Ali pišemo »pušenšank« ali »pušelšank«?
Kako je s prevzeto besedo pušenšank v slovenščini? Pojavljajo se različne variante: pušnšank, pušenšank, pušlšank, pušelšank? Ali jo pišemo skupaj ali narazen? Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
balón balóna samostalnik moškega spola [balón] 1. s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov
2. gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija
3. velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim
4. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček
FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
banána -e ž (ȃ) šop banan; mn., snov. jesti ~e; nestrok. |strok. enopolni vtič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bánkovec -vca m (ā) papirnati denar: menjati bankovec za sto evrov;
plačati v bankovcih in kovancih;
stodinarski bankovec;
bankovci po petdeset evrov;
šop bankovcev
♦ fin. emisija bankovcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bráda -e stil. -é ž, rod. mn. brád (á) 1. spodnji del obraza: podpirati si brado;
zapet do brade;
z brado pridržati šal;
gola, koščena, okrogla brada;
jamica na bradi 2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa;
briti, gladiti, nositi brado;
pustiti rasti brado;
častitljiva, črna, dolga, močna, gosta, trda, kratko pristrižena, siva brada;
gospod s kozjo brado / Matjaževa brada brada pravljičnega kralja Matjaža / kot vzklik pri prerokovi bradi 3. kar je podobno bradi: z vej visijo brade lišaja / brada pri govedu, konju mahedrava koža pod vratom; brada pri divjem petelinu šop peres na grlu / lov. žarg. gamsova brada gamsov čop
● pog. ta dovtip ima že brado je star; ima dve bradi brado s podbradkom; star. dajati na brado na upanje; smehljati se v brado sam pri sebi; zastar. viseti za brado biti odvisen; pog. problem z brado star; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
♦ agr. brada na koruznem storžu lasje, laski; bot. travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; čeb. brada deščica pred žrelom panja; friz. cesarska brada dvodelna; francoska brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; mornarska brada navzgor počesana; les. brada zatrgani del pri štoru, pri tramu; metal. brada odvečni material pri odlitkih, ki ostane na stikih kalupov, modelov; teh. brada del ključa, ki prijemlje v ključavnico; vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bradúcelj -clja m (ú) vet. šop dolgih dlak na kozjem podbradku:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
brínje brínja samostalnik srednjega spola [brínje] 1. brinovo grmovje ali njegov del, zlasti veje1.1. plodovi tega grmovja
ETIMOLOGIJA: ↑brin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
butara -e (butora, butara, butera, botora) samostalnik ženskega spola1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor
2. večji šop povezanih požetih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: snop
3. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme
3.1 biblijsko prerokba, ki napoveduje božjo kazen zaradi grehov
4. kar mora kdo storiti, opraviti; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost, obveznost
4.1 kar se obvezno da/daje oblastem v denarju, naturalijah ali delu; SODOBNA USTREZNICA: dajatev, tlaka
FREKVENCA: 224 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
butorica -e samostalnik ženskega spola večji šop povezanih požetih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: snop
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
còf1 côfa m (ȍ ó) urejen, povezan šop niti za okras: okrasni cofi;
fes z dolgim modrim cofom;
kapa s cofom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
còf1 côfa
m urejen, povezan šop niti za okras![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
cȍf cófa m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cȗfati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čepẹ́riti se -ẹ̑rim se nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čòp1 čôpa tudi čópa m (ȍ ó, ọ́) 1. šop las, dlake, perja: povezati lase v čop;
v čope razdeljena dlaka;
kokoši s čopi / perjaničast čop na šlemu 2. urejen, povezan šop niti za okras; cof1:
čopi na zavesi;
kapa s čopom / konji z belimi čopi na glavah
♦ arhit. (strešni) čop trikotno prirezani konec slemena pri dvokapni strehi; lov. gamsov čop šop daljše zimske dlake gamsa samca, nošen na klobuku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čòp1 čôpa
m
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:
strešni čop
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čȍp čópa in čọ́pa m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čop [čȍp]
samostalnik moškega spolačop, šop las
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čópa in čôpa -e ž (ọ́; ó) 1. šop las, dlake, perja; čop1:
lase ima zvezane v čopo;
ptič z naperjeno čopo 2. čopasta kokoš; čopka: grahke in čope
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čopič čopiča
samostalnik moškega spola![zemljevid](/Search/File2?dictionaryId=210&name=ikona_zemljevid.png)
čóːpəč
čopek
![Zamejevalni del pomenske razlage zr](/Search/File2?dictionaryId=210&name=ikona_kazalka.png)
povezan šop niti za okras
pər špíːcl̥nəx spóːđa kaka ˈƀart sa ƀˈlẹ čóːpče
denár -ja m (á) 1. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti: imeti, posoditi denar;
vložiti denar v hranilnico;
denarja je zmanjkalo;
služiti, zaslužiti veliko denarja;
ostal je brez denarja;
igrati za denar;
dobiti plačilo v denarju / denar priteka, se steka v blagajno; denar je pošel; na lahek način priti do denarja; ekspr. lahko bi zaslužil na kupe denarja; ima denarja kot toče, kot pečka zelo veliko / ta denar je še v veljavi; država je zamenjala denar dala v obtok novo plačilno sredstvo; zamenjati denar v banki eno valuto za drugo; plačati z gotovim denarjem z gotovino; menjalnica denarja // kovinski ali papirnati predmeti, ki se uporabljajo kot plačilno sredstvo: dal mu je ves denar, ki ga je imel pri sebi; skrbno je začel preštevati denar; denarnico ima polno denarja; ponarejen, srebrn denar; ekspr. cel šop denarja je držal v rokah / menjati, zmenjati denar bankovec, kovanec večje vrednosti v drobiž; droben denar drobiž / kovinski, papirnati denar; poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih / ekspr. plastični denar kartice z elektronsko vpisanimi podatki, ki omogočajo brezgotovinsko plačevanje in dviganje gotovine na bankomatih, v bankah2. v zvezi elektronski denar denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: imetnik elektronskega denarja;
izdaja elektronskega denarja;
povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku // brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: uporaba elektronskega denarja 3. nav. ekspr., s prilastkom plačilo, znesek: dobiti za drag, velik denar;
lepe denarje dobiva, pa vse zapravi;
kupiti za majhen denar;
tega ne prodam za noben denar
● ekspr. denar mu ne gre rad iz rok skop je; ekspr. denar se je ne drži ne hrani ga; je zapravljiva; ekspr. oprati denar spraviti nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok; ekspr. prati denar spravljati nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok; ekspr. sto tisoč, to je že denar to je velika vsota denarja; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; iron. ta ti je svojega denarja vreden je slab, pokvarjen človek; ekspr. kaj mislijo, da denar po tleh pobiramo, da denar delamo da ga na zelo lahek način zaslužimo; ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; pog. spraviti v denar prodati; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. to je zlatega denarja vreden delavec zelo dober, marljiv; pog., ekspr. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi; ekspr. pralnica denarja ustanova, skupnost, ki nelegalno pridobljeni denar spravlja v legalni obtok in s tem zabrisuje njegov izvor; ekspr. pranje denarja spravljanje nelegalno pridobljenega denarja v legalni obtok z namenom zabrisati njegov izvor
♦ ekon. aktivni denar; bančni denar bankovci emisijske banke in knjižni denar; knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto; obtok denarja krožno gibanje denarja med posameznimi sektorji narodnega gospodarstva; količina denarja, ki je v krožnem gibanju; vrednost denarja; fin. emisija denarja; razvrednotenje denarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka] 1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
dólar tudi dolár -ja m (ọ̄; ȃ) denarna enota Združenih držav Amerike, Kanade in nekaterih drugih držav: podjetje je izvozilo za tristo tisoč dolarjev izdelkov / ameriški, kanadski dolar
♦ fin. obračunski dolar dolar kot vrednostna enota za obračunavanje v kliringu// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: šop dolarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
drnìč -íča m (ȉ í) nav. mn., alp. šop, blazinica gorske trave na sicer golih tleh: ob stezi so rasli redki drniči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
drnìč -íča m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
držáti -ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec;
držati za kljuko, vrv;
detektivove roke so ga čvrsto držale;
držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi kakega namena, dela: otroka je naučila držati svinčnik; ne zna držati kose; držati (za) plug naravnavati ga pri oranju / le dobro ga drži, da ti ne uide; drži se, da ne boš padel / kot klic za ščuvanje psa dŕži ga 2. opravljati delo, ki kaj povezuje v celoto: led drži kamenje skupaj;
