čè čêja m (ȅ ȇ) ekspr. pogoj, ki mora biti izpolnjen, da se namera uresniči: velik če; številni čeji; uporabljati čeje; Toliko je teh čejev, da to že meji na nesmisel E (↑)če
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
diskutánt -a m (ā á) kdor diskutira: glavni referat so dopolnjevali številni diskutanti;
izjave diskutantov / poznali so ga, da je dober diskutant
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
ekodúkt -a m (ȗ) umetni prehod za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste: Ob predoru so že zgrajeni številni premostitveni objekti, tudi največji ekodukt, prek katerega bo imela divjad naravno pot za prečkanje avtoceste E ↑éko… + (↑)(akva)dúkt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo 2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane 3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíjaekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili
ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem
ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije
ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani
ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni
ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg
ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril
ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva
ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
ékozastáva -e in éko zastáva -- -e ž (ẹ̑-ȃ) priznanje za izpolnjevanje meril okoljevarstvene ozaveščenosti: Ekozastavo so novim ekošolam podelili številni župani slovenskih občin E ↑éko… + (↑)zastáva1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
genêričniSSKJ -a -o prid. (é) genêrično zdravílo -ega -a s (é, í)
nepatentirano zdravilo z enako učinkovino kot pri patentno zaščitenem originalnem zdravilu, ki se po preteku patenta prodaja pod drugim imenom, navadno po nižji ceni; generik (1): cena generičnih zdravil; proizvajalec generičnih zdravil; registracija generičnih zdravil; Številni bolniki so še vedno zmotno prepričani, da so generična zdravila manj učinkovita kot originalna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
getoizíran -a -o in getizíran -a -o prid. (ȋ) 1. ki je prisiljen živeti na določenem območju, izoliran od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: getoizirane skupnosti; Oster obračun z demonstranti so vsaj po tihem odobravali številni Francozi, prestrašeni zaradi izgube nacionalne identitete, islamizacije in nasilja tolp getoiziranih priseljencev
// ki je v zvezi z izolacijo družbene skupine od drugih družbenih skupin: getoizirana naselja; getoizirano območje; Velika večina se je nastanila v getoiziranih četrtih mestnega juga ali v na novo porajajoči se črnski četrti na zahodu Chicaga 2. ki je omejen na izoliranem (družbenem) prostoru, s čimer se omeji, zmanjša njegova družbena vloga: getoiziran jezik; Boril se je za novatorsko, družbenokritično in velikokrat getoizirano umetnost in kulturo E ↑getoizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
gnôjen -jna -o prid. (ó) nanašajoč se na gnoj:- a) pleten gnojni koš; gnojni voz; gnojna jama; gnojne vile / na njivi so bili številni gnojni kupi / gnojna prst
- b) gnojna rana; gnojno vnetje žrela / gnojni izcedek
gnôjno prisl.: gnojno sluzast izcedek iz rane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
kínoobiskoválec in kíno obiskoválec -lca [u̯c] m (ȋ-ȃ) publ. obiskovalec filmskih predstav: pred poslopjem so stali številni kinoobiskovalci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
komplicírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj težavno, težje rešljivo, zapletati: elementarne nesreče so položaj v državi še bolj komplicirale;
številni kompleksi mu življenje zelo komplicirajo / čemu bi si sožitje po nepotrebnem komplicirali / situacija se vse bolj komplicira
♦ med. bolezen se komplicira ob osnovni se pojavljajo še druge bolezni, obolenja // delati kaj nejasno, težje razumljivo, težje dojemljivo: nihče ne ve, kaj hoče, ker tako komplicirakomplicíran -a -o - 1. težko rešljiv, zapleten: komplicirano vprašanje / znajti se v kompliciranem položaju / postopek je preveč kompliciran
- 2. nejasen, težko razumljiv, težko dojemljiv: kompliciran filozofski traktat / njegovo izražanje je zelo komplicirano / to je zelo kompliciran človek
- 3. ki ima veliko sestavnih delov ali različne sestavne dele: kompliciran stroj; komplicirane kemične spojine / komplicirana zgradba atoma / kompliciran klinopisni sistem / komplicirana struktura družbe
♦ ekon. komplicirano delo delo, ki ga lahko opravlja le človek s posebno izobrazbo, kvalifikacijo; med. komplicirani zlom zlom, pri katerem kost predre kožo ali hujše poškoduje okolno tkivo; prisl.: komplicirano pripovedovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
