čúvanje, n. 1) das Wachen, Trub. (Post.); — 2) die Obhut, die Bewachung, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
čuvanje -a (čuvanje, čuvane, čuvajne, čuvajnje) samostalnik srednjega spola1. pobožno bedenje z namenom molitve ali samokaznovanja med običajnimi urami za spanje; SODOBNA USTREZNICA: bdenje
2. prizadevanje, da se ne zgodi kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: pazljivost, previdnost
3. v krščanstvu nenehna pozornost, pripravljenost na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuječnost
4. čas menjave nočne straže
FREKVENCA: 24 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
otenje [oténje]
samostalnik srednjega spolavarovanje, čuvanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.