..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
avstrijskoštajerskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog avstrijskoštajerska avstrijskoštajersko pridevniknanašajoč se na avstrijsko Štajersko
IZGOVOR: [au̯stríjskoštájerski], ženski spol [au̯stríjskoštájerska], srednji spol [au̯stríjskoštájersko]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
BabenberžanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Babenberžana samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnik fevdalne rodbine v Avstriji, na Štajerskem in Kranjskem
v množini Babenberžani fevdalna rodbina v Avstriji, na Štajerskem in Kranjskem
IZGOVOR: [bábənberžán], rodilnik [bábənberžána]
BESEDOTVORJE: Babenberžan, Babenberžanka, Babenberžanov, Babenberžankin, babenberžanski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
déden -dna -o prid. (ẹ̄) ki se podeduje: grad je bil njegov dedni fevd;
dedna posest / dedna pravica pravica do podedovanja / dedna bolezen, obremenjenost; dedne lastnosti, značajske poteze
♦ biol. dedna osnova gen; skupek vseh genov organizma; pravn. dedni delež delež, ki pripada posameznemu dediču; dedno pravo pravo, ki ureja dedovanje; zgod. dedni zakup razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjskadédno prisl.:
dedno obremenjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
dežêla -e ž, rod. mn. stil. deželá (é) 1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje: govorica se je hitro raznesla po deželi;
vojske in bolezni so razsajale po deželi;
gorata dežela;
domača, tuja dežela;
daljne, neznane dežele;
lepa, pravljična dežela;
slovenska, štajerska dežela / deveta dežela v pravljicah daljna; v kateri se človeku zelo dobro godi; dežela pomaranč; ekspr. dežela Prežihovega Voranca Koroška; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska; ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska; dežela na sončni strani Alp Slovenija / jesen prihaja v deželo // publ. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast; država: imeti dobre odnose s sosednjimi deželami; kapitalistična, nerazvita dežela; podjarmljene, zatirane dežele; afriške dežele / dežele v razvoju / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja2. v nekaterih državah v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom: avtonomna dežela / avstrijske dežele 3. območje zunaj večjih mest: prišli so ljudje z dežele in iz mesta;
oditi na deželo;
na deželi si je okrepil zdravje;
živeti na deželi
● iron. nekaj je gnilega v deželi danski v določenem kraju, družbi, organizaciji je veliko nepravilnosti, pokvarjenosti; star. jutrove dežele države Bližnjega vzhoda; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; ekspr. obljubljena dežela kjer je izobilje; kjer se izpolnijo želje, pričakovanja; izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost
♦ ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta; zgod. habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
dežêla -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
dolanji -a -e (dulajni, dulani, dulanji) pridevnik1. ki leži, je nižje; SODOBNA USTREZNICA: spodnji
2. v zvezi z veter ki prihaja z vzhoda; SODOBNA USTREZNICA: vzhodni
FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
GornjegrajskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Gornjegrajskega samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnik štajerske plemiške rodbine
v množini Gornjegrajski štajerska plemiška rodbina
IZGOVOR: [górnjegrájski], rodilnik [górnjegrájskega]
BESEDOTVORJE: Gornjegrajski, Gornjegrajska, gornjegrajski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Gremo na Gorenjsko in pridemo z Gorenjske
V raznih letopisih avtorji omenjajo neka dejstva, vezana na število prebivalcev, ki so/prihajajo iz določene pokrajinske enote (npr. Spodnja Gorenjska, Prekmurje, SevernaPrimorska ...).V zvezi s tem vas prosim za razlago o pravilni raba velike začetnice in predloga (iz ali s/z). Po občutku bi rekla, da živimo V neki regiji, zato me ne moti, da prihajamo IZ neke regije (npr. Prebivalci iz štajerske regije obiskujejo bližnja zdravilišča.) in v tem primeru ne gre za zemljepisno lastno ime. Moteče pa mi zveni, ko o nekom trdimo, da je npr. oskrbovanec z Zgornje Gorenjske.
