držáti se Frazemi s sestavino držáti se:
držáti se kàkor kméčka nevésta,
držáti se kàkor žábja podóbica,
držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže],
držáti se kóga/čésa kot pijàn plóta,
držáti se kóga/čésa kot pijánec plóta,
držáti se kóga kot pijavka,
držáti se kot dèž v prátiki,
držáti se kot Kúrent v prátiki,
držáti se kot limóna,
držáti se kot lípov bóg,
držáti se kot míla jéra,
držáti se kot Púst v prátiki,
držáti se kot vrísk,
držáti se na distánci,
držáti se za trébuh [od sméha],
držáti se zláte sredíne,
drží se, kot da ne bi znál štéti do pét,
mléko se šè drží kóga,
ne védeti, kjé se drží gláva kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
jájce -a s (á) 1. z lupino obdana spolna celica z dosti hranilnih snovi, iz katere se razvije nov organizem, zlasti pri pticah in plazilcih: leči, odlagati jajca;
mladiči se izležejo iz jajc;
aligatorjeva, golobja, želvina jajca / kobilica izleže med travo več jajc jajčec; mravljinčja jajca mravljinčje bube; žabja jajca žabja jajčeca, obdana s sluzjo// taka celica pri domači perutnini, zlasti kokoši: jajce se stre, ubije; kuhati, lupiti, vložiti jajca; nasaditi jajca koklji; nesti, valiti jajca; pobirati jajca iz gnezd; koklja sedi na jajcih; gnilo, pokvarjeno, staro, sveže jajce; kokošja, račja jajca; jajce z dvema rumenjakoma; embalaža za jajca; hodi kakor po jajcih s previdnim, mehkim stopanjem; z njim ravnajo kakor z jajcem zelo obzirno; sedi kot koklja na jajcih zelo vztrajno; podobna sta si kot jajce jajcu / jajce zakrkne; izpihati, izpiti jajce; jajce ocvreti, raztepsti, razžvrkljati, stepsti / (v) mehko kuhano z nezakrknjenim rumenjakom, (v) trdo kuhano jajce z zakrknjenim rumenjakom; na (volovsko) oko ocvrto jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom; jajca v prahu posušena in drobno zmleta2. nav. mn., pog. moška spolna žleza, modo: odstraniti jajca mladim samčkom;
bikova jajca / nizko suni ga v jajca 3. kar je po obliki podobno jajcu: jajce iz sladkorja
● vulg. zberi vsa ta jajca in jih prodaj nepomembne, malo vredne stvari; ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti; ekspr. Kolumbovo jajce na videz nerešljiv problem, enostavno in domiselno rešen; ekspr. kukavičje jajce problem, stvar, s katero kdo zvijačno obremeni drugega; iron. jajce več kot puta ve otroci si domišljajo, da vedo več kot odrasli; preg. boljše prihranjeno jajce kot sneden vol
♦ agr. prehladiti jajca med valjenjem predolgo pustiti jajca brez ogrevanja; čajna ali pitna jajca zelo sveža jajca, ki se morejo uživati surova; konzumna jajca namenjena prehrani; valilna jajca sveža, oplojena jajca, primerna za valjenje; etn. gnilo jajce otroška igra, pri kateri čepi kaznovani igralec v sredini kroga drugih čepečih igralcev; gastr. nadevano jajce razpolovljeno kuhano jajce, nadevano s pretlačenim rumenjakom in dodatki; med. jajce nastajajoči organizem v prvih mesecih nosečnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
lę́ča, f. 1) die Linse; prava l., die Linse (ervum lens); — turška l., der Blasenstrauch (colutea arborescens), Tuš. (R.); — divja l., die Frühlingswalderbse (orobus vernus), M., C.; tudi: die rauhhaarige Linse (ervum hirsutum), Josch; — vodna l., die Wasserlinse (lemna), Tuš. (B.); = žabja l., C.; — 2) die Linse im Ohr, Erj. (Som.); — 3) die Augenlinse, C.; (steklena) l., die Glaslinse (phys.), Cig. (T.); kristalna l., die Krystallinse, Sen. (Fiz.); razmetna l., die Zerstreuungslinse, zbiralna l., die Sammellinse, Sen. (Fiz.); l. razmetnica, zbiralka, Cig. (T.); izbočena l., die Convexlinse, jamasta l., die Concavlinse, Sen. (Fiz.); l. priočnica, die Ocularlinse, l. predmetnica, die Objectivlinse, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
mléko Frazemi s sestavino mléko:
bél kot mléko,
[kàkor] krí in mléko,
[kàkor] mléko in krí,