vezi so trdno držale;
žeblji čvrsto držijo / ekspr. čeprav bolan, je oče le še trdno držal kmetijo skupaj 3. ohranjati kaj v določenem položaju, kljub delovanju nasprotne sile: balkon držita dva stebra;
komaj je držal tram pokonci;
s kolom je držal škaf pod vodo / sadno drevje je polno, da komaj drži; sneg je bil premehek, da bi nas držal / ključavnica ni dolgo držala, vrata so kmalu popustila // ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh: fant je držal dekle v objemu; držati roke na hrbtu; držati otroka v naročju; otrok drži kar naprej prst v ustih / knjigo drži narobe; držati glavo pokonci 4. s širokim pomenskim obsegom s svojo oblastjo, z vplivom ohranjati koga na določenem mestu:a) že od včeraj ga držijo na policiji;
držali so ga zaprtega b) mati je držala otroke v prostem času doma c) vso noč so nas s strojnicami in minami držali od sebe / dekle je držalo svojega najnovejšega znanca v spoštljivi razdalji č) preostali denar je držala za hude čase / trgovci niso hoteli prodajati blaga ceneje, rajši so ga držali v skladiščih // vojaško obvladovati kak prostor, objekt: cesto zanesljivo drži naša druga četa; tuja vojska še zmeraj drži nekatere pomembne postojanke // pog. ohranjati koga pod vplivom, v oblasti: silna besnost me je držala; krč ga že spet drži / ni mogel več držati nejevolje zadrževati, tajiti5. s širokim pomenskim obsegom s svojo dejavnostjo, postopki ohranjati kaj v določenem stanju: držati potrošnjo v mejah realnih možnosti;
razred drži v disciplini;
držati repertoar na visoki umetniški ravni;
načrt držijo v strogi tajnosti // delati, da se kaj ohranja, bistveno ne spreminja: držati čistočo med boleznijo; držati ritem pri plesu; držati začetni tempo do konca teka / to blago drži barvo; izdelki držijo svoje cene / pog. držati rekord v metu krogle // pog. ohranjati svojo bistveno lastnost, uporabnost: te hlače že zelo dolgo držijo; pričeska ji odlično drži; tisti stari voz še zmeraj drži je uporaben; tako konzervirana zelenjava (se) drži skozi vso zimo se ne pokvari6. pog., s širokim pomenskim obsegom zaradi kakega namena ohranjati kaj v kakem odnosu: poleg goveje živine drži še ovce in dve kozi ima, goji;
že nekaj časa ne drži več služkinje nima;
tega artikla pri nas ne držimo nimamo, ne prodajamo / držati blago na zalogi 7. pog. trajati: deževje je držalo tri tedne;
padel je v duševno odsotnost, ki je držala;
lepo vreme se bo še držalo 8. biti tak, da ne more skozi tekočina, sipka snov: bazen drži;
čevlji mi sploh ne držijo, nogavice imam čisto mokre;
lonec drži, čeprav je malo počen / otrok ne drži vode ne more zavestno uravnavati odvajanje seča9. s prislovnim določilom imeti določeno prostornino: ta posoda drži malo manj kot pet litrov;
koliko drži sod 10. biti v skladu z resničnostjo: vremenska napoved je malokdaj držala;
številke niso povsem držale;
drži kot pribito / ta predpis ne drži več ne velja// navadno v zvezi z beseda, obljuba vztrajati pri obveznosti: vse obljubi, a ničesar ne drži; držati besedo, obljubo / brezoseb., kot podkrepitev drži, jutri se vidiva 11. biti usmerjen, voditi, peljati: pojdi po cesti, ki drži v dolino;
most drži preko reke;
stopnice držijo navzgor / čez travnik je držala krvava sled / ena vrata držijo v spalnico, druga pa naravnost na vrt 12. pog., navadno z orodnikom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju: zmeraj drži z bogatimi, z močnejšimi;
vsi držijo z njim;
mati je držala s sinom proti očetu;
sošolci držijo skupaj 13. nižje pog., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža opravljanje dejanja, ki ga določa samostalnik: držati govor;
držati predavanje predavati, imeti predavanje;
držati komu dolge pridige / držati stražo biti na straži, stražiti / držati pod kontrolo kontrolirati14. nižje pog., v zvezi z na ceniti, dati na kaj: ljudje držijo nanj;
držati na svojo čast 15. zastar. imeti, šteti za: za nespametnega koga držati;
tiste narode so držali za manj civilizirane
● ekspr. kaj te le danes drži? zakaj si tako čuden, nepristopen; pog. vreme bo še nekaj časa držalo ostalo lepo, se ne bo poslabšalo; držati figo, pesti za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; nizko glej, da boš gobec držal da ne boš česa povedal, rekel; pog. branjevke so držale jajca po dinarju prodajale so jih po dinarju; niso jih hotele prodajati ceneje; ekspr. držati jezik (za zobmi) ne povedati česa, molčati; držati korak s kom ne pustiti se komu prekositi, ne zaostajati za kom; brezoseb., pog. drži me, da bi ga pošteno premikastil čutim željo, mika me; pog. držati mulo kazati jezo, nejevoljo; knjiž. držati ogledalo svojemu času v umetniških, zlasti gledaliških delih prikazovati problematiko določene dobe; držati roko nad kom biti mu zaščitnik, varovati ga; pog. držati roke križem lenariti, ne delati; evfem. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali umrl bo; evfem. držati vrečo biti soudeležen pri kraji, ropu; ekspr. držati koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; ekspr. držati koga na vajetih, na kratko imeti ga popolnoma v oblasti; pog. držati ljudi v distanci ne biti z njimi preveč prijazen, domač; ekspr. vseh teh podatkov pa res ne morem držati v glavi, v spominu si ne morem zapomniti; ekspr. držati koga v precepu, v šahu onemogočati mu, da bi samostojno ukrepal, se odločal; pog. držati kaj v svojih rokah sam odločati o čem, voditi kaj; le upanje ga še drži pokonci ohranja zdravega, živega; oče je svoje otroke trdo držal bil je zelo strog z njimi; preg. bolje drži ga kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo
♦ lov. divjad (dobro) drži ne zbeži, ne odleti takoj, ko začuti lovca ali psa; pes dobro drži vztrajno goni divjaddržáti se
1. biti v prostorsko neposrednem stiku s čim; dotikati se, stikati se: naša hiša se drži trgovine; delovna soba se je držala salona
// biti pritrjen, prilepljen na čem: čevljev se še drži blato; čela se drži šop potnih las; pren. krivica se ga drži; vzdevek iz dijaških let se ga še zmeraj drži
// premikati se po določeni poti, določeni smeri: držati se glavne ceste, markacije
// ekspr. ne oddaljevati se od česa, ne zapuščati česa: ljudje se pred večjimi prazniki držijo večinoma dóma; pren. vse do svoje smrti se je držal govorice rojstnega kraja; drži se me ko klop
2. delati, kot se zahteva, predpisuje: držati se diete, dogovora, napotkov, navodil, pogodbe, predpisov; držati se prave mere; drži se svojih nazorov kot pijanec plota
3. z izrazom na obrazu in z obnašanjem kazati razpoloženje: čemerno, jezno, prijazno se držati; drži se sila domišljavo; držati se na jok; drži se, ko da ne zna do pet šteti nevedno, naivno
// telo imeti, ohranjati v določenem položaju: držati se vzravnano; po vojaško se držati; ljudje so se držali, kakor da bi jih zeblo
// pog. biti domišljav: kaj se boš držala, saj nisi nič posebnega
4. ohranjati svoj obstoj, položaj kljub ogroženosti: trdnjava se je dolgo časa držala; samo s silo se drži na oblasti; celotna reprezentanca se je odlično držala
// pog. vesti se, zadržati se: če se bo v zaporu dobro držal, bo še pomiloščen; med okupacijo se je dobro držal; hrabro, pogumno se držati
5. s prislovnim določilom izraža, da je kdo na določenem mestu, v določenem stanju: vedel je, kje se medved najraje drži; megla se drži v dolini že tri dni; nekatere ribe se držijo prav pri dnu / pozimi se držijo gamsi v gručah; pesek se drži skupaj; zmeraj se je držal bolj sam zase, ob strani
● pog. res ne vem, zakaj se držiš (name) si jezen, užaljen; pog. avto se dobro drži ceste ga ne zanaša na ovinkih, pri hitri vožnji; ekspr. denar se je ne drži ne hrani ga; je zapravljiva; ekspr. komaj se ga še duša drži je tako slab, da bo kmalu umrl; ekspr. ne ve, kje se ga glava drži zaradi preobilice dela, skrbi je popolnoma zmeden; smola se ga drži vse se mu ponesreči; večkrat doživi kaj neugodnega; ekspr. njega se pa še mleko drži je še zelo mlad, neizkušen; ekspr. držati se materinega krila biti v svojem ravnanju nesamostojen, odvisen zlasti od matere; ekspr. vreme se že ves ta teden kislo drži ni lepo, a vendar je (še) brez padavin; držati se v dve gubé sključeno; nižje pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači jesti, piti manj, kot si kdo želi, pri delu biti len; ne delati, kolikor bi lahko in kolikor bi bilo potrebno; pog. za svoja leta se še odlično drži je nadpovprečno čil, zdrav; drži se kot lipov bog je neroden, molčeč; kar tod pojdite in se držite desne, na desno na vsakem razpotju pojdite po desni poti
držé :
drže se za roke, sta se sprehajala po parku
držèč -éča -e:
izpeljal je načrt, držeč se v celoti svoje prvotne zamisli; posodo, držečo pet litrov, je napolnil do roba; stopala je tesno ob njem, držeč ga pod pazduho
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
držáti se -ím se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti tesno zraven koga/česa / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred/za čim / kje
Čevljev se drži blato.
2.
kdo/kaj oklepati se česa
Drži se dogovora.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj z obnašanjem izražati se
Drži se /dobro/slabo/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ohranjati svoj obstoj
/Samo s silo/ se drži (na oblasti).