Domnevam, da Dolenjci prihajajo z Dolenjske, saj so se naselili na Dolenjskem. Težko pa sprejmem trditev, da Gorenjci prihajajo z Gorenjskega in da so naseljeni na Gorenjski?
Zelo mi boste pomagali, če razpletete nakazane dileme.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Izvor in raba besede »čaga«Beseda čaga se na Štajerskem uporablja za izraz zabava, žur itd.
Zanima me, kdaj se je ta izraz začel uporabljati predvsem v Mariboru, sedaj skoraj povsod na Štajerskem. (Leto začetka uporabe tega izraza in od kod izvira?)
Do leta 1978 ne pomnim, da bi ta izraz uporabljali v Mariboru ali okolici, saj sem rojena tam, se šolala in tudi živela sem tam.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Je bolje »provincijski ali provincialni arhiv«?
Pri pripravi doktorske disertacije o kapucinski arhitekturi sem naletela na problem: Nekdanja Štajerska kapucinska provinca je obsegala ozemlje Notranje Avstrije. Njen arhiv je bil nazadnje v Celju. Ali je bil tam provincijski ali provincialni arhiv nekdanje Štajerske kapucinske province?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Kako sklanjamo »Štajersko« v dvojini (in hipotetični množini)?Prosim, kako sklanjamo Štajersko v dvojini (in hipotetični množini):
- sodelovanje Štajersk ali Štajerskih,
- pomoč Štajerskam(a)/Štajerskom(a) ali Štajerskim(a),
- na Štajerskah ali Štajerskih,
- sodelovanje med Štajerskama/Štajerskoma ali Štajerskima?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
KhislPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 Khisla samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
rodbinsko ime kranjsko-štajerske plemiške rodbine
v množini Khisli kranjsko-štajerska plemiška rodbina
IZGOVOR: [kízəl], rodilnik [kízla]
BESEDOTVORJE: Khislov, khislski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
klopôtec -tca m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš] 1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom
3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška
STALNE ZVEZE: štajerska kokoš FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce? ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
kokóš -i ž (ọ̑) velika domača ptica s kratkim vratom in močnim telesom: krmila je kokoši;
zaklati kokoš;
bela, grahasta kokoš;
jata kokoši / kokoši dobro, slabo nesejo / golovrata kokoš; štajerska kokoš kokoš jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc / domača kokoš / danes smo jedli kokoš / šalj., kot podkrepitev pri moji kokoši, tega mi je pa že dovolj
● ekspr. hoditi s kokošmi spat zelo zgodaj; ekspr. po tistem dogodku se je vedel kot mokra kokoš zelo ponižno, boječe
♦ zool. bankivska kokoš zarodnica domače kokoši, Gallus gallus// samica nekaterih, navadno na tleh živečih ptic: v fazanji jati je več kokoši kot fazanov / divje kokoši; prim. primojkokoš, prmejkokoš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
kokóš -i
ž velika domača ptica s kratkim vratom in močnim telesom![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SINONIMI:
kura1,
nar. ciba,
nar. cibka,
nar. čiba,
nar. čibka,
ljubk. koka,
ljubk. kokica,
šalj. kokodajca,
šalj. kokodajsa,
šalj. kokodajska,
ljubk. kokoška,
ljubk. kokoškica,
ekspr. kurica,
nar. piška,
nar. pitka,
ljubk. puta1,
ljubk. putka
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024
lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán] 1. kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum 1.1. vlakna te rastline kot surovina za blago
1.2. lahko, trpežno tkano blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Ležeči tisk v slovarjih (SSKJ in SP)
Pri vnosu Danska v pravopisu me zanima, kaj pomeni rdeči poševni tisk:
Dánska -e ž, zem. i. […] |evropska država|: v ~i na Danskem
Torej na Danskem -- ali to pomeni, da je uporaba priporočljiva ali ne?