konjunkturístičen -čna -o (í) pridevnik od konjunkturist: številni netalentirani in konjunkturistični epigoni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
kultúrnik -a m (ȗ) - 1. nav. ekspr. kulturni delavec: zbrali so se številni znani kulturniki; delež slovenskih kulturnikov pri ustvarjanju kulture; kulturniki in umetniki
- 2. med narodnoosvobodilnim bojem kdor se ukvarja s kulturno-prosvetnim delom zlasti v brigadi in na osvobojenem ozemlju: kulturniki so priredili miting; brigadni kulturnik; kulturniki Šercerjeve brigade
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
masóven -vna -o prid. (ọ̄) množičen: oblika masovnega razvedrila / masovni sestanek; masovna organizacija / masovni izdelki zelo številni
♦ ekon. masovna proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; gled. masovna scena scena, v kateri nastopa množica ljudi; muz. masovna pesem zborovska pesem z aktualnim družbenopolitičnim besedilommasóvno prisl.: masovno so začeli odhajati v tujino; sam.: pog. jutri bo spet masovni masovni sestanek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
mnóžičen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na množico:- a) publ. elitna in množična kultura / redko ta avto je množično vozilo ljudsko
- b) množičen beg ljudi z okupiranega ozemlja; množična zastrupitev s hrano; množično ubijanje, umiranje / prirediti množični izlet; omenjeno društvo je najbolj množično športno društvo / redko: množični izdelki zelo številni; množičen pojav zelo pogosten
// množični sestanek; množična organizacija; publ. sredstva množičnega obveščanja ali množična komunikacijska sredstva časopisje, radio, televizija
♦ biol. množična delitev delitev, pri kateri nastane iz ene celice več celic; ekon. množična proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; gled. množični prizor prizor, v katerem nastopa množica ljudi; jur. množični morilec morilec, ki ubija iz koristoljubja, spolne naslade, maščevanja; muz. množična pesem zborovska pesem, navadno enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; zal. množična izdaja izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi; ljudska izdaja
mnóžično prisl.: množično se boriti proti čemu; množično prihajati na prostovoljno delo; množično streljati, zapirati ljudi; množično razširjen avto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
napúhniti -em dov. (ú ȗ) ekspr. - 1. napihniti, napeti: veter je napuhnil jadra
- 2. narediti koga domišljavega, prevzetnega: številni uspehi so ga napuhnili; zaradi te pohvale se je še bolj napuhnil
napúhnjen -a -o: napuhnjen gospod; postavil se je v svojo neposnemljivo napuhnjeno držo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
narávniSSKJ -a -o prid. (á) narávna dédiščina -e -e ž (á, ẹ̄)
neokrnjena narava, ki jo narod, človeštvo prevzame od prejšnjih generacij: svetovna naravna dediščina; varstvo naravne dediščine; Kulturni turizem je v porastu, številni turisti si počitniško območje izberejo prav zaradi kulturne in naravne dediščine
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
našínec -nca m (ȋ) zastar. privrženec, somišljenik: zborovanja so se udeležili številni našinci / ponemčeni našinci rojaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
pédopsihiáter -tra [pedopsihijatər] m, člov. (ẹ̑-á) med. zdravnik specialist za pedopsihiatrijo: Obstajajo številni strokovnjaki, zlasti pedopsihiatri, ki otrokom pomagajo, da se vrnejo v normalno življenje E po zgledu agl. pedopsychiatrist, nem. Pädopsychiater iz gr. paĩs 'otrok, dete' + (↑)psihiáter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
počítek -tka m (ȋ) - 1. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zlasti zaradi telesne sprostitve, okrepitve: počitek mu je koristil; želeti si počitka; potrebovati počitek / po kosilu imajo počitek / knjiž. narava se pripravlja k počitku / nedeljski, nočni, popoldanski počitek / kot voščilo prijeten počitek
- 2. nav. mn., zastar. počitnice: ob počitkih so veliko pešačili / hoditi na počitke k stricu na deželo
● številni problemi mu ne dajo počitka miru; vznes. položiti koga k večnemu, zadnjemu počitku pokopati ga; dom počitka dom upokojencev, dom starejših občanov; vznes. kraj počitka pokopališče
♦ agr. čas (zimskega) počitka čas od odpadanja listja do brstenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
počitnikovánje -a s (ȃ) preživljanje počitnic, dopusta, navadno zunaj stalnega bivališča: način počitnikovanja; možnosti za počitnikovanje; Kot vsako leto so v naše uredništvo prispeli številni programi in vabila za počitnikovanja ob morju in v hribih, za različne tabore in izlete, jezikovne in ustvarjalne delavnice E (↑)počitnikováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
poglódanček tudi poglôdanček -čka m (ọ́; ó) nar. gorenjsko zadnji otrok v številni družini, rojen navadno po daljšem presledku; postržek: bil je poglodanček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