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Vedel je, kje se medvedi najrajši držijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
duty free shop ~ ~ -a [djúti frí šóp] m (ú ȋ ọ̑) knj. pog. brezcarinska prodajalna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
frkocelj [frkọ̄cǝlj frkọ̄cǝljna]
(ferkocelj) samostalnik moškega spolazvit, zavit šop las; koder
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
gámsov -a -o prid. (á) nanašajoč se na gamse: gamsov skok;
gamsova koža;
gamsovo meso / lov. žarg. gamsova brada gamsov čop
♦ lov. gamsov čop šop daljše zimske dlake gamsa samca, nošen na klobuku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
góst2 -a -o tudi -ó prid., gostêjši (ọ̑ ọ́) 1. ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju: belež je premalo gost, narediti je treba gostejšega;
gosta tekočina;
gosto blato, testo / gosta juha; gosta snov; od soli gosta voda 2. ki sestoji iz trdno sprijete snovi: gost sprimek / gost kruh // nav. ekspr. skozi katerega se težko vidi: gost dim, prah; gosta megla, sopara / gosta tema 3. razvrščen v majhnih medsebojnih presledkih: gosti cveti;
gosti zobje;
goste veje;
goste zvezde;
gosto bukovje, grmovje;
drevje je preveč gosto / gosti lasje; gosta črna brada; pes ima zelo gosto dlako // ki sestoji iz enot, razvrščenih v majhnih medsebojnih presledkih: gost glavnik; gost gozd; gost šop cvetov; gosta gruča ljudi / gost dež, sneg / gosta tkanina; gosto sito z majhnimi luknjicami4. ki se pojavlja v kratkih časovnih presledkih: gosti streli, udarci / gosti obiski pogostni / dela goste korake kratke, drobne5. ki obstaja v veliki meri: gost promet;
gosta naseljenost dežele / gosta senca lipe / knjiž. gost molk popoln / težko je poslušal gosto pripovedovanje žensk gostobesedno
♦ les. gost les les z gostimi letnicami; obrt. gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačkegósto in gostó prisl.:
gosto kuhan riž; gosto razpredena tihotapska mreža; gosto tekoč; gosto zazidana površina
gósti -a -o sam.:
nič gostega ne sme jesti; mešati do gostega; na gosto saditi; po gostem mu je pisal pogostem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
grívnik -a m (ȋ) šop trave, zlasti na močvirnatem svetu:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
grmúšelj -šlja m (ú) star. grmiček, šop: košat grmušelj / krompirjev grmušelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
grmúšelj -šlja m z -em (ú) star. grm, šop
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
grst
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
homotáti -ȃm nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
họ̑sta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
hvọ̑šč -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
izčesáti -čéšem tudi sčesáti sčéšem dov., izčêši izčešíte tudi ščêši ščešíte; izčêsal tudi sčêsal (á ẹ́) 1. s česanjem odstraniti: izčesati prah iz las / izčesati angorskim kuncem dlako // urediti, pogladiti z glavnikom; počesati: izčesati lase / izčesati s krtačo 2. tekst. z orodjem ali s strojem odstraniti iz prediva kratka, skodrana vlakna: izčesati predivo, volno izčesán tudi sčesán -a -o:
šop izčesanih las; v kito izčesani lasje; izčesana vlakna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
izvléči -vléčem dov., izvléci izvlécite in izvlecíte; izvlékel izvlékla (ẹ́) 1. z vlečenjem, potegovanjem spraviti iz česa: izvleči meč iz nožnice, nit iz blaga, zamašek iz steklenice / izvleči posekano drevje iz gozda; ladjico so izvlekli na kopno / izvleči žebelj iz deske // z vlečenjem podaljšati: izvleči anteno 2. spraviti iz česa ovirajočega: izvleči voz iz blata;
obtičal je do kolen v snegu in se ni mogel izvleči;
s težavo se je izvlekel izpod ruševin 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom vzeti iz česa: iz listnice je izvlekel šop bankovcev;
izvleči roke iz žepa potegniti / počasi je izvlekla svojo roko iz njegove 4. ekspr. s prizadevanjem, vztrajnostjo spraviti koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: on te je izvlekel, ko so te zaprli;
trudi se, da bi jo izvlekel iz revščine;
izvleči koga iz težav, zadrege;
ljudstvo se je izvleklo iz zaostalosti 5. ekspr. s silo, vztrajnostjo priti do česa: ves denar je izvlekel iz njega;
pri prodaji hoče izvleči čim več dobička / iz ljudi je izvlekel stvari za smešno nizko ceno kupil; gospodar je hotel kar največ izvleči iz delavcev doseči, da bi kar največ naredili// z vztrajnim poizvedovanjem, povpraševanjem izvedeti: sodniki niso mogli prav nič izvleči iz njega; poskušal je izvleči nekatere podrobnosti o dogodku; izvlekel je iz nje skrivnost 6. teh. dokončati risbo, navadno s tušem: črte je treba še izvleči;
izvleči načrt // narediti nepretrgano črto: vidne robove na skici izvlečemo, nevidne pa črtkamo
● ekspr. komaj je izvlekel iz nje kako besedo s težavo jo je pripravil, da je govorila; publ. iz razprave lahko izvlečemo nekaj splošnih zaključkov naredimoizvléčen -a -o:
izvlečen zamašek; izvlečena risba; kosmičasto sukno ima na površini zelo izvlečena vlakna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
keca ► ˈkeca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kèčka -e ž šop las: Ustok; kecska KOJ 1833, 179; Vnougoga kecska, kako cziganjſzka je krlava SIZ 1807, 56; Jaj ſzmrt, V-kecsko bi ſteo z-tebom idti SŠ 1796, 128; szo sze za kecsko po klej vlácsile KOJ 1914, 132
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kljúč -a m (ú) 1. kovinska priprava za zaklepanje in odklepanje ključavnice: vzeti ključ iz žepa;
vtakniti ključ v ključavnico;
odkleniti, zakleniti s ključem;
ponarejen ključ;
ključ od stanovanja, hišnih vrat;
šop ključev / ključ slabo odpira, ne prime / patentni ključ // takšna priprava za navijanje česa: avtomobilček ima tudi ključ / ura s ključem 2. priprava za odpiranje konzerv: s ključem odpreti škatlo sardin / ključ za odpiranje konzerv 3. priprava za odvijanje in privijanje matic in nekaterih vijakov: uporabljati ključ / te vijake je treba priviti s ključem / francoski ključ francoz / ključi za matice 4. navadno s prilastkom z dogovorom določen način, sistem, po katerem se kaj rešuje: seznaniti se s ključem za delitev dohodka / ceniki so narejeni po enotnem, zadnjem ključu / dešifrirni ključ // ekspr. kar omogoča, da se kaj doseže, razjasni, reši: najti ključ do sreče, uspeha / prav v tem je ključ za razumevanje, rešitev problema 5. nav. mn., nar. serpentina, vijuga: na ključih se je voz nagibal / jarek preseka pot v velikem ključu ovinku6. prenosna pomnilniška naprava s priklopom USB: podatki so shranjeni na ključu;
pametni, pomnilniški ključ / ključ USB
● ekspr. jutri dobijo ključe se lahko vselijo (v stanovanje, hišo); ekspr. izročiti ključe od blagajne prepustiti blagajno in blagajniške posle; ekspr. dvakrat je obrnil ključ zaklenil; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; ekspr. vse ima pod ključem zaklenjeno
♦ agr. ključ odrezan del rozge ameriške trte za cepljenje z žlahtno trto; biol., min. določevalni ključ; geogr. dom v ključu dom, pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v dveh pravih kotih; glasb. ključ znak, ki določa višino not na črtovju; altovski ključ; basovski ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; violinski ključ G ključ na drugi črti črtovja; ptt šifrirni ključ ali ključ šifre znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila; teh. cevni ključ; brada ključa del ključa, ki prijemlje v ključavnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kocína -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kodélja -e ž (ẹ̑) v šop zvito očiščeno predivo za ročno predenje: na preslico je nataknila novo kodeljo;
puliti laneno predivo iz kodelje;
razkuštrana glava, podobna veliki kodelji;
pren., ekspr. njegov obraz je bil ogromna kodelja sivih kocin
♦ tekst. preja iz kratkih konopljenih izčesanih vlaken
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kodélja -e
ž v šop zvito očiščeno predivo za ročno predenje![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
kodẹ̑lja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kodelja [kodẹ̑lja]
samostalnik ženskega spolav šop zvito očiščeno predivo za predenje; kodelja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kodelja ► kȯˈdėːl’a -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kodéljast -a -o prid. (ẹ̑) podoben kodelji: kodeljast šop las
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kodéljast -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ šop las
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kóder1 kódra samostalnik moškega spola [kódər] 1. zvit šop las ali dolge dlake1.1. v množini kodrasti lasje
1.2. navadno ekspresivno kar spominja na tak šop las; SINONIMI: ekspresivno kodrček
2. vitek pes z dolgo drobno skodrano dlako in daljšimi povešenimi uhlji; SINONIMI: manj formalno pudelj
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kȕdra, star. češ. kudra, rus. kudérь < pslov. *kǫdrь - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kóder1 -dra m (ọ́) 1. zvit, zavit šop las ali dolge dlake: kodri ji silijo na čelo;
gosti črni kodri / ekspr. razčesavati kodre (kodraste) lase; pren., ekspr. koder cigaretnega dima 2. manjši hišni pes vitke postave z dolgo kodrasto dlako: čistokrvni koder
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kóder1 -dra
m1.
