Tiskanje

abstinírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; abstiníranje (ȋ) ne sodelovati, ne udeležiti se, vzdržati se: ~ ~ ob glasovanju; abstinirati se od česa ~ ~ ~ volitev
abstinírati -am (ȋ) Že deset let ~a |se vzdržuje alkoholnih pijač, tobaka, mamil|

ahà in ahá razpolož. medm. (ȁ; ȃ) ~, že vidim; ~, taka je ta stvar

akácija -e ž (á) nestrok. |strok. robinija|: vejica ~e; ~ že medi

aktíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ član društva dejaven, prizadeven; biti ~ pri pouku sodelovati; Ali je še vedno ~ ali je že v pokoju redno zaposlen
aktívni -a -o (ȋ) ~ oddih
aktívnost -i ž, pojm. (ȋ) povečati ~ dejavnost, delovanje; števn. zunajšolske ~i

ali2 člen.
1. vpraš. ~ ga ne poznaš; To je tvoj sin, ~ ne; No, ~ bo kaj; Bog ve, ~ je ta človek še živ
2. nik., poud.: Lažnivost, ~ je to vrlina |ni vrlina|; ~ sem te že kdaj nalagal |še nikoli te nisem|
3. spodbuj., poud. Presneti otrok, ~ (ne) boš jedel |jej vendar|

amortizíran -a -o (ȋ) Stroj je že ~
amortizíranost -i ž, pojm. (ȋ)

àmpak3 navez. člen. (ȁ) ~ pogovarjajmo se rajši o čem drugem; ~ to že moram reči, da je bila pametna ženska

básta povdk. (ȃ) neknj. pog. Nehaj že, ~ zadosti, dovolj; neknj. pog. basta z/s čim ~ s tem konec

beléti -ím nedov. béli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; belênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Lasje mu že ~ijo; privzdig. Sneg je belel v soncu se je bleščal, belo odražal

bežáti -ím nedov. béži -íte tudi bêži -íte, -èč -éča; béžal -ála tudi bêžal -ála, béžat tudi bêžat; bežánje; (béžat tudi bêžat) (á í) ~ in se skrivati; ~ iz hiše, po polju; Čas ~i; knj. pog. Beži v posteljo, saj že spiš pojdi; poud. bežati od koga/česa ~ ~ odgovornosti |izogibati se odgovornosti|; bežati pred kom/čim ~ ~ zasledovalci; poud. ~ ~ delom |izogibati se dela|

bíliti -im nedov. -èč -éča; bíljenje (í ȋ) redk. delati bilke: Ječmen že ~i

bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|

bódi2 presoj. člen. (ọ́) Lahko te sreča kjer ~; izbrati kogar si že ~; prim. kar si bodi, kdor si bodi, kjer si bodi

bogabojéčnost -i ž, pojm. (ẹ́) Njegova ~ je že pretirana

bôksati -am tudi bóksati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bôksanje tudi bóksanje (ó; ọ̑) Že dolgo ~a; boksati z/s kom ~ z izkušenim nasprotnikom; knj. pog. boksati koga/kaj ~ nasprotnika v trebuh suvati, udarjati
bôksati se -am se tudi bóksati se -am se (ó; ọ̑) knj. pog. Fantje so se spet boksali tepli, pretepali

boléhati -am nedov. -ajóč, -áje; boléhanje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Že dolgo ~a; bolehati na čem ~ ~ jetrih, pljučih; bolehati za čim ~ ~ jetiko, mrzlico, °na jetiki, mrzlici