postrúžek -žka m (ȗ) nar. zadnji otrok v številni družini, rojen navadno po daljšem presledku; postržek: to je naš postružek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
postŕžek -žka m (ȓ) - 1. knjiž. kar se postrga: gnojiti s postržki iz kurnika
- 2. šalj. zadnji otrok v številni družini, rojen navadno po daljšem presledku: ker je bil postržek, so ga vsi razvajali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
prizoríšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se dogaja gledališko, filmsko delo: osvetliti prizorišče;
spremeniti prizorišče s kulisami;
igralec pride, stopi na prizorišče;
likovna oprema prizorišča / prizorišče drugega dejanja je grajska dvorana / filmsko, lutkovno prizorišče // publ., navadno s prilastkom kraj, prostor, kjer se kaj dogaja sploh: odpeljati se s prizorišča požara; priti na prizorišče spopada / Pomurje je bilo letos spet prizorišče srečanja številnih izseljencev v Pomurju so se spet srečali številni izseljenci; prizorišče romana je Kras roman se dogaja na Krasu
● publ. mladi pisatelji so stopili na prizorišče so se začeli pojavljati, uveljavljati v javnosti; publ. oditi, umakniti se s političnega prizorišča ne ukvarjati se več s politiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
reševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) - 1. kdor rešuje: takoj po potresu so se zbrali številni reševalci; posebej usposobljeni reševalci v rudniku / izžrebati reševalce nagradne križanke; reševalci ugank / gorski reševalec kdor je usposobljen za reševanje ponesrečencev v gorah; prostovoljni reševalci
- 2. delavec reševalne postaje, usposobljen za prevoz poškodovane ali obolele osebe in dajanje prve medicinske pomoči: reševalca sta položila ponesrečenca na nosila; poklicati reševalce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
revival -a cit. [rivájvəl] in rivájvl -a m (ȃ) ponovitev, oživitev, ponovni razmah česa: Danes smo priča najrazličnejšim revivalom klasičnih umetniških praks, saj številni živijo v utvari, da bodo z reinterpretacijo del reinterpretirali tudi vzdušje tedanjega časa | Iz klubov se je razlegal trdi tehno, ki je po mojem rivajvl vseh rivajvlov E ← agl. revival iz revive 'obuditi, oživiti' ← stfrc. revivre < lat. revīvere iz (↑)re… + vivere 'živeti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
rockabilly1 -ja cit. [rokabíli] m (ȋ) 1. zgodnja oblika rokenrola z močnim vplivom country glasbe, z začetkom v 50. letih 20. stoletja: Takrat ni bilo v navadi, da bi se v rockabillyju pojavil klavir, zato so številni bolj uveljavljeni glasbeniki kmalu postali pozorni na energičnega Lewisa 2. člov. kdor izvaja tako glasbo: Mnogi rockabillyji Elvisa sploh ne kujejo v zvezde 3. člov. kdor se navdušuje za tako glasbo: Nekaj rockabillyjev pod odrom se je razvnelo E ← agl. rockabilly iz (↑)róck + (hill)billy 'hribovec'rockabilly2 -- v prid. rabi
rockabillyjevski: Na festivali bosta nastopili dve rockabilly skupini
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
števílen -lna -o prid., števílnejši (ȋ) - 1. mn. ki izraža veliko število oseb, stvari kake celote: poleg številnih domačih razstavljavcev so na sejmu sodelovali tudi tuji; med članki so bili najštevilnejši tisti o zdravilnih rastlinah; po vojni so bile obnovljene številne vasi na Dolenjskem; številna mesta v knjigi so nerazumljiva
// ki izraža veliko število oseb, stvari sploh: naredil je številne poskuse; njegove številne razprave; okrasiti stanovanje s številnimi slikami - 2. ki dosega visoko stopnjo glede na število enot; velik: prvi razred je letos številen; tako številne družine so zdaj redke; imeti številno knjižnico / biti zadovoljen s številno udeležbo; sam.: številni mislijo drugače; s številnimi se je posvetoval, pa se še vedno ni mogel odločiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
támar -ja m (á) - 1. nar. severozahodno ograjen prostor, v katerega se zapira živina; staja: zapreti, zganjati govedo v tamar; ovčji tamar
- 2. nar. koroško preprosta stavba za bivanje živali: številni tamarji na planini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
vrívek -vka m (ȋ) del besedila, dela, ki prekinja strnjen potek dogajanja, misli v delu: avtorjevo mnenje kažejo številni vrivki / če se ne motim in podobni vrivki / komični vrivki v predstavi vložki
♦ elektr. jeklen trak, s katerim se potegnejo vodniki skozi inštalacijsko cev; lingv. stavek, polstavek v drugem stavku ali zvezi stavkov, s katerima ni skladenjsko povezan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
vršìč -íča m (ȉ í) - 1. manjšalnica od vrh: iz gorske gmote so štrleli številni vršiči; ekspr. sonce se poslavlja od vršičev in gričev
- 2. vršiček: drevescu se je odlomil vršič / vršič nageljna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.