Hkrati me še zanima, ali ima poševni tisk kot takšen kakšen pomen? V SSKJ na primer pod vnosom revizija zasledimo:
2. pregled kakega dokumenta, besedila, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: zaradi kritičnih pripomb bo potrebna ponovna revizija; revizija načrta // sprememba kakega dokumenta, besedila glede na določene zahteve, potrebe: revizija mednarodne pogodbe; začeti postopek za revizijo ustave / revizija ustaljenih sodb, mnenj sprememba
Zadnja beseda je v SSKJ v poševnem tisku. Kaj to pomeni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
metrópola -e ž (ọ̑) nav. ekspr. 1. navadno s prilastkom glavno, najpomembnejše mesto kake države, pokrajine: češka, štajerska metropola;
obiskali so tudi Novo mesto, metropolo Dolenjske / Pariz je bil tedaj kulturna metropola sveta 2. država v odnosu do svoje kolonije: metropola je uvažala to surovino iz kolonij;
valuta metropole
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
naréčje -a s, pojm. (ẹ̑) govoriti v ~u; gorenjsko ~; koroška, štajerska ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
nótranjeavstríjski tudi notránjeavstríjski -a -o prid. (ọ́-ȋ; ȃ-ȋ) nekdaj nanašajoč se na južni del habsburškega ozemlja, katerega jedro so tvorile Štajerska, Koroška in Kranjska: notranjeavstrijske dežele
♦ zgod. notranjeavstrijska dvorna komora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Pisanje imen cest
Ali se (pogovorna) poimenovanja (avto)cest pišejo z malo ali z veliko začetnico, npr. Nesreča se je zgodila na ižanki (Ižanskicesti)/dolenjki (dolenjski avtocesti)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Poimenovanja ljudskih glasbilZanima me, ali naj ohranim poimenovanje izdelovalca glasbil ali naj zapišem, kot se mi zdi prav: žvrgolc – žvrgolec, drumlica – drumljica, fičefaj – fičafaj, čivink? Kako predlagate vi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Ponovno o »slovenski« oz. »Slovenski Istri«V javnosti sem zasledil obotavljanje jezikoslovcev glede imena Slovenska Istra. Kakšni so oz. so bili razlogi za zapis z malo ali veliko začetnico in kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pozre
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
rder
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Spódnja Štájerska -e -e ž, zem. i. (ọ̑ ȃ) v ~i ~i na Spodnjem Štajerskemspodnještájerski -a -o (ȃ)Spodnještájerec -rca m s -em preb. i. (ȃ)Spodnještájerka -e ž, preb. i. (ȃ)Spodnještájerčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Širjenje poimenovanj ožjih pokrajinskih enot s tradicionalnih na novePoleg bolj ali manj tradicionalnih poimenovanj pokrajinskih enot z imeni nekdanjih dežel (Koroška, Štajerska, Primorska, Goriška, manj Kranjska) in njihovih delov (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Kras, Bela Krajina) ali zemljepisnih enot (Dravsko polje, Savinjska dolina,) obstajajo tudi tradicionalna poimenovanja po krajih (Tolminsko, Bovško, Koprsko, Vipavsko, Kočevsko, Celjsko, Kozjansko, Cerkljansko).
Vendar pa se zadnje čase pojavljajo tudi nova, netradicionalna poimenovanja po drugih krajih, ki včasih niso dajali imen svoji okolici. Predvsem to opažam pri ustnem poročanju radijskih in televizijskih krajevnih poročevalcev, ki kar vsako upravno enoto ali celo občino poimenujejo z imenom glavnega kraja.
In tako slišimo, da se je kaj zgodilo ne le na Koprskem, pač pa tudi na Piranskem in na Izolskem; in ne le na Vipavskem, temveč tudi na Ajdovskem in Sežanskem in Ilirskobistriškem; in da je poleg Kočevske tudi Ribniško in Grosupeljsko; na Gorenjskem se pa dogaja kaj ne le na Kranjskem (pa ni mišljena dežela Kranjska, temveč zgolj mestna občina Kranj), pač pa tudi na Jeseniškem in celo na Kranjskogorskem.
Pa seveda z zgledi nisem bil in tudi nisem mogel biti izčrpen.
Kaj meni jezikovna stroka o tem pojavu širjenja. Saj vem, da se jezik razvija in da je raba pogosto argument, ampak - meni se zdi stvar posiljena in neokusna.