méd in mléko,
méd in mléko se cedí(ta) kjé [kómu],
méd in mléko têče(ta) kjé [kómu],
mléko in méd se cedí(ta) kjé [kómu],
mléko se šè cedí iz úst kómu,
mléko se šè drží kóga,
po ptíčje mléko posláti,
po ptíčje mléko pošíljati,
ptíčje mléko,
samó še ptíčjega mléka mánjka kómu,
sládek kot mléko,
šè dišáti po mléku
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
okaGlej:
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
perspektíva -e ž (ȋ) 1. kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid: raziskovati perspektive za tako delo, sodelovanje;
mladini je treba zagotoviti perspektivo;
perspektive podjetja so zelo velike / vse skupaj ostaja brez perspektive brezperspektivno / ta človek je strokovnjak s perspektivo / publ. tovarna je postala perspektiva za te ljudi upanje2. geom. navidezno stekanje vzporednih črt in postopno zmanjševanje bolj oddaljenih predmetov pri gledanju v daljavo: perspektiva trga;
nima prave predstave o razdaljah in perspektivi / v perspektivi so se videle hiše zelo majhne / ptičja od zgoraj, žabja perspektiva od spodaj / centralna perspektiva projekcija, pri kateri je projekcijsko središče v končni razdalji od projekcijske ravnine// um. uporaba tega pojava za doseganje prostorskega vtisa pri slikanju na ravni ploskvi: ta slikarska smer zanemarja perspektivo / naslikati kaj v perspektivi / barvna perspektiva pri kateri se doseže prostorski videz z upoštevanjem globinskega učinka barv
● publ. s te perspektive ga še ne poznaš s tega stališča, vidika; publ. gledati na pojav s perspektive zgodovine s stališča, z vidika zgodovine; publ. to je stvar daljne perspektive to se bo dogajalo, bo aktualno v prihodnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
perspektíva Frazemi s sestavino perspektíva:
ptíčja perspektíva,
s ptíčje perspektíve,
z žábje perspektíve,
žábja perspektíva
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
perspektíva -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
pijáča Frazemi s sestavino pijáča:
žábja pijáča
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
píldek Frazemi s sestavino píldek:
[kot] žábji píldek [naróbe]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
podóbica Frazemi s sestavino podóbica:
držáti se kàkor žábja podóbica
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
poreslica [porẹ́slica]
samostalnik ženskega spolarastlina njivska preslica, LATINSKO: Equisetum arvense
PRIMERJAJ: žabja poreslica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
poreslica žabjaGLEJ: žabja poreslica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
prę́slica, f. 1) das Gestell, worauf das zu spinnende Spinnhaar befestigt wird, der Spinnrocken; — die Spindel, Štrek.; — ženska p., der Weibermann, der Weibernarr, Cig.; — žlahtnost po preslici, der Adel von mütterlicher Seite, der Kunkeladel, Cig.; — 2) der Drehling (Drilling, Trilling), das Getriebe, in welches das Zahnrad der Mühle greift; die ähnliche Vorrichtung bei der Sägemühle, Notr.; — 3) die Schraubenspindel bei der Presse, bes. pl. preslice, das Gestell mit den zwei Schraubenspindeln bei der Schraubenpresse, C.; — 4) das Zinnkraut, der Schachtelhalm (equisetum), Cig., Jan., C.; njivska p., der Acker-Schachtelhalm (equisetum arvense), Tuš. (B.); — žabja p., der Sumpf-Schachtelhalm (equisetum palustre), Medv. (Rok.); — 5) die Morchel oder Maurachel, Ip.-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
preslica žabjaGLEJ: žabja poreslica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
šóba -e ž (ọ́) 1. debele ali naprej potisnjene, štrleče ustnice: njegov obraz ni lep, ker ima šobo / dojenček je naredil šobo in začel sesati; ustnice je nabrala v šobo
● slabš. držati šobo s šobljenjem kazati nejevoljo, užaljenost; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost2. nav. mn. velika živalska ustnica: mehke konjske šobe;