bôsti bôdem nedov. -i -íte, -èč -éča; bôdel -dla in bódel bôdla, star. bòl bôla, bòst/bôst, bodèn -êna; bodênje; (bòst/bôst) (ó) Osat ~e; bosti koga v kaj Trnje me ~e ~ noge; poud. Vonj po pečenki ga ~e ~ nos |vznemirja, draži|; poud. bosti iz česa Žito že ~e ~ zemlje |raste|; bosti v koga/kaj ~ z iglo v tkanino; brezos. bosti koga V prsih ga ~e
bôsti se bôdem se (ó) Vola se ~eta; poud. bosti se z/s kom/čim ~ ~ s sosedi |spopadati se, prepirati se|; ~ ~ s hudimi skrbmi |mučiti se|

brezpôseln -a -o [sə] (ȏ) Že dolgo je ~
brezpôselni -a -o [sə] (ȏ) ~ delavec
brezpôselni -ega [sə] m, člov. (ȏ) pomoč ~emu
brezpôselna -e [sə] ž, člov., rod. mn. -ih (ȏ) pomagati ~i
brezpôselnost -i [sə] ž, pojm. (ȏ)

bŕka -e ž (ȓ) brk: ~e mu že poganjajo

brusíti1 in brúsiti -im nedov. brúsi -te in -íte, -èč -éča; brúsil -íla, brúsit, brúšen -a; brúšenje; (brúsit) (í/ȋ/ú ú) kaj ~ dleto, steklo; neobč. ~ okus občinstva izboljševati; poud. ~ noge, pete |hitro hoditi, teči|; lov. žarg. Divji petelin že ~i |končuje svoj spev|; brusiti kaj ob kaj Golob (si) ~i kljun ob kamen |drgne|

cefráti -ám [ce in cə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; cefránje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ blago, rob obleke
cefráti se -ám se (á ȃ) Srajca se na rokavih že ~a

céniti -im in ceníti in céniti -im nedov. -i -ite in céni -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in cénil -íla, -it, cénjen -a; cénjenje; (-it) (ẹ́; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ učenca zaradi vestnega dela; ~ svobodo in neodvisnost; ceniti koga/kaj po čem ~ človeka po dejanjih; dvovid. ceniti kaj Koliko boš cenil avto; Število prebivalcev ~jo že na sto tisoč

címast -a -o; bolj ~ (í) Krompir je že ~

cíngeljček -čka [gə] m (ȋ) manjš., pokr. ~i že cvetijo zvončki

cokáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; cokánje; (-àt) (á ȃ) Osel že več ur ~a po cesti

cúnjati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; cúnjanje (ú ȗ; ȗ) neobč. trgati se: Obleka se že ~a

cvíliti -im nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla; cvíljenje in cviljênje (í; ȋ í) Pes ~i; Ženske so prestrašeno cvilile; slabš. Nehaj že ~ |jokati (se)|

čáj3 -te okrnj. glag. (á/ȃ) pokr. čakaj, počakaj: ~, kako se že pišeš; ~, ti že pokažem

čák -te okrnj. glag. (á/ȃ) neknj. pog. čakaj, počakaj: ~, kaj je že to; ~ me, hinavec

čákati -am nedov. -aj -ajte in -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -ála, -an -ana; čákanje in čakánje (á ȃ)
1. koga/kaj Stranke ~ajo uradnika; ~ ugodno priložnost; neobč. čakati česa ~ ugodne priložnosti; knj. pog. Zmeraj me pusti ~ Nikoli ne pride točno; lov. iti čakat lisico; čakati na koga/kaj ~ ~ avtobus; ~ ~ zdravnika; poud. Na to boš še dolgo čakal |To se verjetno ne bo zgodilo|; čakati za kaj ~ ~ vstopnice; čakati z/s čim ~ s kosilom
2. knj. pog. Ta jed ne ~a ni dolgo užitna; poud.: Upniki ne ~ajo |zahtevajo plačilo ob določenem času|; Čakaj, to pa ni tako |izraža zahtevo po premisleku, pojasnilu|; Le čakaj, bova že poračunala |izraža grožnjo|

če1 [poudarjeno čè] podr. vez.
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ ne
čè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~

