karbonizírati -am nedov. in dov. (ȋ) redko spreminjati v oglje; ogleniti: karbonizirati les / v kopi les karbonizira se spreminja v oglje
♦ tekst. karbonizirati volno povzročati razpad rastlinskih primesi v volni z močnimi kislinami, visoko temperaturokarbonizírati se geol. spreminjati se v premog, šoto; zoglenevati: rastline so se karbonizirale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
sékati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑) - 1. z udarjanjem z ostrim predmetom
- a) delati kose, dele: ves dan so sekali drva; sekati kamenje, les, šoto; sekati meso
- b) delati, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: sekati drevje, grmovje / sekati v svojem gozdu; letos niso še nič sekali / sekati steljo, zelje
- c) odstranjevati: sekati veje z drevesa / upornikom so sekali glave; pren., ekspr. sekati korenine zla
- č) poškodovati: stroj seka blago
- 2. nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj podolgovatega: cesta seka reko; do nesreče je prišlo tam, kjer se sekata cesta in železnica
// biti speljan, voditi čez kaj sploh: pobočje sekajo steze / nova cesta seka kmetijo na dvoje / vodna gladina seka bok ladje - 3. ekspr. prekinjati določeno stanje: svetloba seka temo / ostri žvižgi so sekali tišino
- 4. ekspr. udarjati, tolči: sekati s palicami; orla sta se sekala s kljuni / dolge veje so ga sekale po obrazu / strele so sekale v drevesa / po tlaku sekajo okovani čevlji / s puškami so sekali po sovražniku streljali na sovražnika; pren. govornikove besede so sekale po poslušalcih
- 5. pog., ekspr., v zvezi z jo iti, hoditi: kam jo pa sekaš; sekati jo peš
- 6. pog., ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: če ga ne boš nehal sekati, boš kaznovan / žena mu ga seka
● ekspr. nihalo ure je grozeče sekalo udarjalo, bilo; ekspr. sekati besede, stavke izgovarjati besede, stavke z ostrimi premori; pog. z avtom sekati ovinek prevoziti ga v skoraj ravni črti; tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. brenclji so neusmiljeno sekali pikali
♦ etn. sekati pirhe, pomaranče metati v pirhe, pomaranče kovance z namenom, da se zapičijo vanje; geom. premica seka krog; gozd. sekati na golo tako, da ne ostane nobeno drevo
sékati se trgati se po pregibih: blago, svila se seka
● ekspr. zakaj se ljudje koljejo in sekajo pobijajo, morijo
sékan -a -o: spregovoril je s sekanim glasom; sekana polena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
šôta -e ž (ó) gorljiva snov, nastala s pooglenitvijo rastlinskih ostankov, zlasti mahov: rezati šoto;
nastanek šote;
uporaba šote v vrtnarstvu;
šota in premog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
šôtast -a -o prid. (ó) nanašajoč se na šoto: šotasta površina / v severnih krajih imajo koče šotaste strehe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
šôten -tna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na šoto: šotna tla / šotni drobir; debelina šotne plasti; šotna plošča / šotna kurjava / šotna močvirja
♦ bot. šotni mah mah, ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira, Sphagnum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
šôtnat -a -o prid. (ȏ) bogat s šoto: šotnat svet;
vlažna šotnata tla / šotnati bregovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
zoglenéti -ím dov. (ẹ́ í) spremeniti se v oglje: les v kopi zogleni;
pečenka je popolnoma zoglenela // geol. spremeniti se v premog, šoto: rastlinski ostanki so pod zemeljskimi plastmi zoglenelizoglenèl in zoglenél -éla -o: zoglenela skorja; zoglenela drevesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
zoglenévati -am nedov. (ẹ́) spreminjati se v oglje: v kopi les zogleneva // geol. spreminjati se v premog, šoto: zasute rastline so polagoma zoglenevale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.