zvit, zavit šop las ali dolge dlake 2.
manjši hišni pes vitke postave z dolgo kodrasto dlako![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
kọ́der1 -dra m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
koder1 [kọ́dǝr]
samostalnik moškega spolazvit, zavit šop las; koder
PRIMERJAJ: kodrež
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kódrast kódrasta kódrasto pridevnik [kódrast] 3. v obliki kodrasti ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: nakodran, skodran
STALNE ZVEZE: kodrasti pelikan ETIMOLOGIJA: ↑koder
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kódrček kódrčka samostalnik moškega spola [kódərčək] 1. navadno ekspresivno zvit šop las ali dolge dlake, zlasti manjši1.1. ekspresivno kar spominja na tak šop las; SINONIMI: navadno ekspresivno koder
2. navadno ekspresivno vitek pes z dolgo drobno skodrano dlako in daljšimi povešenimi uhlji, zlasti manjši
ETIMOLOGIJA: ↑koder
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
korbačikPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog korbačika samostalnik moškega spolajed, prekajeni rezanci iz ovčjega sira
IZGOVOR: [kôrbačik], rodilnik [kôrbačika]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kọ́sem -sma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kravželj [krávžǝlj krávžǝljna]
samostalnik moškega spolazvit, zavit šop las; koder
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kúčma kúčme samostalnik ženskega spola [kúčma] krzneno pokrivalo z okroglim ali prisekanim oglavjem
FRAZEOLOGIJA: mož s sivo kučmo in belo brado ETIMOLOGIJA: = star. hrv. kajk. kučma, nar. rus. kúčma, nar. češ. kučma, nejasnega izvora, morda < pslov. *kučьma k nar. sloven. kuča ‛šop, čop, snop’, češ. kučera‛koder’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kȗčma -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kušter [kúštǝr]
samostalnik moškega spolazvit, zavit šop las; koder
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kȗštrati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
lás1 -ú in -a m, mn. lasjé, tož., v prislovni predložni zvezi tudi láse (ȃ) 1. nitast izrastek na človeški glavi: las izpade, osivi, raste;
izpuliti si siv las;
potisniti si lase s čela;
pramen, šop las;
tanek kot las;
žal mi je, kolikor imam las na glavi zelo / umetni in naravni lasje / odstraniti lase z obleke; pomesti lase // mn. celota teh izrastkov: lasje mu hitro rastejo, se mu redčijo, sivijo; barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase; dobro prečesati lase; beliti lase z dvokisom jim odvzemati naravni pigment; seči z roko v lase; vleči koga za lase; ima bujne, goste, kodraste, razmršene lase; ljudje s črnimi, rdečimi lasmi; ekspr. srebrni, zlati lasje; mastni, suhi lasje; mehki, trdi lasje; ekspr. svileni, ščetinasti lasje; dekle svetlih las, s svetlimi lasmi / dobiti sive lase osiveti; pog. izgubiti lase postati plešast; pustiti si rasti lase ne striči si jih / stopila je pred ogledalo in si popravila lase frizuro, pričesko; ima na kratko ostrižene lase; nosi nazaj počesane lase frizuro, pri kateri so lasje usmerjeni od čela proti tilniku; ima na stran počesane lase frizuro, pri kateri je večji del las usmerjen na eno stran glave / krtača, lak za lase; sušilnik za lase električni aparat, iz katerega piha topel zrak za sušenje las// star. dlaka, kocina: izpuliti si las iz brade, brk 2. tekst. ščetkasta površina tkanin ali pletenin: dolg, gost las;
las flanele, pliša, žameta;
las preproge 3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na las izraža odsotnost omejitve glede enakosti: njune izpovedi se na las ujemajo;
na las sta si podobna;
ali je res tako? Na las tako 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za las izražaa) zelo majhno stopnjo: njegova naloga je za las boljša / niti za las ne bom popustil prav nič / za las je manjkalo, pa bi (bil) umrl b) težavnost uresničitve: za las smo ušli nesreči / za las je šlo, je zastokal, ko je bil kamion mimo bili smo v zelo veliki nevarnosti, da bi se zadeli
● šalj. sinoči je toliko pil, da ga danes lasje bolijo se zelo slabo počuti, ima mačka; ekspr. lasje se mu ježijo od strahu zelo ga je strah; ekspr. lasje so mu stopili pokonci zelo se je ustrašil; lasje so mi vstajali, pog. so mi šli pokonci, ko sem to poslušal občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; ekspr. nihče mu ne bo skrivil lasu mu ne bo storil nič hudega; ekspr. kar lase si je pulila, ko je to izvedela zelo je bila žalostna, obupana; ekspr. zardeti do las po vsem obrazu, zelo; iti z roko skozi lase potegniti z razkrečenimi prsti roke po lasišču, laseh; šalj. pijača mu že gre, leze v lase opijanja se, postaja pijan; ekspr. skočiti si v lase spreti se; stepsti se; ekspr. ti dokazi so za lase privlečeni neprepričljivi, neprimerni; za lase privlečena primera neustrezna, nerodna; ekspr. nihče te ne bo za lase vlekel tja te spravljal proti tvoji volji, zelo silil; ekspr. njegovo življenje visi na lasu je zelo ogroženo; je zelo bolan; v laseh ekspr. otroci so si hitro v laseh se sprejo; se stepejo; ekspr. ali sta si s sosedom v laseh v sovražnem, neprijaznem odnosu; ekspr. ta plemena so si večno v laseh se bojujejo; sivi lasje ekspr. zaradi tega si ne delaj sivih las ne bodi v skrbeh, ne skrbi; ekspr. otroci mu delajo sive lase mu povzročajo velike skrbi; ekspr. takrat boš ti imel že sive lase boš star; ekspr. dolgi lasje – kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne
♦ agr. lasje na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev; bot. žabji las vodna rastlina s tankim stebelcem in drobnimi cveti brez cvetnega odevala, Callitriche
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
márka -e ž (ȃ) 1. do 2002 denarna enota Nemčije, Finske: vstopnina je pet mark / finska, nemška marka // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: šop mark 2. navadno v zvezi konvertibilna marka denarna enota Bosne in Hercegovine: posel je vreden 3 milijone konvertibilnih mark / bosanska marka // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote:3. star. znamka: s starih pisem je potrgal marke / razdeljevati blago po markah / zastar. (pasja) marka (pasja) znamka
♦ grad. marka oznaka za kakovost betona; zgod. marka v frankovski državi večja grofija ob državni meji; pri starih Germanih najmanjša teritorialna enota pri prehodu iz rodovnega v fevdalni red, srenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
múha -e ž (ú) 1. žuželka s kratkimi nogami, tipalkami in kožnatimi krili: muhe brenčijo, lazijo po odpadkih;
muha piči, sesa, srka hrano, ugrizne;
odganjati muho z roko;
otepati muhe konju;
črne, nadležne, ekspr. sitne muhe;
ekspr. vse črno muh;
roji muh;
sredstvo proti muham;
ekspr. bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti zelo velika;
množijo se kot muhe zelo, hitro;
motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno, mlahavo;
ljudje umirajo kot muhe v zelo velikem številu, trumoma;
pijan, siten kot muha zelo, hudo / kot psovka ne kriči, muha pijana / ekspr. podrepna muha ki nadleguje živino; muha cece žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni// nar. gorenjsko čebela: peljati muhe na pašo 2. ostanek cveta na sadežu pri pečkatem sadju: odgrizniti, odrezati muho;
muha in pecelj 3. pripomoček za namerjanje na prednjem delu cevi strelnega orožja: pregledati muho;
podolgovata muha;
muha in merek / muha na puški 4. nav. ekspr. kar vsebuje, izraža pretirano zahtevnost ali samovoljnost, trmo: samo njena muha je, da ne gre;
bojijo se njegovih muh;
gospoda ima muhe;
izpolni mu vsako muho;
težko prenaša otrokove muhe;
ne ozira se na ženske muhe / že zdavnaj so ga minile vse muhe ljubezenske misli, razposajenosti; fant ima že svoje muhe fantovske misli; svoje načrte; v šoli ne smeš imeti drugih muh misli, načrtov; prepoditi komu muhe iz glave neprimerne, nezaželene misli, načrte, zahteve5. ekspr., v povedni rabi, v zvezi od muh izraža majhno stopnjo določene pozitivne lastnosti: to velja, vse drugo je od muh;
fant ni, je od muh, pleza kot podlasica je spreten, iznajdljiv;
njegov predlog ni od muh je pomemben, dober / cena avtomobila ni od muh je visoka; polet nad pragozdom ni od muh je težek; udarec ni bil od muh je bil močen
● ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila, prijela kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; slabš. kmalu bo tam, kjer ni muh bo umrl; ekspr. ubiti, zadeti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; pog. delati iz muhe slona močno pretiravati; na muho, pog. ni ga mogel dobiti na muho ni mogel pomeriti, streljati nanj; pog. zajec je prišel na muho v položaj, ko je bilo mogoče pomeriti nanj; ekspr. vzeti koga na muho imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; lov. žarg. to žival moramo čim prej vzeti na muho odstreliti; ekspr. modna muha nenavadna, pozornost vzbujajoča modna novost; pog., slabš. podrepna muha zelo vsiljiv, nadležen človek; španska muha nekdaj spolno dražilo iz posušene španske muhe; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; vrti se kot muha v močniku brezuspešno si prizadeva priti iz zapletenega, neugodnega položaja; nesmotrno se giblje, bega; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti
♦ friz. muha urejen šop dlak pod spodnjo ustnico; rib. umetna muha vaba za lovljenje rib, ki predstavlja določeno žuželko; zool. čebelna muha zelo majhna brezkrila žuželka, ki živi na čebeli, Braula coeca; češnjeva muha žuželka, ki povzroča črvivost češenj, Rhagoletis cerasi; domača muha s črepalom, živeča v človeških bivališčih, Musca domestica; hlevska muha ki živi v hlevu, pri živini, Stomoxys calcitrans; konjska muha s šilastim sesalom, ki pika, Hippobosca equina; mesarska muha velika muha, ki leže jajčeca v meso, Sarcophaga carnaria; španska muha zlato zelen hrošč, ki v nevarnosti izloča tekočino, povzročujočo vnetje kože, Lytta vesicatoria