česáti čéšem nedov. čêši -íte, češóč, česáje; čêsal -ála, čêsat, -án -ána; česánje; (čêsat) (á ẹ́) komu/čemu kaj ~ hčerki lase v kito; česati koga/kaj Mati ~e hčerko; ~ predivo
česáti se čéšem se (á ẹ́) Deklica se že sama ~e; Ptič se ~e s kljunom |si čisti perje|

číra čára velel. medm. (ȋ á; ȋ ȃ) ~ ~, že ga ni več

čístiti -im nedov. čiščèč -éča; číščen -a; číščenje (í ȋ) komu/čemu kaj ~ otroku obleko; čistiti kaj česa ~ čevlje blata; čistiti koga/kaj z/s čim ~ čevlje s krtačo; ~ (si) nohte; ~ rudo; ~ solato trebiti
čístiti se -im se (í ȋ) Vino se že ~i

čívkati -am nedov. -ajóč, -áje; čívkanje (ȋ) Ptiči ~ajo; poud. Otroci ~ajo |govorijo z visokim glasom|; poud. čivkati o kom/čem O tem ~ajo že vrabci na strehi |To je splošno znano|

čížemček -čka [žə] m (ȋ) manjš.; star. čeveljček

čvékniti -em tudi čvêkniti -em dov. čvéknjen -a tudi čvêknjen -a (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) slabš. |reči kaj nespametnega|; slabš. čvekniti kaj No, čvekni že kaj |reci, povej|

da [poudarjeno dá] podr. vez.
1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal
2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati
3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal
4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal
5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede
6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi
7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov
8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel
9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če
10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav
11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere
12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|

dahníti in dáhniti -em dov. dáhni -te in -íte; dáhnil -íla, dáhnjen -a; dáhnjenje; (dáhnit) (í/ȋ/á á)
1. v koga/kaj ~ ~ očala; poud. Veter je dahnil z gora |zapihal, zapihljal|
2. poud. dahniti kaj ~ pozdrav |zelo tiho izgovoriti|; nedov., pokr. Meso že ~e zaudarja; brezos., neobč. dahniti po čem Dahnilo je po pomladi zadišalo

dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati
dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|

dàlj primer. prisl. nàjdàlj (ȁ; ȁȁ)
1. količine prostora bolj daleč: Gozd sega ~ kot nekoč; ~ od doma; ~ kot tri kilometre
2. količine časa hoditi ~ kakor uro; teden dni in še ~; Že ~ časa je bolan

dálje primer. prisl. (á/ȃ)
1. količine prostora bolj daleč: Tekmovala sta, kdo ~ vrže; vse ~ in ~; Čim ~ gre, tem bolj peša
2. količine časa dalj: ostati ~ kot teden dni; Tam se mudi že ~ časa
3. smerni prostorski ne ustaviti, ampak peljati ~; od tu ~; ~ prihodnjič naprej
4. Prodajajo fige, rozine in tako ~ ‹itd.›; Kopljejo premog in železovo rudo, ~ svinec in boksit; prim. daleč1

dánes [nə] čas. prisl. (á) ~ je njegov god; ~ popoldne; Pridi ~ teden čez sedem dni; Ognjišča so ~ že redka zdaj; star. Še ~ ta dan se ga spominjajo še zmeraj; za ~
dánes -- [nə] m, pojm. (á) Prepad med takrat in ~ se povečuje; Služba od ~ do jutri nezanesljiva

dávno1 čas. prisl. (á) Na prepir je že ~ pozabil; ~ minuli časi

dávno2 povdk. (á) ~ je že, kar je odšel

dejánsko soglaš. člen. (ȃ) Podjetje je ~ že propadlo; Tako ravnanje ~ samo škoduje v resnici, resnično

dêjstvo -a s (ȇ) moč dejstev; zgodovinska ~a; poud. golo ~; postaviti koga pred (izvršeno) ~ |seznaniti ga s stvarmi, ki so že odločene, narejene|

délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi

dèlj [də] primer. razdalj. prisl. (ə̏) redk. dalj, dlje: vreči kaj ~ kot drugi; že ~ časa bolehati

dobíti -ím, star. dobóm dov. dôbi -íte; -íl -íla tudi dóbil -íla, dobljèn -êna, star. -ívši; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; í/ȋ ọ̑) koga/kaj ~ darilo, pismo; ~ kredit za zidavo; ~ otroka; ~ pretres možganov; Vlomilca so kmalu dobili prijeli; knj. pog.: Bi lahko dobil direktorja govoril z direktorjem; ~ košarico |biti zavrnjen pri ponudbi (za ples)|; dobiti koga/kaj iz česa ~ talca iz ječe; ~ žveplo iz spojin; dobiti kaj za kaj ~ posmeh za zvestobo; Za to nisem dobil ničesar; dobiti kaj po kom ~ kmetijo po očetu podedovati; dobiti komu/čemu kaj ~ konju par; ~ otroku varuško |najeti|; Če dvajset delimo s štiri, ~imo pet; trg. žarg. Že dobite? Vam že strežejo?; °dobiti na čem ~ ~ teži postati težji
dobíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud.: ~ ~ od očeta |biti tepen|; ~ ~ po grbi |biti tepen; biti premagan|
dobíti se -ím se (í/ȋ í) knj. pog. sestati se, sniti se: z/s kom ~ ~ s prijateljem; ~ ~ pred odhodom vlaka

docvêsti -cvêtem dov., 3. os. mn., privzdig. docvetó; docvetênje; drugo gl. cvêsti (é) Akacije so že docvetele; prim. docvèsti, docveteti

dôlgo1 [u̯g] čas. prisl. dàlj (ó; ȁ) ~ čakati; Že ~ govorijo o tem; Že ~, dalj časa ni bilo dežja; Kako ~ bo ostal doma

dôli mestov. prostor. prisl. (ó) ~ je vlažno; biti daleč ~; tam ~ pod hribom; prihajati od tam ~; Hruške že padajo ●~ dol

dónda -e ž, člov. (ọ̑) slabš. ~ nerodna |dekle|; poud. Saj si že cela ~ |dekle|

donêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) Kokoši so že donesle |nehale nesti|

dôstikrat kratn. prisl. (ó) To vem, ~ si mi že povedal; To pot sem že ~ prehodil

dovòljkrat kratn. prisl. (ȍ) To si mi že ~ pripovedoval

dŕgniti -em nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla; dŕgnjen -a; dŕgnjenje (ŕ ȓ) koga/kaj po čem ~ psa po hrbtu; drgniti koga/kaj z/s čim ~ tla s krpo; ~ si premrle roke; poud.: ~ šolske klopi |hoditi v šolo|; Že pet let ~e isti plašč |nosi, ima|; drgniti ob kaj Kolo ~e ~ blatnik; poud. V travi ~ejo črički |cvrčijo, čirikajo|; slabš. Čelist ~e že dve uri |igra|
dŕgniti se -em se (ŕ ȓ) ob kaj Žival se ~e ob drevo; drgniti se z/s čim ~ ~ z brisačo

drobíti -ím nedov. drôbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, drobljèn -êna; drobljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í)
1. kaj ~ kamenje; ~ kruh v kavo; poud. ~ kos kruha v ustih |počasi jesti|; neobč. ~ sovražnikovo obrambo slabiti; publ. ~ posestvo deliti, cepiti; poud. ~ zgodbice |lahkotno pripovedovati|; poud. drobiti z/s čim po čem ~ s prsti po mizi |lahno udarjati|
2. Ščinkavci veselo ~ijo |pojejo|; poud. ~ proti domu |hoditi s kratkimi hitrimi koraki|
drobíti se -ím se (í/ȋ í) Kruh se že ~i

