azaléja -e ž (ẹ̑) okrasna zimzelena grmičasta rastlina z belimi, rumenimi ali rdečimi cveti: na vrtu imajo belo cvetoče azaleje;
semenarna je uvozila večjo količino lončnih azalej
♦ bot. alpska azaleja pritlična gorska grmičasta rastlina z zimzelenimi listi, Loiseleuria procumbens; pontska azaleja zelo redka grmičasta rastlina z rumenimi cveti v gostih šopih, Rhododendron luteum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
bíček2 -čka m (ī) bot. rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih, Schoenoplectus: jezerski biček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
evrópski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Evropejce ali Evropo: evropski jeziki, narodi;
evropske države, literature / evropska civilizacija, kultura; evropska družbena problematika / publ. ta arheološka zbirka je tudi v evropskem merilu med najbogatejšimi / Evropska gospodarska skupnost
♦ agr. (žlahtna) evropska trta trta, doma v Evropi, ki rodi žlahtno grozdje, ni pa odporna proti boleznim in nizki temperaturi; bot. evropski macesen gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo, Larix decidua; zool. evropski boberevrópsko prisl.: bil je evropsko razgledan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
floribúnda -e ž (ȗ) vrtn. vrtnica z velikimi cveti v šopih, ki cvete do pozne jeseni: obrezovati floribunde
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
jélševka -e [u̯š] ž (ẹ́) - 1. nar. užitna goba rjavkaste barve, ki raste v šopih na panjih listavcev; mala štorovka: nabirati jelševke
- 2. zool. vodna žuželka z dvema paroma skoraj enakih kril, Sialis lutaria: uporaba jelševke za ribjo hrano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
macêsen -sna m (é) gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo: macesni so ozeleneli;
posekati macesen;
star macesen / pog. pohištvo iz macesna macesnovega lesa
♦ vrtn. japonski macesen macesen z rumenkasto zelenimi storžki, Larix leptolepis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
mandarína -e ž (ȋ) južno drevo ali grm s kratkopecljatimi listi in belimi cveti v šopih ali njen pomaranči podoben sad: kupiti kilogram mandarin;
mandarine in pomaranče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
mnogocvétnica -e ž (ẹ̑) nav. mn., vrtn. vrtnica z mnogo cveti v šopih: gojil je več sort mnogocvetnic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
mráznica -e ž (ȃ) - 1. bot. goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, rastoča v šopih na panjih in deblih, Armillariella mellea: nabirati mraznice
- 2. nar. meglica, ki označuje mejo med mrzlim in toplim zrakom: nad vasjo leži zimska mraznica
// drobna, suha snežinka: mraznice naletavajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
múliti -im nedov., mulíla tudi múlila (ú ū) - 1. z gobcem trgati in jesti: krave so pridno mulile travo; čreda je takoj začela muliti / koze so mulile redko listje z grmičevja smukale
// zastar. jesti, žreti (kaj tršega): konji so mulili seno - 2. nar. dolenjsko puliti, trgati v šopih: nič ne pazi, kar muli; muliti plevel / otroci mulijo cvetje trgajo
múliti se nar., navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, smukati se: mačka se je začela muliti okrog nje; piščanček se je mulil obme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
namúliti -im dov., namulíla tudi namúlila (ú ū) - 1. z muljenjem priti do določene količine česa: krava je namulila poln gobec zelenja
- 2. nar. dolenjsko napuliti, natrgati v šopih: pod smreko je namulil suhe trave
namúliti se ekspr. z muljenjem se nasititi: voli so se namulili sveže trave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
pánjevka -e ž (ȃ) nar. goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, rastoča v šopih na panjih in deblih; mraznica: nabirati panjevke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
podráščec -a [čəc] m (ȃ) bot. rastlina z navadno srčastimi listi in cveti, stoječimi posamič ali v šopih, Aristolochia: navadni podraščec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
póntski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pokrajino ob severnem delu Črnega morja: pontsko rastlinstvo
♦ bot. pontska azaleja zelo redka grmičasta rastlina z rumenimi cveti v gostih šopih, Rhododendron luteum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
sibírski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Sibirijo: sibirski gozdovi / ekspr. bil je pravi sibirski mraz
♦ bot. sibirska perunika v šopih rastoča rastlina s črtalastimi listi in modro vijoličastimi cveti, Iris sibirica; vrtn. sibirska morska čebulica vrtna rastlina s suličastimi listi in zvončastimi, navadno modrimi cveti, Scilla sibirica; zool. sibirski kozorog kozorog z dolgimi, zelo razvitimi rogovi, Capra sibirica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
šòp šôpa m (ȍ ó) - 1. skupek daljših, tanjših istovrstnih stvari, navadno manjši: narediti šop; šop dlake, peres; izpod rute ji gleda šop črnih las; v krtači manjkajo šopi žime / vreči konju nekaj šopov sena / povezati niti v šop; ob bolezni so ji lasje izpadali v šopih; v šopu izpuliti; trava, rastoča v gostih šopih / ekspr. v rokah drži šop bankovcev, kart, listin / šop ključev
- 2. star. šopek (cvetja): podaril ji je velik šop
- 3. redko pramen, snop: v sobo je prihajal šop svetlobe / šop isker
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
šôpast -a -o prid. (ó) - 1. ki je v šopih: ob poti je rasla šopasta trava / njegovi šopasti lasje
- 2. podoben šopu: šopaste korenine / za te rastline je značilna šopasta rast
♦ obrt. šopasta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit večkrat potegne skozi petljo prejšnje vrste
šôpasto prisl.: šopasto razvrščeni listi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
šôpoma prisl. (ō) knjiž. v šopu, v šopih: šopoma izpuljeni lasje;
ta trava raste šopoma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
štórovka -e ž (ọ̄) goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, ki raste v šopih na panjih in deblih: nabirati štorovke
♦ bot. mala štorovka užitna goba rjavkaste barve, ki raste v šopih na panjih listavcev, Kuehneromyces mutabilis; vrtn. štorovka prst iz preperelega lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
trírób -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄) ki ima tri robove: triroba letev;
trirobo strgalo
♦ bot. trirobi biček rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih in ima trirobo steblo, Schoenoplectus triquetrus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.