Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

šarlatán -a m (ȃ) slabš.  
  1. 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti: dokazal je, da ni ne šarlatan ne nevednež; šarlatani in frazerji
  2. 2. goljuf, slepar: imajo ga za šarlatana; politični šarlatani
Število zadetkov: 1