drúgič2 zapored. prisl. zaim. (ú/ȗ) Že ~ ga nisem našel doma; Milijon prvič, ~, tretjič — dragocena vaza je vaša

dvá dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma, ●pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici; Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari|
dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček ima
dvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2h; ob 2.00|
dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni

dvájsetič zapored. prisl. (ȃ) Že ~ ponavlja isto pesem

dve -- s (ẹ̑) Ena in ena je ~ ‹1 + 1 = 2›; ~ deljeno z ~ je ena ‹2 : 2 = 1›; Otroci korakajo: leva, desna, ena, ~; Daj, skoči, ena, ~, tri; poud. Ena, ~, tri, že ga ni več |v trenutku, hipu|

dvígniti -em dov. dvígnjen -a (í ȋ) koga/kaj ~ otroka v naročje; ~ vstopnice pri blagajni; ~ preplah povzročiti; poud. ~ svoj glas |povedati svoje mnenje|; knj. pog.: ~ hišo za dve nadstropji nadzidati; ~ koga sredi noči zbuditi, poklicati; poud. ~ roko nad koga, proti komu |udariti, pretepsti ga|; dvigniti koga proti komu ~ ljudstvo proti gosposki
dvígniti se -em se (í ȋ) ~ ~ na prste; Megla se je že dvignila; Kruh se je lepo dvignil vzhajal, narastel; Temperatura se je dvignila zvišala

è razpolož. medm. (ȅ) ~, ga bo že minilo; ~, kaj še

èh razpolož. medm. (ȅ) ~, bo že kako; ~, kaj bo ta

eksempláričen -čna -o (á) neobč. ~a vloga dobrih učencev zgledovalna; poud. Njegova domišljavost je že kar ~a |zelo je domišljav|
eksemplárični -a -o (á) ~a kazen svarilna, zastrašilna kazen
eksempláričnost -i ž, pojm. (á)

èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|

enák -a -o lastn. zaim. (ȃ á á; ȃ)
1. ist. kak. Hiše so si zelo podobne, niso pa ~e; Moja obleka je ~a tvoji, ~a kot tvoja; imeti s kom ~e čevlje; Zakon je za vse ~; Pred zakonom so vsi ~i; Po sposobnosti jim je ~; Vzgon je ~ teži izpodrinjene tekočine; Leva stran je ~a desni; Podoba tega kraja je že dolgo ~a nespremenjena; družiti se z vagabundi in ~imi postopači podobnimi
2. ist. mer. Predstavo so že stotič odigrali z ~im uspehom |enako uspešno|; Ob ~em trudu je razlika v rezultatu lahko zelo velika; Njegovi ukazi so zbudili veliko nezadovoljstvo, ~ odpor pa je zbudila tudi njegova samovoljnost; čustv. Njihov uspeh je ~ ničli |je zelo majhen|
enák -ega m, člov. (á; ȃ) družiti se z ~imi
enáka -e ž, pojm. (á; ȃ) Tudi njemu ~ prede |ne godi se mu bolje|
enáko -ega s, pojm. (á; ȃ) poiskati kaj ~ega
enákost -i ž, pojm. (á; ȃ)

enkràt2 tudi ênkrat poljubn. prisl. (ȁ; é) Naj že vendar ~ pride kdaj; Bo že ~ povedal

enkràt3 tudi ênkrat poudar. člen. (ȁ; é) Pusti že ~ to družbo končno

évo in èvo velel. medm. (ẹ̑; ȅ) neknj. pog.: ~, je že prišel glej; ~, tu imaš navodilo na

fíga2 nik. člen. (í) poud. ~, tebe že ne bom ubogal |prav res, da ne|

fígo2 nik. člen. (í) poud. ~, tebe že ne bom ubogal |prav res, da ne|

formálno nač. prisl. (ȃ) ~ se pobotati |zunanje, po videzu|; ~ potrditi že prej sprejete sklepe |na določeni način|

