; SODOBNA USTREZNICA: obup
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
cagovanje -a (cagovanje, cagovane, cagovajnje) samostalnik srednjega spola
1. močno čustvo človeka, ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obup
1.1 stanje, ki je posledica tega čustva; SODOBNA USTREZNICA: obup
2. pomanjkanje poguma, odločnosti; SODOBNA USTREZNICA: strahopetnost, neodločnost
FREKVENCA: 40 pojavitev v 17 delih
dajati dajem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
dati dam dovršni glagol
1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.1 s prisl. določilom
11.2 z nedoločnikom
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
dražiti -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; kogatož., kogatož. kaj, kogatož. k čemu, (s čim) spodbujati k dejanjem, zlasti slabim, škodljivim; SODOBNA USTREZNICA: hujskati
1.1 kdo; kogatož., kogatož. na koga, kogatož. zoper koga/kaj povzročati, da kdo deluje odklonilno, nasilno proti komu/čemu; SODOBNA USTREZNICA: ščuvati
1.2 s samostalnikom, kdo; kaj, kogatož. k čemu, (skozi koga) povzročati, da pri kom nastane čustvo, duševno stanje, kot ga določa dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: vzbujati
2. kdo; kogatož. z besedami ali dejanji povzročati komu duševne ali telesne težave, neprijetnosti; SODOBNA USTREZNICA: žaliti, nadlegovati
2.1 kdo; kogatož., (v čem, s čim) z besedami ali dejanji spravljati v jezo, srd; SODOBNA USTREZNICA: jeziti, srditi
3. kdo; (s čim) prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; SODOBNA USTREZNICA: zapeljevati
4. kot slovarski zgled zadrževati, zatirati, obvladovati
FREKVENCA: 106 pojavitev v 31 delih
Število zadetkov: 212