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
nakódran nakódrana nakódrano pridevnik [nakódran] 2. v obliki nakodrani ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: kodrast, skodran
ETIMOLOGIJA: ↑nakodrati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
natláčiti -im
dov.kaj s tlačenjem spraviti kam
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
nìt níti ž (ȉ ȋ) 1. dolg, tanek skupek vlaken, sesukan okoli svoje osi: nit se je pretrgala;
navijati, odstriči nit;
presti, sukati nit;
nabrati na nit;
bombažna, svilena nit;
debela, močna nit;
dvojna nit;
šop niti / nit za krpanje / vdeti nit v šivanko sukanec; pren. na domači kraj ga vežejo nevidne niti; svoje niti so napeljali po vsej državi // navadno s prilastkom kar je temu podobno: gumijasta nit; vtkati zlate niti; pog. fižol brez niti brez žil / mišične niti mišična vlakna2. ekspr., z rodilnikom kar tvori (strnjeno) zaporedje dogajanj, dogodkov: neskončna nit njenih vprašanj / nadaljevati nit razpravljanja 3. ekspr., s prilastkom kar je v celotnem pojavu bistven sestavni del: ti odnosi so idejna nit romana;
govornik se je zmedel, nato pa znova našel nit zgodbe / to je rdeča nit vseh pogovorov
● ekspr. v lase se ji vpletajo srebrne niti začenja siveti; ekspr. vse niti propagande ima v svojih rokah odloča o njej; knjiž. iskal je Ariadnino nit, s katero bi si pomagal iz labirinta problemov rešilno, odrešilno sredstvo; ekspr. presti niti človekove usode določati človekovo usodo; ekspr. prestriči, pretrgati nit življenja povzročiti smrt; ekspr. zmešal mu je vse niti preprečil njegove načrte; ekspr. njegovo življenje visi na niti je zelo ogroženo; je zelo bolan; ekspr. biti moker do zadnje niti popolnoma, čisto; preg. zdravje po niti gor, po curku dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
♦ bot. prašnična nit spodnji, navadno nitasti del prašnika; gastr. skuhati sladkor do niti do take stopnje, da se za kapljo, ki pade z žlice, naredi zelo tanek curek; med. kirurška nit; tekst. efektna nit namenoma neenakomerno izdelana; osnovne niti podolžne niti v tkanini; votkovne niti prečne niti v tkanini; zool. živa nit zelo tanka glista, ki živi v sladki vodi, Gordius aquaticus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
óblanec -nca m (ọ̑) nav. mn. odpadek lesa pri oblanju: nasmetiti tla z oblanci / leseni oblanci
● nad vrati so viseli oblanci nekdaj šop oblancev kot znamenje za gostilno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
óblanica -e ž (ọ̑) nav. mn., star. oblanec: pomesti oblanice
● nad vrati so visele oblanice nekdaj šop oblancev kot znamenje za gostilno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
odmúliti -im dov., odmulíla tudi odmúlila (ú ū) z gobcem odtrgati: koza je odmulila šop trave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pálma -e ž (ȃ) 1. tropsko ali subtropsko drevo s pahljačastimi ali pernatimi listi in drobnimi cveti v socvetjih: gojiti palme;
visoke, vitke palme;
šop listov na vrhu palme / dateljnova palma visoko drevo toplih krajev z dolgimi pernatimi listi in sadovi v velikih grozdih; kokosova palma visoko tropsko drevo z velikimi koščičastimi sadovi; pahljačaste palme s pahljačastimi listi
● figura s palmo v roki s palmovim listom; knjiž., ekspr. palma miru podoba palmove vejice kot simbol miru2. knjiž., ekspr. zmaga, prvo mesto: boriti se za palmo / na tekmovanju je dobil palmo zmagal3. nar. vzhodno topol1:
iznad hiš so se dvigale palme
♦ bot. oljna palma do 10 m visoko drevo s pernatimi listi in rdečimi plodovi, iz katerih se pridobiva olje, Elaeis guineensis; film. zlata palma priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Cannesu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pavše ► ˈpaːu̯še ˈpaːu̯š ž mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pázduha -e ž (ȃ) vbočeno mesto pod ramenskim sklepom: umiti pazduhe;
desna, leva pazduha;
prepotene pazduhe / meriti temperaturo pod pazduho // s predlogom predel med prsnim košem in nadlaktjo: izpod pazduhe je potegnil šop popisanih listov; stisniti dežnik pod pazduho / držati, prijeti koga pod pazduho za nadlaket, komolec
● nar. zahodno ta jih izpod pazduhe jemlje si izmišlja, se laže; star. vzel je noge pod pazduho začel je iti, teči
♦ bot. pazduha prostor med listnim pecljem in vejico; zalistje; gozd., les. pazduha zoba dno zareze med zobema pri žagi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
perjánica -e ž (ȃ) 1. okrasna peresa na pokrivalu: na klobuku je imela košato perjanico;
čelada s perjanico // šop večjega, navadno živobarvnega perja na glavi nekaterih ptic: papiga s čudovito perjanico 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno šopu perja: v nebo se je dvigala perjanica umazanega dima;
perjanica ognja 3. športna igra z loparji in kroglico s perjem: igrati perjanico // pripomoček za to igro v obliki kroglice s perjem: iskati perjanico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
peró -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. kožna tvorba iz roževinastega tulca s pahljačastimi izrastki, ki v velikem številu pokriva telo ptic: izpuliti pero;
belo, črno pero;
pero iz petelinjega repa;
šop pisanih peres;
lahek kot pero / ptica izgublja peresa perje / tulec peresa / gosje, nojevo, petelinje pero / pisati z gosjim peresom z njegovim prirezanim tulcem2. majhna kovinska priprava s priostrenim koncem za pisanje, risanje: čečkal je po papirju, da je pero škrtalo;
vtakniti pero v peresnik;
izrabljeno pero / konica peresa / svetlobno pero peresu podobna vhodna naprava, občutljiva na svetlobo, ki z dotikom na računalniški zaslon omogoča izbiranje ukazov in premikanje kazalca// taka priprava s peresnikom: pomakati pero v črnilo; še vedno piše s peresom // v zvezi nalivno pero priprava za pisanje, ki se polni s črnilom: kupiti nalivno pero; ima že zelo izrabljeno nalivno pero / zlato nalivno pero 3. publ., s prilastkom pisatelj, književnik: to je eno najboljših peres našega časa;
natančno razlago pojava prepustimo kvalificiranemu peresu;
velika peresa preteklosti 4. vzmet2:
pero v uri se je sprožilo;
napeti pero / avtomobilček na pero 5. star. (rastlinski) list: peresa šumijo v vetru;
uvelo, zeleno pero / figovo pero 6. v zvezi prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, teh. listna vzmet:
● ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati; vznes. smrt mu je iztrgala, izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; ekspr. pogostokrat namaka pero v črnilo piše; ekspr. sklical je vse, ki sukajo pero ki so pisatelji, književniki; ekspr. kritično, polemično sukati pero kritično, polemično pisati; knjiž. splošno znano je, iz čigavega peresa izvira ta pamflet kdo ga je napisal; knjiž. živeti od peresa preživljati se s pesnjenjem, pisateljevanjem; ekspr. nešteto je vprašanj, ki silijo pod pero o katerih bi bilo treba pisati; ekspr. pisateljevo pero opisuje realne človeške probleme pisatelj; ekspr. mojster peresa dober pisatelj, književnik
♦ les. pero stanjšani rob deske, prirejen za stik z utorom; navt. pero širši del vesla; teh. grafos pero nalivno pero s tušem za določeno debelino črte; polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča; letalna peresa; morsko pero na peščenem dnu toplih morij živeči pahljačasto razrasli koralnjak, ki se ponoči zelenkasto svetlika, Pennatula phosphorea
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
plazem
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
plimọ̑ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pôlž -a [pou̯ž-] m (ō ó) 1. žival z mehkim telesom, s tipalnicami na glavi, navadno s hišico: polž leze, se slini;
polž se je skril v hišico;
polži in školjke;
hodi, leze, obrača se kot polž zelo počasi / goli polž brez hišice; kopenski, morski polži / jesti, naročiti polže 2. ekspr. kdor hodi, dela počasi: s tem polžem ne grem več v hribe / kot nagovor pohitite, polži 3. obrt. daljši spiralno zavit šop las: razčesati si polža;
lase ob ušesu si je počesala v polža / v polža zaviti lasje
● pog. on je v nogah polž zelo počasi hodi, teče; star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni
♦ anat. polž del notranjega ušesa s slušnimi čutnicami; glasb. polž spiralno zavit končni del vratu pri godalih; obrt. polži klekljana čipka, katere vzorec ima obliko spiralno zavitega traku; teh. polž vijak za sukanje zobnika pri velikih prenosnih razmerjih; transportni polž vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej; um. polž arhitektonski okrasni element v obliki spirale; voluta; zool. veliki vrtni polž polž s precej visoko in široko rjavkasto hišico, Helix pomatia; podplatasta noga polža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pométi -mánem dov., nam. pomét in pomèt (ẹ́ á) 1. premakniti prste, dlan sem in tja po površini kakega dela telesa in pri tem močneje pritisniti: pometi roko ob roko;
od veselja si pometi roke / pometi si oči // premakniti prste, dlan sem in tja in pri tem pritisniti, da se kaj med njimi zmečka, stisne: pometi šop sena / pometi ajdo na dlani 2. z metjem odstraniti: pometi krmežlje iz oči / ekspr. pometi si spanec iz oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pompón -a m (ọ̑) obl. urejen, povezan okrogel šop niti, trakov za okras: na kapo je prišila velik volnen pompon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
potírek -rka m (ȋ) nav. mn., tekst. najkrajše, najslabše predivo: šop potirkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
potírek -rka m, snov. (ȋ) tekst. šop ~ov |najslabšega prediva|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
potírek -rka
m tekst. najkrajše, najslabše predivo![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
