dvóžlében -bna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) teh. 1. ki ima dva žleba, dve vdolbini: dvožlebni škripec 2. namenjen za vrezovanje dvojnega žleba: dvožlebni oblič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
škrípec -pca m (ī) 1. priprava iz vrtljivega koluta in vrvi za dviganje bremen: obesiti, pritrditi škripec;
namestiti vrv na škripec;
škripanje škripca / leseni škripec
♦ teh. dvožlebni škripec; vet. škripec lesena priprava za stisnjenje semenovoda, žil, mišic pri kastraciji2. nav. mn., ekspr., s predlogom neprijeten, zapleten položaj: pomagati komu iz škripcev;
biti, znajti se v hudih škripcih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
zijáč -a m (á) slabš. kdor se (rad) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: ljudje so se razšli, ostalo je le nekaj zijačev
♦ navt. škripec, narejen tako, da spreminja smer vrvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.