karbonizírati -am nedov. in dov. (ȋ) redko spreminjati v oglje; ogleniti: karbonizirati les / v kopi les karbonizira se spreminja v oglje
 
tekst. karbonizirati volno povzročati razpad rastlinskih primesi v volni z močnimi kislinami, visoko temperaturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

sékati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. z udarjanjem z ostrim predmetom
    1. a) delati kose, dele: ves dan so sekali drva; sekati kamenje, les, šoto; sekati meso
    2. b) delati, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: sekati drevje, grmovje / sekati v svojem gozdu; letos niso še nič sekali / sekati steljo, zelje
    3. c) odstranjevati: sekati veje z drevesa / upornikom so sekali glave; pren., ekspr. sekati korenine zla
    4. č) poškodovati: stroj seka blago
  2. 2. nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj podolgovatega: cesta seka reko; do nesreče je prišlo tam, kjer se sekata cesta in železnica
    // biti speljan, voditi čez kaj sploh: pobočje sekajo steze / nova cesta seka kmetijo na dvoje / vodna gladina seka bok ladje
  3. 3. ekspr. prekinjati določeno stanje: svetloba seka temo / ostri žvižgi so sekali tišino
  4. 4. ekspr. udarjati, tolči: sekati s palicami; orla sta se sekala s kljuni / dolge veje so ga sekale po obrazu / strele so sekale v drevesa / po tlaku sekajo okovani čevlji / s puškami so sekali po sovražniku streljali na sovražnika; pren. govornikove besede so sekale po poslušalcih
  5. 5. pog., ekspr., v zvezi z jo iti, hoditi: kam jo pa sekaš; sekati jo peš
  6. 6. pog., ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: če ga ne boš nehal sekati, boš kaznovan / žena mu ga seka
    ● 
    ekspr. nihalo ure je grozeče sekalo udarjalo, bilo; ekspr. sekati besede, stavke izgovarjati besede, stavke z ostrimi premori; pog. z avtom sekati ovinek prevoziti ga v skoraj ravni črti; tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. brenclji so neusmiljeno sekali pikali
    ♦ 
    etn. sekati pirhe, pomaranče metati v pirhe, pomaranče kovance z namenom, da se zapičijo vanje; geom. premica seka krog; gozd. sekati na golo tako, da ne ostane nobeno drevo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

šôta -e ž (ó) gorljiva snov, nastala s pooglenitvijo rastlinskih ostankov, zlasti mahov: rezati šoto; nastanek šote; uporaba šote v vrtnarstvu; šota in premog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

šôtast -a -o prid. (ó) nanašajoč se na šoto: šotasta površina / v severnih krajih imajo koče šotaste strehe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

šôten -tna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na šoto: šotna tla / šotni drobir; debelina šotne plasti; šotna plošča / šotna kurjava / šotna močvirja
 
bot. šotni mah mah, ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira, Sphagnum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

šôtnat -a -o prid. (ȏ) bogat s šoto: šotnat svet; vlažna šotnata tla / šotnati bregovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

zoglenéti -ím dov. (ẹ́ í) spremeniti se v oglje: les v kopi zogleni; pečenka je popolnoma zoglenela
// geol. spremeniti se v premog, šoto: rastlinski ostanki so pod zemeljskimi plastmi zogleneli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

zoglenévati -am nedov. (ẹ́) spreminjati se v oglje: v kopi les zogleneva
// geol. spreminjati se v premog, šoto: zasute rastline so polagoma zoglenevale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Število zadetkov: 8