potláčiti -im, in potlačíti in potláčiti -im dov. (á ȃ; ī á ȃ) 1. povzročiti, da kaj zaradi pritiska spremeni prvotno obliko, položaj: sneg je potlačil rastline;
sedel je na škatlo in jo potlačil / potlačiti repo v sodu; potlačiti seno / otroci so potlačili travo pohodili2. s prislovnim določilom s sunkom, tlačenjem spraviti kam: potlačiti v odprtino šop slame / ekspr.: potlačiti knjigo v torbo, zavitek v žep; v usta si je potlačil velik kos kruha / potlačiti klobuk na glavo; pren. potlačiti kaj v podzavest 3. ekspr. v začetku preprečiti razvoj česa: potlačiti bolečino, dvom, jezo, strah / potlačiti solze / potlačiti upor / zadevo so potlačili prikrili4. pog., v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve; potisniti: še njega so potlačili v komisijo;
potlačili so me v neprijetno situacijo / drugi so ga potlačili v to
● ekspr. neuspeh ga je potlačil potrl, pobilpotláčen -a -o:
pes s potlačenim gobcem; nositi potlačen klobuk; potlačen nos širok, z malo izstopajočo nosno kostjo; domov je prišel ves potlačen; potlačena jeza; potlačena trava; prisl.: potlačeno govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
potláčiti -im in potlačíti in potláčiti -im dov. potláčenje; drugo gl. tlačiti (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) kaj ~ šop trave v odprtino; knj. pog. potlačiti koga v kaj ~ govornika v neprijeten položaj spraviti; poud. Neuspeh ga je potlačil |potrl|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
povêslo in povéslo -a s (é; ẹ́) zvit šop bilk, slame za vezanje snopov: delati povesla;
položiti na poveslo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
povêslo -a
s zvit šop bilk, slame za vezanje snopov
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
povêsmo in povésmo -a s (é; ẹ́) v šop zvito očiščeno predivo za ročno predenje: puliti vlakna iz povesma / povesmo prediva // star., z rodilnikom snop, sveženj: povesmo detelje, trave; nesel je povesmo slame / povezati v povesmo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
povêsmo -a in povésmo -a s (é; ẹ́) puliti vlakna iz ~a; ~ prediva; star. ~ detelje šop, sveženj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
povẹ́smo -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
povesmo [povẹ́smo]
samostalnik srednjega spolav šop zvito očiščeno predivo za predenje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
povesmo ► pȯˈvėːsmȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
povrêslo in povréslo -a s (é; ẹ́) zvit šop bilk, slame za vezanje snopov: delati povresla;
položiti nažeto pšenico na povreslo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
povréslo -sla m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
povreslo ► pȯvˈrėːslȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
púšelj -šlja m (ú) nar. šop: pušelj sena / pušelj ključev / svatje s pušlji na suknjičih šopki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pušelj m šop:
ſa ſvoj boppen ſi je bil isvolil en pushil tož. ed. ſinà (V, 107) ← bav. nem. Puschel < srvnem. buschel, büschel ‛šop’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pušelj ► ˈpüːšėl’ -šl’a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
púšeljc -a [pušəljc] m (ȗ) pog. šopek1:
narediti pušeljc;
pušeljc rdečih nageljnov;
dekle je lepo kot pušeljc
♦ tur. ribniški pušeljc šop suhorobarskih izdelkov kot spominek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pȗšeljc -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pušeljc [pȗšǝljc]
samostalnik moškega spolašop, sveženj, butara
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pušenšank
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
rèp rêpa in répa tudi rép -a m (ȅ é, ẹ́; ẹ́) 1. gibljiv, različno oblikovan podaljšek zadnjega dela trupa nekaterih živali: pes je dvignil, spodvil rep;
prisekati rep;
ribe krmarijo z repom;
krava je z repom odganjala muhe;
žival z dolgim repom;
košat, kosmat rep;
ploščat bobrov rep;
ima dolg jezik kot krava rep / juha iz govejega repa; pren. v hlevu ima več repov (živine) // dlaka, perje, ki ta podaljšek prekriva: pav je razprl rep; izpuliti pero iz repa; žima iz konjskega repa; ptica s pisanim repom 2. navadno s prilastkom repu podoben del česaa) po mestu: rep letala, vozila b) po obliki: rep klopotca, kometa / ekspr.: ponev z dolgim repom; pipa s kratkim repom ustnikom3. zadnji, končni del skupine ljudi, živali, predmetov: rep kolone, sprevoda;
rep konvoja je zaostal / vagon na repu vlaka / biti, hoditi na repu za skupino4. ekspr. dolga vrsta: rep pred pultom se je daljšal / čakati, stati v repu 5. pog. v šop speti lasje: narediti si rep / lase je počesala v dva repa // navadno v zvezi konjski rep visoko nad tilnikom v šop speti lasje: ima, nosi konjski rep / speti lase v konjski rep
● ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj na videz nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; ekspr. stopiti komu na rep narediti, da ne more opravljati določene dejavnosti, storiti določenega dejanja; publ. naše moštvo je na repu lestvice na enem izmed zadnjih mest, na zadnjem mestu; ekspr. za mišji rep je manjkalo, pa bi me ujeli zelo malo; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo
♦ agr. kozolec na rep dvojni kozolec s podaljškom; anat. konjski rep šop hrbtenjačnih živcev na koncu hrbtenjače; rep mišice tanjši del mišice, ki je s kito pripet na kost; bot. kozji rep rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih; stajska metlika; lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje; šport. rep smučke; teh. spoj na lastovičji rep spoj, pri katerem ima vezni element trapezast prerez; zool. opice z oprijemalnim repom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
rèprêpasamostalnik moškega spolagibljiv podaljšek zadnjega dela živalskega telesa
- rep česa
- , rep proti komu/čemu, kam
- , rep med čim, kje
- , rep s čim
končni del predmeta, naprave, dogodka
zadnji del urejene skupine, vrste
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
réšta -e ž (ẹ̑) 1. nar. niz plodov, sadežev na žici, vrvici: delati rešte / zunaj so se sušile rešte čebule; rešta fig / rešta ključev šop2. pog., z rodilnikom velika količina, množina: imata celo rešto otrok;
odgovarjati je moral na celo rešto vprašanj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
réšta -e ž (ẹ̑) neknj. pog.: ~ čebule kita; ~ fig venec; ~ ključev šop; ~ otrok množica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
rẹ̑šta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
rę̑šta 1., f. ein reihenförmiges Gebünde (von Zwiebeln, Knoblauch u. dgl.), Levst. (Rok.); r. fig, ein Kranz Feigen, V.-Cig.; r. kostanja, Z.; tolarji v rešto nabrani na vratu, Jurč.; rešta koruze, = šop olikane, na trto nabrane koruze, Tolm., Dol.; — prim. it. resta, ein Bund (z. B. Zwiebeln), bav. reisten, f. ein Gebünde, ein Büschel, Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ríbniški1 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Ribničane ali Ribnico: pojoča ribniška govorica / nekdaj ribniški krošnjarji; ribniški lončarji, rešetarji / ribniška krošnja nekdaj krošnja za prenašanje suhe robe / ribniške zgodbe šaljive, hudomušne zgodbe o Ribničanih
♦ tur. ribniški pušeljc šop suhorobarskih izdelkov kot spominek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
rizotámnij -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
rokovát -i ž (ȃ) nar. vzhodno šop, pest: rokovat sveže trave / zagrabiti rokovat orehov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
séks -a m (ẹ̑) 1. spolni odnos: dober, varen seks;
seks s partnerjem / seks s kondomom / analni, oralni, vaginalni seks 2. spolnost: seks je osrednji problem njegove proze / ljubezen in seks
● skupinski seks pri katerem je udeleženih več ljudi; v prid. rabi: seks šop trgovina s predmeti za spolno vzburjanje, zadovoljevanje; seks turizem pojav, da kdo potuje predvsem z namenom zadovoljevanja lastnih spolnih potreb; ekspr. seks bomba spolno zelo privlačna ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
séks... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na spolnost: seksšop in seks šop, seksturizem in seks turizem, seksbomba in seks bomba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
senó -á s (ọ̑) (posušena) trava prve košnje: dati živini seno;
grabiti, obračati, sušiti seno;
spravljati seno v kopice;
kopica, šop, voz sena / zariti se v seno; spati na senu
● ekspr. iskati šivanko v senu delati kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešno
♦ agr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; puhalnik za seno; bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
skódran skódrana skódrano pridevnik [skódran] 2. v obliki skodrani ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: kodrast, nakodran
ETIMOLOGIJA: ↑skodrati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
snòp snôpa m (ȍ ó) 1. večji šop povezanega požetega žita, slame: snopi se sušijo na njivi;
otepati, zlagati snope;
vezati snope s poveslom;
padel je kot snop z iztegnjenim telesom / snop slame, žita // več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: snop cevi, šibja / izgubil je cel snop ključev šop; snop pisem je vrgla v peč sveženj// nav. ekspr., z rodilnikom kar je temu podobno: snopi isker so padali na streho / snop svetlobe je osvetlil prostor / temo prebadajo snopi žarometov / mesečina lije v snopih 2. nar., v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: narediti snop
♦ fiz. elektronski snop skupina elektronov, ki se gibljejo v isti smeri; laserski snop; snop žarkov skupina žarkov, ki gredo skozi dani presek ali dano točko; zgod. pasji snop del desetine, ki so ga podložniki dajali zemljiškemu gospodu za vzdrževanje njegovih psov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
snòp snôpa
m1.