žabja šoba 3. nav. mn., nar. zahodno ustnice, usta: odločno stisnjene šobe 4. teh. zožujoči se del na koncu priprav za ustvarjanje, oblikovanje, doziranje curka: šoba se je zamašila;
uporaba šob / iz šobe je pihal zrak / brizgalna, dušilna, gorilna šoba; šoba uplinjača
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
vólna Frazemi s sestavino vólna:
posláti kóga po žábjo vólno,
pošíljati kóga po žábjo vólno,
prêsti žábjo vólno,
žábja vólna
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
žába Frazemi s sestavino žába:
glédati kóga kot žába jájce,
íti rákom žvížgat in žábam góst,
íti žábam góst,
móker kot žába,
napíhnjen kot žába,
napihováti se kot žába,
pijàn, da bi žábe víkal,
píti kot žába,
plávati žábo,
zijáti kot žába jájce,
zmôči kàj kàkor žába ôreh
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
žábjak -a m (ȃ) zastar. 1. žabja mlaka: žabjak sredi vasi 2. žabji samec: parjenje žabjaka in žabe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
žabja poreslica [žȃbja porẹ́slica]
(poreslica žabja, preslica žabja, žabja preslica) samostalniška zveza ženskega spolarastlina močvirska preslica, LATINSKO: Equisetum palustre
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
žabja preslicaGLEJ: žabja poreslica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
žábji žábja žábje pridevnik [žábji] STALNE ZVEZE: žabja perspektiva, žabji šejek FRAZEOLOGIJA: žabja perspektiva, žabja volna ETIMOLOGIJA: ↑žaba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
žábji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na žabe: žabje kvakanje, regljanje / jesti žabje krake / žabja mlaka / žabji samec / ekspr. zvečer se je oglasil žabji zbor / ekspr. rahitičen otrok z žabjim trebuhom velikim, napihnjenim; slabš.: imeti žabja usta zelo široka; človek z žabjimi očmi velikimi, izbuljenimi
● ekspr. tak je kot žabji pildek narobe grd, neprikupen; ekspr. poslati koga po žabjo dlako, volno poslati ga z nesmiselnim naročilom proč; ekspr. ocenjevati razmere z žabje perspektive s stališča, ki ni dvignjeno nadnje; šalj. žabja pijača voda; ekspr. žabja volna na gladini mlake skupki alg; ekspr. presti žabjo volno delati kaj nemogočega, nesmiselnega
♦ agr. žabja usta razpoka na robu zlasti trdega sira zaradi nepravilnega tehnološkega postopka; anat. žabja glava glava brez lobanjskega svoda; bot. žabji las vodna rastlina s tankim stebelcem in narobe jajčastimi ali črtalastimi listi, Callitriche; geom. žabja perspektiva perspektiva od spodaj; šport. žabji slog slog v smuku, pri katerem so kolena upognjena, zgornji del trupa nagnjen naprej in glava sklonjena, smuči pa široko razmaknjene; vet. žabji smrček temen smrček s svetlimi pegami ali svetel smrček s temnimi pegami; zool. žabji mrest žábje prisl.:
žabje zelena barva
● ekspr. plavati po žabje plavati žabo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
žábji Frazemi s sestavino žábji:
držáti se kàkor žábja podóbica,
[kot] žábji píldek [naróbe],
posláti kóga po žábje dláke,
posláti kóga po žábjo vólno,
pošíljati kóga po žábjo vólno,
z žábje perspektíve,
žábja perspektíva,
žábja pijáča,
žábja vólna
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
žȃbji, adj. Frosch-; žabja luža; žabje ragljanje.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
žabjiGlej:
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
žlíčica, f. dem. žlica; 1) das Löffelchen; — der Bohrkrätzer, (das Bohrmehl aus dem Bohrloch zu schaffen) (mont.), Cig.; — ušesna ž., das Ohrlöffelchen, Meg.; — 2) die Herzgrube, die Magengrube; — 3) ušesna ž., die Tagnelke (lychnis diurna), C., Z.; — žabja ž., der Froschlöffel (alisma natans), Medv. (Rok.); — Bogova ž., das Saubrot (cyclamen europaeum), Tolm.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.