Še namig: mogoče bi lahko pojav kdo širše (s primeri, mogoče z anketo in statistično) obdelal v diplomski ali drugi nalogi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Štájer -ja m s -em zem. i. (á) star. Štajerska
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Štàjer -a m Štajerska: Béla III. je tüdi poloviczo Stájera steo meti KOJ 1848, 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ŠtajerecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Štajerca samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [štájerəc], rodilnik [štájerca]
BESEDOTVORJE: Štajerčev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Štajerec ► ▪šˈtaːjerc -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ŠtajerkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Štajerke samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [štájerka], rodilnik [štájerke]
BESEDOTVORJE: Štajerkin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
štajerkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 štajerke samostalnik ženskega spolamanj formalno štajerska kokoš
IZGOVOR: [štájerka], rodilnik [štájerke]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
štajerkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 2 štajerke samostalnik ženskega spolamanj formalno štajerska avtomobilska cesta
IZGOVOR: [štájerka], rodilnik [štájerke]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Štajerka ► ▪šˈtaːjerka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ŠtajerskaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Štajerske samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v severovzhodni Sloveniji
IZGOVOR: [štájerska], rodilnik [štájerske]
BESEDOTVORJE: Štajerec, Štajerka, Štajerčev, Štajerkin, štajerski
ZVEZE: miss Štajerske
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Štájerska -e ž, zem. i. (ȃ) v ~i na Štajerskemštájerski -a -o (ȃ)Štájerec -rca m s -em preb. i. (ȃ)Štájerka -e ž, preb. i. (ȃ)Štájerčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Štajerska RinkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Štajerske Rinke samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Štajerske Rinke
IZGOVOR: [štájerska rínka], rodilnik [štájerske rínke]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
štájerski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Štajerce ali Štajersko: štajerski hribi;
štajerska dežela / štajerska narečja / štajerska kokoš kokoš jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc; štajerska vina / štajersko-koroška meja
♦ vet. štajerska pasma pasma kokoši jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajcštájersko prisl.:
govoriti (po) štajersko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
štajerskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog štajerska štajersko pridevnikIZGOVOR: [štájerski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
štajerski ► šˈtaːjerskė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ŠtajerskoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Štajerskega samostalnik srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v severovzhodni Sloveniji
IZGOVOR: [štájersko], rodilnik [štájerskega]
BESEDOTVORJE: Štajerec, Štajerka, Štajerčev, Štajerkin, štajerski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Štàjersko -ga s Štajerska: Stájersko je Stevani IV. nej miszli vö KOJ 1848, 39; ino szlovenszki kráo Szamo nyim je Korosko, i Stajerszko vkrajpograbo KOJ 1848, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Štajersko [štȃjersko]
samostalnik srednjega spolaŠtajerska
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Velika ali mala začetnica: »Bovški Gamsovec«Smo oskrbniki Pogačnikovega doma na Kriških podih. Zanima nas, kako se pravilno napiše ime gore v naši bližini (Bovški gamsovec ali Bovški Gamsovec)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Velika začetnica: »Zgornja Gorenjska«Je prav Zgornja Gorenjska ali zgornja Gorenjska?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Vinske dežele, okoliši, kraji, lege in raba začetniceKakšen je pravilen zapis naslednjih poimenovanj: Vinorodni okoliš Dolenjska, vinorodna dežela Posavje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
vójvodina -e ž (ọ̑) ~ Kranjska, Štajerska
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Začetnica pri nekaterih (ne)standardiziranih zemljepisnih imenih: »Panonska kotlina«, »Karpatski bazen« ...Zanima me pravilni zapis (velika ali mala začetnica) naslednjih zemljepisnih pojmov:
- Pokrajinski imeni (Z)GORNJA ŠTAJERSKA in SREDNJA ŠTAJERSKA. Pravopis navaja le Spodnjo Štajersko.
- OSREDNJA SLOVENIJA.
- SREDOZEMSKA KOTLINA.
- PANONSKA KOTLINA ter PANONSKI in KARPATSKI BAZEN.
- OBPANONSKE POKRAJINE.
- DOLINA TRIGLAVSKIH JEZER.
Prosim tudi za utemeljitev zapisov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.