Ahílov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Ahila: Ahilov ščit
● to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemu
♦ anat. Ahilova kita kita, ki veže stegnenico s petnico
braník1 -a m (í)
obrambni stolp, obrambni zid: graščakovi hlapci so se zbrali na grajskem braniku; reka je izpodjedala bregove, zato so zgradili kamnite branike
● vznes. iti na branik domovine branit domovino; vznes. trdno stati na braniku pravic, svobode vneto se bojevati za pravice, svobodo
♦ grad. poševni leseni ščit na mostni kozi; lov., voj. ščitek okoli sprožilcev pri puški; navt. ladijska ograja, izdelana iz celega; šport., voj. del ročaja pri meču, ki ščiti roko pred udarci; rokobran
branílo -a s (í)
star. kar brani, varuje: če je imel ščit, mu ni bilo treba drugih branil / cepljenje je branilo zoper bolezen
egída -e ž (ȋ)
v grški mitologiji ščit bogov, zlasti Zeusa in Atene: nositi, vihteti egido; pren. vera v napredek človeštva pod egido znanosti
gŕboven -vna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na grbe: grbovni ščit; bik, grbovna žival Borgijcev
nanóžnica -e ž (ọ̑) nav. mn., arheol.
1. okras za na noge, navadno v obliki obroča: natakniti nanožnice; tanke bronaste nanožnice
2. del oklepa, ki varuje noge: ščit, nanožnice in železne rokavice
odpásti -pádem dov., stil. odpàl odpála (á ā) 1. zaradi popuščenih vezi, stika prenehati biti na prvotnem, navadnem mestu: roža se suši, listi so že odpadli;
omet je na več mestih odpadel;
zreli sadeži sami odpadejo;
avtomobilu je odpadel blatnik;
ekspr. zdelo se mu je, da mu bo roka odpadla, tako je bilo težko / ekspr. lasje so mu odpadli izpadli; ščit in sulica sta mu odpadla padla iz rok; pren. vsa skrb je odpadla z njegove duše
● ekspr. zdi se, da je vse odpadlo z njega da nima več skrbi, težav2. prenehati biti privrženec, član kake verske, nazorske, socialne skupnosti: na začetku so imeli dosti pristašev, počasi pa so drug za drugim odpadli;
odpasti od narodnosti, vere / v sreči so bili z njim, v nesreči pa so odpadli // odpovedati udeležbo, članstvo: prijavilo se jih je precej, vendar jih bo nekaj odpadlo; sprejeli vas bomo, če bo kdo odpadel / zaradi manjšega števila učencev sta odpadla dva učitelja sta bila manj, nista bila več potrebna3. prenehati biti, obstajati: prihodnje leto bo nekaj paralelk zaradi premajhnega števila dijakov odpadlo / ob takih dokazih njegovi pomisleki morajo odpasti so nepotrebni, neutemeljeni; razlike v izobraževanju bodo odpadle izginile, jih ne bo več
♦ jezikosl. polglasnik je na tem mestu odpadel // ne nastopiti, se ne zgoditi v določenem času: ob praznikih pouk odpade; zaradi bolezni je napovedana predstava odpadla je ni bilo; zadnja točka programa je odpadla 4. s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z na, za izraža, da kdo je, postane deležen tega, kar izraža samostalnik: čim manj jih je, tem večji znesek odpade na osebo;
publ. upal je, da bo tudi nanj, zanj kaj odpadlo da bo tudi on kaj dobil / publ.: na travnike in pašnike odpade dobra četrtina Slovenije travnikov in pašnikov je; del denarja odpade za nakup opreme se bo uporabil, oddelil5. pog. biti nesprejemljiv, neprimeren: stanovanje v višjih nadstropjih zanj zaradi starosti odpade / kopanje na tem mestu zaradi umazane vode odpade ni mogoče / kot vzklik grem v kino. Odpade. Film zate ni primeren odpádel -dla -o:
odpadlo listje
ozónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ozon: ozonska koncentracija; ozonske poškodbe na rastlinah / po nevihti je bilo čutiti svež zrak ozonskega vonja / ozonski alarm v poletni vročini alarm zaradi povišane količine prizemnega ozona, ki draži dihala in oči / ozonski plašč, sloj, ščit ozonska plast; ozonska luknja območje tanjšanja ozonske plasti zaradi onesnaževanja s plini, zlasti freoni; ozonska plast plast v Zemljini stratosferi na višini 25–50 km z visoko koncentracijo ozona, ki absorbira večino ultravijoličnega sevanja Sonca
ščít -a m (ȋ) 1. nekdaj nekoliko izbočena ploščata priprava, ki se v boju drži v roki, da ščiti človeka pred udarci, vbodi: nasprotnik je udarjal po ščitu;
kovinski, lesen ščit;
okrogel, ovalen ščit;
kopje in ščit;
postavil se je predenj kot ščit / bojni ščit; pren., ekspr. prijatelja je uporabila za svoj ščit 2. ploskev v obliki ščita, na kateri je naslikan, vdelan simbolični znak, navadno grb: grbovni ščit;
ščit z grbom celjskih grofov / mrliški ščit plošča z grbom in podatki o umrlem3. priprava, del priprave, ki kaj ščiti; ščitnik: pritrditi ščit;
celuloiden, plastičen ščit;
ščit za vrata / dati knjigo v ščit v ščitni ovitek; kapa s ščitom s ščitkom4. knjiž. napisna plošča, tabla: na posebnem ščitu je bilo napisano ime firme / reklamni ščiti
● zastar. kot nezakonska mati je bila brez ščita in varstva brez zaščite; publ. publika je pisatelja dvignila visoko na svoj ščit postavila ga je za svojega idejnega voditelja in zaščitnika; vznes. vrni se iz boja s ščitom ali na njem zmagaj ali umri v boju
♦ geol. ščit najstarejši geološko nespremenjeni del celine; teh. toplotni ščit obloga čelnih ploskev kabine vesoljske ladje, rakete, ki ščiti naprave, posadko pred previsokimi temperaturami pri prehodu skozi zračne plasti; varilni ščit priprava, ki ščiti obraz pri obločnem varjenju; zool. ščit del zunanjega ogrodja nekaterih živali
ščítek -tka m (ȋ)
1. trd, navzven upognjen del pokrivala, ki ščiti čelo, oči: prišiti ščitek na čepico; plastičen, usnjen ščitek / kapa s ščitkom
// temu podobna priprava, ki ščiti oči pred premočno svetlobo: pred očmi je držal zelen ščitek
2. nav. ekspr. manjšalnica od ščit: s ščitkom prestrezati udarce / ščitek s celjskim grbom / ščitek za ušesa ščitnik / knjiž. na vratih je ščitek z imenom stanovalca napisna ploščica, tablica
♦ bot. ščitek ščitu podoben klični list pri travah, žitih, spremenjen v sesalni organ; šport. repni ščitek kos pločevine, ki ščiti rep smučke
ščitonósec -sca m (ọ̑)
nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec, ki nosi ščit z grbom: vojvodov ščitonosec
ščitonóša -e tudi -a m (ọ̄)
nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec, ki nosi ščit z grbom: biti ščitonoša
toplôten -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na toploto: toplotni dražljaj;
toplotni učinek / toplotne razmere / toplotna izolacija
♦ fiz. toplotna konvekcija prenašanje toplote zaradi gibanja snovi; toplotna smrt hipotetično stanje vesolja, ko ni več mogoča nobena sprememba, ker je temperatura povsod enaka; toplotno sevanje prenos toplote s kraja z višjo temperaturo na kraj z nižjo temperaturo z elektromagnetnim valovanjem; med. toplotni udar vročinska kap; meteor. toplotni obrat pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; toplotna nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; strojn. toplotni prenosnik naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu; toplotni stroj stroj, ki spreminja toplotno energijo v mehansko delo; toplotna črpalka strojna naprava za črpanje toplote s kraja z nižjo temperaturo na kraj z višjo temperaturo; toplotna naprava naprava, ki pripravlja, izkorišča, prenaša toploto; teh. toplotni akumulator; toplotni ščit obloga čelnih ploskev kabine vesoljske ladje, rakete, ki ščiti naprave, posadko pred previsokimi temperaturami pri prehodu skozi zračne plasti; toplotna obdelava načrtno segrevanje ali ohlajevanje, s katerim se spreminjajo lastnosti; toplotna vrednost goriva kurilna vrednost goriva; toplotna vrednost vžigalne svečke količina, ki pove, koliko toplote oddaja svečkatoplôtno prisl.:
toplotno izolirati
uporabíti in uporábiti -im dov. (ī á) 1. narediti, da kaj opravi določeno delo, nalogo in s tem zadovolji potrebe koga: papirnato embalažo lahko uporabite le enkrat;
če ste kupljeni predmet uporabili, ga v trgovini ne sprejmejo nazaj / v zadnji vojni so dvakrat uporabili atomsko bombo jo vrgli; policija je uporabila orožje streljala; smem uporabiti vaš telefon sporočiti kaj po vašem telefonu; uporabiti pravilo ravnati se po njem; tega zakona v praksi še niso uporabili // narediti, da kaj prinese koristi, da rezultate: koristno uporabiti odpadke; narediti načrt, kako uporabiti odpadno vročo vodo; naloženi denar je treba uporabiti / uporabiti tuje izkušnje, znanje 2. narediti, da je kaj pripomoček pri kakem opravilu, dejavnosti: pri vlomu je uporabil različno orodje;
uporabil je palico, da bi dosegel okno // narediti, da je kaj sredstvo za dosego česa: uporabil je prijazen nasmešek, da bi jo pridobil; uporabil je svoj vpliv za njegovo izvolitev / uporabiti proti kršitelju z zakonom določene ukrepe / uporabil je vsako priliko, da ga je obiskal izrabil, porabil; uporabil je njegovo slabost izkoristil, zlorabil / uporabiti kaj v korist, škodo koga 3. narediti, da kaj nastopi v sporočilu: v pogovoru je večkrat uporabil kako narečno besedo;
uporabiti citat / uporabiti ločilo 4. v zvezi z za narediti, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa: uporabiti kamenje za skalnjak;
uporabiti moko za kruh // z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: uporabiti konja za jahanje; uporabiti letališče za pristajanje športnih letal // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za, kot izraža, da je kaj namenjeno za to, kar določa samostalnik: uporabil ga je za kurirja, kot odposlanca; vsako malenkost uporabi za izgovor; uporabiti kaj kot dokaz
● publ. uporabiti prave prijeme pri kom pravilno ravnati s kom; ekspr. uporabiti otroka proti očetu pridobiti ga, da je njemu nasproten; ekspr. uporabiti zakonito pot za dosego pravice zakonito si prizadevati zanjo; ekspr. uporabiti koga za ščit s kom zavarovati sebeuporábljen -a -o:
uporabljeni predmeti; seznam uporabljene literature; večkrat uporabljeno olje
vítezov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na viteze: vitezov ščit
♦ vrtn. vitezova zvezda lončna rastlina s trobentastimi, navadno rdečimi cveti, Hippeastrum
vráten1 -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na vrat: vratne mišice / vratne bezgavke; utripanje vratne žile / vratni izrez
♦ anat. vratna vretenca vretenca med lobanjo in prsnimi vretenci; zool. vratni ščit
vročínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vročino: vročinska soparica / vročinski izpuščaj na ustnicah; vročinski prividi; vročinska nezavest / vročinska bolezen bolezen, za katero je značilna visoka vročina; vročinska krivulja krivulja, ki ponazarja velikost vročine v določenem obdobju
♦ med. vročinska kap hudo bolezensko stanje zaradi izpostavljenosti zelo visoki temperaturi; meteor. vročinski val vroč zrak, ki prodre z območja z manjšo geografsko širino; vročinska nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; teh. vročinski ščit obloga čelnih ploskev kabine vesoljske ladje, rakete, ki ščiti naprave, posadko pred previsokimi temperaturami pri prehodu skozi zračne plasti; toplotni ščitvročínsko prisl.:
vročinsko prilagojen človek