večji šop povezanega požetega žita, slame
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
snòpsnôpasamostalnik moškega spola
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
snop ► sˈnȯp sˈnoːpa m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
sȓh -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
stéblo -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
súkati -am
in súčem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj navijati, krožno obdelovati koga/kaj okoli koga/česa / na koga/kaj / kod / kam
(S posebno navijalko) si je sukala nit na tulec.
2.
kdo/kaj premikati koga/kaj okoli osi
Mokro brisačo je /močno/ sukal v obe strani.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj spretno uporabljati kaj
Ta pa zna spretno sukati kuhalnico.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
svéženj -žnja
m več skupaj povezanih podolgovatih, ploščatih istovrstnih predmetov![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
ščétka -e ž (ẹ̑) manjša priprava za čiščenje in gladenje iz šopov ščetin, žic, vstavljenih v lesen, plastičen hrbet: očistiti s ščetko;
mehka, trda ščetka / zobna ščetka; ščetka za nohte / sesalec s ščetkami za čiščenje knjig, sten // krtača: loščilna, žična ščetka; ščetka za odstranjevanje blata
● ekspr. v ščetko pristriženi brki zelo na kratko, tako da stojijo pokonci
♦ čeb. prvi členek stopalca zadnjih nog z dlačicami, s katerimi čisti čebela s telesa cvetni prah; elektr. prevodnik, ki vzdržuje električno zvezo med nepremičnimi in gibljivimi deli stroja, aparata; lov. šop temnejše, grobe dlake na zunanji strani zadnjih nog srnjadi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
šòp šôpa m (ȍ ó) 1. skupek daljših, tanjših istovrstnih stvari, navadno manjši: narediti šop;
šop dlake, peres;
izpod rute ji gleda šop črnih las;
v krtači manjkajo šopi žime / vreči konju nekaj šopov sena / povezati niti v šop; ob bolezni so ji lasje izpadali v šopih; v šopu izpuliti; trava, rastoča v gostih šopih / ekspr. v rokah drži šop bankovcev, kart, listin / šop ključev 2. star. šopek (cvetja): podaril ji je velik šop 3. ekspr. pramen, snop: v sobo je prihajal šop svetlobe / šop isker
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
šòp šôpa m (ȍ ó) nabrati ~ cvetja; ~ dlake, las; povezati v ~; izpadati v ~ih; poud. ~ bankovcev |veliko|; neobč. ~ svetlobe pramen, snop
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
šòp šôpa
m skupek daljših, tanjših istovrstnih stvari, navadno manjši![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
šȍp šópa m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
šòp, šópa, m. 1) der Busch, das Büschel: š. cvetlic, trave, slame, las, perja; — na šope, büschelweise; — die Quaste, Cig., Jan.; — 2) der Halbwalm am Dach, V.-Cig., C., Dol., BlKr.-Let.; — 3) der Haufe, Z.; š. papirja premetavati, Jurč.; — prim. čop, nem. der Schopf.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
šôpek2 -pka m (ō) manjšalnica od šop: šopek las, trave / v rokah je držal šopek ključev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
šópek – glej šȍp
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
šopíriti se -ȋrim se nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
tȋlnik -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
tráva -e ž (á) 1. rastlina z dolgimi ozkimi listi in kolenčastim steblom brez izrazitih cvetov: spomladi trava ozeleni;
po dvorišču se razrašča trava;
kositi travo;
krave mulijo travo;
pohoditi, pomendrati, potlačiti travo;
popleti, populiti, požeti travo v vinogradu;
skriti se v travo;
gosta, mehka, mlada, rosna, sočna, visoka trava;
šop trave;
bilo jih je kot listja in trave zelo veliko / ekspr.: trave so se zibale v vetru; vonj junijskih trav / povsod je pesek, le tu in tam raste kaka trava šop trave; ekspr. pozna vse trave in njihovo zdravilno moč zelišča / nakositi trave, travo za živino; grabiti, obračati, sušiti travo; naročje trave / angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; gorska, gozdna, močvirska trava // travnata površina: otroci se igrajo na travi; hoditi po pesku in travi / kot opozorilo ne hodi po travi / ekspr. petje murnov v travah 2. pog. konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov; indijska konoplja: gojiti travo // mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov te rastline; marihuana: kaditi travo 3. v zvezi marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, bot. migalica:
● ekspr. še preden je trava prerasla njegov grob, so ga pozabili kmalu po njegovi smrti; ekspr. naj raste trava ali ne, ko nas ne bo vseeno nam je, kako bo po naši smrti; evfem. ne bo več dolgo trave tlačil ne bo več dolgo živel; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; ekspr. neumen, da sliši travo rasti zelo; z morsko travo polnjene žimnice s posušenimi listi, stebli morskih trav; plastična trava travi podobna plastična snov za blazine, pakiranje; nar. severovzhodno trava krompirja cima
♦ agr. kisla trava ki raste na kislih tleh; bot. trave rastline s kolenčastim steblom, navadno črtalastimi sedečimi listi in cveti v klaskih, Poaceae; klasasta s klasastim socvetjem, latasta trava z latastim socvetjem; medena trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; morske trave morske rastline s črtalastimi listi, Zostera; pasja trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; vrtn. pisana trava vrtna rastlina z dolgimi suličastimi listi z belimi ali rumenkastimi vzdolžnimi progami, Phalaris arundinacea var. picta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
trávica -e ž (á) manjšalnica od trava: travica je že vzklila;
drobna, nizka travica;
šop travice / ekspr. vsako travico na potki takoj izpuli / negovati travico okrog hiše
● star. kaditi hudičevo travico tobak, cigarete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
tȓs -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
véha2 véhe samostalnik ženskega spola [véha] trši zunanji odstopajoči list zelja
ETIMOLOGIJA: iz vehati se v pomenu ‛majati se’, podobno kot rus. véha ‛količ, obcestni drog (s šopom slame na vrhu), ki služi kot kažipot v snegu’, češ. věcha ‛šop slame’, polj. wiecha ‛metlica’ < pslov.*věxa - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
vẹ́ha -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
víti víjem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj krožno obdelovati koga/kaj
Mokro brisačo je /močno/ vil.
2.
kdo/kaj navijati koga/kaj okoli koga/česa / na koga/kaj / kod / kam
(S posebno navijalko) si je vila nit na tulec.
3.
kdo/kaj dajati koga/kaj v nenaravne, težavne položaje
Ženske so si /obupano/ vile roke.
