brisáča brisáče samostalnik ženskega spola [brisáča] 1. izdelek iz vpojnega blaga za brisanje telesa1.1. izdelek iz vpojnega papirja, navadno za vpijanje odvečne vlage, maščobe; SINONIMI: brisačka
FRAZEOLOGIJA: vreči brisačo v ring ETIMOLOGIJA: ↑brisati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dramátičnost dramátičnosti samostalnik ženskega spola [dramátičnost] 1. elementi, struktura drame
2. ekspresivno lastnost česa, da je zelo napeto, razburljivo
ETIMOLOGIJA: ↑dramatični
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dramátik dramátika samostalnik moškega spola [dramátik] 1. kdor se ukvarja s pisanjem dram1.1. ekspresivno drama, drame te osebe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Dramatiker iz ↑drama
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
gonjáč gonjáča samostalnik moškega spola [gonjáč] 1. kdor goni, vodi živino; SINONIMI: gonič
2. kdor goni, usmerja divjad pred lovce pri skupnem lovu
3. navadno ekspresivno kdor koga priganja, pretirano sili h kaki dejavnosti
4. srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: brak, gonič
FRAZEOLOGIJA: gonjač sužnjev ETIMOLOGIJA: ↑goniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
hŕt hŕta samostalnik moškega spola [hə̀rt] pes z zelo vitkim telesom, podolgovato glavo in daljšim gobcem
STALNE ZVEZE: afganistanski hrt, irski volčji hrt, mali angleški hrt, mali italijanski hrt, ruski hrt, španski hrt, veliki angleški hrt ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. hȑt, nar. rus. hórt, češ. chrt < pslov. *xъrtъ ‛vrsta (hitrega) psa’, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
jétičen jétična jétično pridevnik [jétičən] 3. kot samostalnik v obliki jetični, jetična kdor ima jetiko; SINONIMI: jetičnik
4. ekspresivno ki je telesno šibkejši4.1. ekspresivno ki slabše opravlja kako funkcijo, nalogo ali ne deluje; SINONIMI: ekspresivno invaliden
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. ètic, it. etico < lat. hecticus, to pa iz gr. hektikós ‛stalen, trajen, ki ne poneha (o vročini ali mrzlici)’ iz héksis‛stanje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kegljáški kegljáška kegljáško pridevnik [kegljáški] ETIMOLOGIJA: ↑kegljač
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
konjìč konjíča samostalnik moškega spola [konjìč] 2. igrača, ki predstavlja konja
3. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjiček
FRAZEOLOGIJA: jekleni konjič ETIMOLOGIJA: ↑konj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kvartét kvartéta samostalnik moškega spola [kvartét] 1. glasbena zasedba, sestavljena iz štirih instrumentalistov ali pevcev1.1. skladba za to zasedbo
2. skupina štirih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj
STALNE ZVEZE: godalni kvartet, klavirski kvartet ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Quartett) iz it. quartetto, prvotno ‛četverica’, iz quarto ‛četrti, četrtina’ < lat. quartus iz quattuor ‛štirje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kvartína kvartíne samostalnik ženskega spola [kvartína] 1. iz literarne vede kitica, ki obsega štiri vrstice; SINONIMI: iz literarne vede štirivrstičnica
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Quartine) iz it. quartina, iz quarto ‛četrti, četrtina’ < lat. quartus iz quattuor ‛štirje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
manikúra manikúre samostalnik ženskega spola [manikúra] 1. urejanje nohtov na rokah, navadno z nanašanjem laka in nego obnohtne kože; SINONIMI: manikira, manikiranje 1.1. ureditev nohtov na rokah, navadno z nanašanjem laka in nego obnohtne kože; SINONIMI: manikira
STALNE ZVEZE: francoska manikura ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. manicure) iz frc. manucure, glej ↑manikira
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
martínec martínca samostalnik moškega spola [martínəc] iz zoologije manjša ptica selivka s temnejšim perjem po hrbtu in svetlejšim po trebuhu ter navadno z daljšim kljunom; primerjaj lat. Tringa; Actitis
STALNE ZVEZE: mali martinec, močvirski martinec, pikasti martinec, rdečenogi martinec, zelenonogi martinec ETIMOLOGIJA: iz svetniškega imena Martin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
míšji míšja míšje pridevnik [míšji] STALNE ZVEZE: mišja mrzlica, mišje uho, mišje ušesce FRAZEOLOGIJA: mišja luknja, mišji korak, nagnati v mišjo luknjo koga, skriti se v mišjo luknjo, za mišjo dlako ETIMOLOGIJA: ↑miš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
oblájati oblájam dovršni glagol [oblájati] 1. z lajanjem izraziti nejevoljo nad prisotnostjo koga
2. slabšalno ozmerjati, skritizirati
3. navadno slabšalno večkrat nadležno ogovoriti koga
4. neformalno obiskati kak kraj, območje z namenom raziskati, spoznati ga
ETIMOLOGIJA: ↑lajati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se] 1. oddati ali začeti oddajati glas, zvok
2. odzvati se na klic, poziv
3. javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
4. javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi
5. dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
6. priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil. ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
simfoníja simfoníje samostalnik ženskega spola [simfoníja] 1. iz glasbene umetnosti skladba za simfonični orkester, navadno s štirimi stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki
2. ekspresivno skupek, celota čutnih zaznav, vtisov, ki so v urejenem, zaželenem, estetskem razmerju2.1. ekspresivno lastnost česa, da ima dele v takem razmerju
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sinfonie, Symphonie) iz it. sinfonia < lat. symphōnia, prevzeto iz gr. symphōnía ‛sozvočje’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + izpeljanke iz gr. phōnḗ ‛glas, zvok’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
štírivrstíčni štírivrstíčna štírivrstíčno pridevnik [štírivərstíčni] 1. ki obsega štiri vrstice
2. ki je velik za štiri vrstice
ETIMOLOGIJA: iz štiri vrstice
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
tragédija tragédije samostalnik ženskega spola [tragédija] 1. drama, v kateri glavni junak zaradi neobvladljivih okoliščin, v spopadu z močnejšimi silami propade, je poražen; SINONIMI: žaloigra
2. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja; SINONIMI: ekspresivno žaloigra
STALNE ZVEZE: moderna tragedija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Tragödie in) lat. tragoedia iz gr. tragōidía iz tragōidós ‛traged, igralec tragedije’ iz trágos ‛kozel’ + tvorjenka od ōidḗ ‛pesem’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vaterpolíst vaterpolísta samostalnik moškega spola [vaterpolíst] športnik, ki se ukvarja z vaterpolom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vaterpòlist, iz ↑vaterpolo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vnúk vnúka samostalnik moškega spola [wnúk] 2. navadno v množini, ekspresivno daljni potomec
ETIMOLOGIJA: = cslov. vъnukъ, hrv., srb. ùnuk, rus. vnúk, češ. vnuk < pslov. *vъnukъ, morda iz ide. *h2anṓu̯ ‛ded’, prvotno ‛mali ded’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.