bíkec -kca m (ȋ) - 1. mlad bik: oglasilo se je mukanje lačnih bikcev
- 2. nar. okrogla ali štirioglata železna pečica: Mariča, Štef in Orlek so sedeli okrog majhnega okroglega bikca, v katerem je tlela žerjavica (F. Godina)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.