4.
iz narodopisja kdo krožno oblikovati kaj
Otroci so vili kačo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
vítra -e ž (ȋ) 1. tanek trak lesa: cepiti, delati vitre;
plesti košare, koše iz viter;
klati palico v vitre;
povezati z vitro;
leskove, vrbove vitre;
šop viter // knjiž. plast3: med ilovico so bile vitre gline / glavne vitre duševnosti 2. nar. prekmursko pramen: dolge vitre las
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
vŕhu2 predl. (ȓ) z rodilnikom 1. star. za izražanje mesta, položaja na vrhu česa; vrh2:
vrhu hriba stoji cerkvica;
cvet vrhu stebla / tam so knjige, vrhu njih pa šop kart na njih; premog so kopali kar vrhu zemlje na površini2. knjiž. za izražanje dodajanja, stopnjevanja: hrane in pijače imate dovolj in vrhu tega še prijetno družbo / v vezniški rabi bilo jih je pet, vrhu tega sta prišla še dva
● zastar. priti vrhu gore na vrh; zastar. vrhu vse pozornosti so se vrinile napake kljub vsej pozornosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zajéten -tna -o prid., zajétnejši (ẹ́ ẹ̄) ekspr. ki ima razmeroma veliko razsežnosta) glede na obseg, širino: zajeten moški;
zajetno telo bika / zajeten vrat širokb) glede na prostornino: zajeten sod;
zajetna košara c) glede na debelino: zajeten šop bankovcev;
zajetna knjiga č) glede na premer: zajeten obseg d) glede na merljivo količino: zajeten kos mesa;
zajeten kup / zajeten dnevni red obsežen; zajetna vsota denarja velika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zajéti -jámem dov., zajêmi zajemíte; zajél; nam. zajét in zajèt (ẹ́ á) 1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega narediti, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino: zajeti juho, kašo, pesek;
zajeti z vedrom, zajemalko, žlico / zajeti moko, vodo v dlan / zajeti cmok v juhi; z mrežo zajeti ribe / bager je zajel material in ga stresel na kup / s čevlji zajeti blato / čoln se je nagnil in zajel vodo zaradi potisnjenosti, nagnjenosti jo je dobil v svojo notranjost// navadno s prislovnim določilom na tak način vzeti kaj tekočega, sipkega: šla je k studencu, da bi zajela vodo; zajeti jed iz sklede; zajeti moko iz vreče; zajeti vodo iz vodnjaka / ekspr.: vzel je žlico in zajel začel jesti; zajemi, gotovo si lačen; pren., ekspr. zajeti resnico iz prvega vira 2. publ. z določenim namenom narediti, da pride kaj v kako posodo, kak prostor: zajeti odpadno vodo 3. navadno v zvezi z zrak narediti, da pride zrak v notranjost dihalnih organov: zajel je zrak in se potopil;
globoko, počasi zajeti zrak / zajeti dim v pljuča / ekspr. zajeti sapo vdihniti4. narediti, da pride kaj v območje dejavnosti kakega predmeta: s koso zajeti ozek pas trave;
s srpom zajeti šop žita / v daljnogled zajeti mesto v daljavi / kamera je zajela ves prizor; ta objektiv zajame velik prostor // narediti, da pride kaj v območje kake dejavnosti sploh: z mislijo je zajel obdobje zadnjih desetih let; z očmi zajeti ves prostor 5. narediti, da je kdo deležen kake dejavnosti: v preventivno zdravstveno zaščito zajeti vse prebivalce;
z anketo zajeti večino poslušalcev / akcija je zajela vse srednješolce; stavka je zajela več tisoč delavcev / zajeti koga v društvo vključiti6. narediti, da pride kaj v kako celoto kot njena sestavina: zajeti v knjigo vse pomembnejše članke;
zajeti v zbirko pesmi iz zadnjega obdobja ustvarjanja / slovar ni mogel zajeti vsega besednega gradiva // ekspr. narediti, da je kaj izraženo v čem: v noveli je zajel miselni in čustveni svet intelektualca; slikar je zajel na platno vzdušje pričakovanja; tega ni mogoče zajeti v besede, z besedami / umetnost skuša zajeti življenje v vsej njegovi globini in širini 7. z zastavitvijo poti, obkolitvijo dobiti, prijeti koga: zajeti sovražno četo;
zajeti tihotapce;
zajeti koga pri raciji / zajeti velik vojaški plen 8. s prislovnim določilom oskrbeti se iz kakega vira: zajeti podatke iz enciklopedij / pisatelj je zajel snov za roman iz starejše zgodovine / ekspr. od kod je zajel pogum za to dejanje dobil9. dobiti kaj v območje svojega delovanja: čoln so zajeli vrtinci;
plavalca je zajel tok / hišo je zajel ogenj / izletnike je zajela nevihta; pren., ekspr. zajel ga je vrtinec velemestnega življenja // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: sobo je zajela tema, tišina / zajelo ga je malodušje, navdušenje; ljudi je zajel preplah / zajel ga je spanec / delo ga je tako zajelo, da je pozabil na vse drugo
● star. preproga zajame preveliko površino zavzame; star. zajeti trdnjavo zavzeti, osvojiti; ekspr. ob tej novici je globoko zajel sapo zelo je bil presenečen; star. zajeti dekle okrog pasu objeti; star. zajeti koga za roko prijeti, zgrabiti; publ. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov je opisal, prikazal
♦ grad. zajeti izvir, potok umetno ga zajeziti zaradi izkoriščanja; obrt. zajeti nit s kvačko in jo potegniti skozi petljo zajét -a -o:
zajet vojak; zajet vrelec; izrazi, zajeti iz narečij; v zbirko so zajeta vsa pisateljeva pomembnejša dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zgrabíti in zgrábiti -im, in zgrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ) 1. z grabljami spraviti skupaj: zgrabiti listje, pesek;
zgrabiti na kup;
zgrabiti seno v ograbke 2. močno, sunkovito prijeti kaj: zgrabiti bič, palico;
zgrabiti za vrv;
zgrabiti z obema rokama;
jezno, trdno zgrabiti / zgrabil ga je in zvezal; zgrabiti koga za vrat; zgrabiti se za glavo / pes zgrabi mačko; zgrabiti s kremplji, z zobmi / zgrabiti s kleščami / stroj mu je zgrabil roko / vrtinec ga je zgrabil in potegnil vase / klic psu zgrabi // nav. ekspr. z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: zgrabil je knjigo in odšel; zgrabil je šop bankovcev in mu jih dal / riba je zgrabila za vabo 3. ekspr. odvzeti komu prostost; prijeti: zgrabiti begunca;
tatu so zgrabili, ko je lezel skozi okno / zgrabiti nasprotnikove vojake ujeti4. začeti intenzivno delati; zagrabiti: fantje, zdaj bomo pa zgrabili / znava vse in zgrabiva vsak za tri narediva// z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za izraža nastop intenzivnega opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: z veseljem so zgrabili za delo / spet so zgrabili za vesla začeli veslati5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop intenzivnega telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: zgrabila jih je morska bolezen;
človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza;
zgrabil jo je kašelj;
krč ga je zgrabil v roko // izraža nastop intenzivnega razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te je zgrabilo, da si vse pustil; brezoseb. včasih ga zgrabi, pa kar odide / zgrabila ga je misel na beg 6. ekspr. intenzivno prevzeti in ohraniti pod vplivom, v oblasti: prijateljeva nesreča ga je zgrabila / pesem, povest človeka zgrabi; zgrabila jih je veličina gora
● ekspr. zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. zgrabiti vsako priložnost izkoristiti; če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; zgrabiva zadevo pri glavi začniva z bistvom stvari; ekspr. pisatelj je zgrabil življenje s prave strani opisal, prikazal; ekspr. spet je zgrabil za krmilo prevzel vodilni položaj, vodstvo; ekspr. zgrabiti za orožje, puško, star. za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. zgrabili te bodo za ušesa kaznovali te bodo; ekspr. zgrabilo ga je pri srcu, v križu začutil je močno bolečino; ekspr. fanta so trdo zgrabili strogo so ravnali z njimzgrabíti se in zgrábiti se, in zgrábiti se ekspr.
spopasti se, spoprijeti se: fantje so se zgrabili; patrulja se je zgrabila s sovražnikom; zgrabiti se z orožjem / zgrabila sta se zaradi zemlje / zgrabiti se z življenjem
zgrábljen -a -o:
krivci še niso zgrabljeni; zgrabljeno seno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zlepíti in zlépiti -im, tudi zlépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑) z uporabo lepila povzročiti, da se kaj sprime: zlepiti razbite kose;
zlepiti s klejem;
lepilo je slabo zlepilo;
trdno zlepiti;
pren. zlepiti življenje iz drobcev // zaradi lepljivosti povzročiti, da se kaj sprime: gnojni izcedek mu je zlepil veke zlepíti se in zlépiti se, tudi zlépiti se
zaradi lepljivosti pritrditi se drug k drugemu: lasje so se ji zlepili; zaradi vlage so se znamke zlepile / zlepiti se v kepo
zlépljen -a -o:
zlepljeni drobci kamnin; karton, zlepljen iz več plasti; šop zlepljene dlake; veke so ostale zlepljene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zvéženj -žnja m (ẹ́) star. sveženj: zveženj listov, papirjev / zveženj bankovcev / zveženj ključev šop; oprtal si je zveženj šibja butaro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
žárek1 žárka samostalnik moškega spola [žárək] 1. ozek pas, snop svetlobe, zlasti sončne1.1. valovanje, tok delcev, ki jih v ozkih pasovih, snopih oddaja telo
2. ekspresivno manjša količina česa, zlasti pozitivnega
3. ekspresivno kratkotrajen odraz prijetnega, ugodnega občutja
ETIMOLOGIJA: ↑žareti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
žmúkelj -klja m (ú) star. 1. sprimek, kepica: sprijeti se v žmukelj;
žmuklji krvi, sluza;
žmuklji v močniku / izpljunil je žmukelj žvečilnega tobaka 2. šop: žmukelj las;
žmukelj trave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.