fórželj -žlja [žə] m, prva oblika s -em (ọ́) pokr. |veriga za privezovanje goveda|

fotografírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; fotografíranje (ȋ) koga/kaj ~ pokrajino; Rad ~a
fotografírati se -am se (ȋ) Si se že fotografiral

fŕr1 posnem. medm. (ȓ) Vrabec se prestraši, ~, in že ga ni več

germinál -a [že] m (ȃ) |sedmi mesec koledarja francoske revolucije|

gléženjski -a -o [žə] (ẹ́) ~ sklep

godnéti -ím nedov. gôdni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; godnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) redk. |postajati goden|: Lan že ~i

godníti se -ím se nedov. gôdni se -íte se, -èč se -éča se; -íl se -íla se; godnjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) redk. |postajati goden|: Grozdje se že ~i

gospodíčna -e ž, člov. (ȋ) ~ Marija; ~ tajnica; ~, izvolite; poud. biti že cela ~ |odraslo dekle|

gotòv -ôva -o; bolj ~ (ȍ ó ó) ~ uspeh; biti ~; knj. pog. Pojdimo, sem že ~ napravljen, oblečen; knj. pog. gotov koga/česa biti ~ zmage prepričan v zmago; biti ~, da se kaj ne bo zgodilo natančno vedeti
gotôvi -a -o (ó) ~e jedi; publ. ~i ljudje zmeraj kritizirajo → določeni, nekateri
gotôvo -ega s, pojm. (ó) ne vedeti nič ~ega o čem; star. imeti precej ~ega pod palcem gotovine
gotôvost -i ž, pojm. (ó)

grebén -a m (ẹ̑) vzpeti se na ~; hoditi po ~u; nosni ~; petelinov ~; poud. Mu že raste ~ |postaja domišljav, prevzeten|

hájkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; hájkanje (ȃ) koga Italijani so hajkali partizane
hájkati se -am se (ȃ) |biti preganjan|: Že tri leta se ~amo po gozdovih

hodíti hódim nedov. hôdi -íte, -èč -éča; hôdil -íla, hôdit; (hôdit) (í/ȋ ọ́) Otrok že ~i; poud. Kod pa tako dolgo ~i |Kje je, kje se mudi, zadržuje|; Srečno hôdi; ~ ribe lovit; ~ po blatu; ~ tri ure; ~ ob palici, s palico; ~ po dveh, po štirih nogah; ~ na počitnice; ~ na zajce |zajčji lov|; ~ v službo; z notranjim predmetom hoditi kaj neobč. ~ svoja pota ne biti dovzeten za vplive; knj. pog. hoditi z/s kom Že tri leta ~i z njo je z njo v ljubezenskem odnosu; knj. pog. hoditi za kom Že dolgo ~i ~ njo si prizadeva pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost; poud.: poleti ~ brez srajce |ne nositi je|; ~ v črnem |oblačiti se v črno, žalovati za kom|

hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|

hùp posnem. medm. (ȕ) Jaz, ~, že nisem pijan

inovírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inovíranje (ȋ) kaj ~ že izrabljeno literarno zvrst prenoviti, prenavljati; |uvajati izboljšave|

instinktíven -vna -o (ȋ) nagonski: Ta gib je pri njem že ~
instinktívni -a -o (ȋ) ~ gib
instiktívnost -i ž, pojm. (ȋ) nagonskost

internacionálen -lna -o [ijo] (ȃ) mednaroden: Ta problem je že ~
internacionálni -a -o [ijo] (ȃ) ~a trgovina
internacionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȃ) mednarodnost

ítak presoj. člen. (ȋ) neobč. tako in tako: Toča je uničila že ~ revne pridelke; Ostani še, vlak si ~ zamudil

íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre

iz [poudarjeno íz] predl. z rod., nasprotnostni par je v
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti

izbŕskati -am dov. -an -ana (ŕ ȓ; ȓ) kaj iz česa ~ kaj iz pepela; knj. pog. izbrskati koga Te bomo že izbrskali odkrili, našli

izdélati -am dov. -an -ana (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ čevlje, načrt, stroj; Obleka je v glavnem že narejena, le še ~ jo je treba |dati ji dokončno podobo|; Vsi učenci so izdelali |uspešno končali šolanje|

izhójen -a -o; bolj ~ (ọ́) ~a gaz; Čevlji so že čisto ~i |obrabljeni|
izhójenost -i ž, pojm. (ọ́)

izlíti -líjem dov., nam. izlít/izlìt; izlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ juho na krožnik; poud. ~ svoje gorje |brez pridržkov izraziti|; izliti kaj na koga/kaj poud. ~ žolč na podrejenega |zelo ga ošteti|
izlíti se -líjem se (í) Mleko se je izlilo; brezos., poud. Do večera se bo že izlilo |prenehalo deževati|

izpásti -pádem dov., nam. izpàst; drugo gl. pasti1 (á; á ȃ) Vratca pri peči so izpadla; Tekmovalec je izpadel iz tekmovanja |se ni uvrstil v nadaljnje tekmovanje|; knj. pog. Podrobnosti so mi že izpadle |jih nimam več v spominu, v zavesti|; publ. Ponoči je izpadla tudi toplarna prenehala delovati; S svojim nastopom ●je izpadel grobo učinkoval, deloval; Stvar ●je slabo izpadla se je slabo izšla, končala

izpeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izpeljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj Lastovka je izpeljevala mladiče; ~ načrt, nalogo; izpeljevati kaj iz česa ~ pravila, sklepe iz teorije; jezikosl. |tvoriti besedo s priponskim obrazilom|
izpeljeváti se -újem se (á ȗ) Lastovke se že ~ujejo

izpét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) imeti ~ glas; poud. Ta melodija je že ~a |nezanimiva, neprivlačna|
izpétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

izpísati in izpisáti -píšem dov.; drugo gl. pisati (í/á í) kaj Črke morate ~; ~ neznane besede; ~ število (z besedo)
izpísati se in izpisáti se -píšem se (í/á í) iz česa ~ ~ ~ šole, tečaja; poud. Pisatelj se je že izpisal |njegova besedna ustvarjalnost upada|

izpuhtéti -ím dov. izpuhtênje; drugo gl. puhteti (ẹ́ í) Tekočina je izpuhtela; poud.: Napetost je kmalu izpuhtela |minila, izginila|; To mi je že izpuhtelo iz glave |sem pozabil|

izrabíti in izrábiti -im dov.; drugo gl. rabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ čopič do držaja; ~ delavce; ~ priložnost
izrabíti se in izrábiti se -im se (í/ȋ/á á) Stroj se je že izrabil

izrojíti se -ím se dov. izrójil se -íla se, nam. izrojít se/izrojìt se; izrojênje; drugo gl. rojiti (í/ȋ í) Čebele so se že izrojile |prenehale rojiti|

izsŕkati -am dov. -an -ana; izsŕkanje (ŕ ȓ) kaj iz česa ~ vlago iz tal; ~ limonado po slamici; poud. Trta je že izsrkala zemljo |izčrpala|

izšólati -am dov. -an -ana; izšólanje (ọ̑) koga/kaj ~ svojega otroka; ~ lovskega psa; ~ posluh
izšólati se -am se (ọ̑) Najini otroci so se že izšolali; izšolati se za kaj ~ ~ ~ vodnika

izumréti -mrèm tudi izumréti -mŕjem, star. izumréti -mrjèm dov. izumŕtje; drugo gl. mreti (ẹ́ ȅ; ẹ́ ŕ; ẹ́ ȅ) Ta rodbina je že izumrla

izvalíti -ím dov. izválil -íla, nam. izvalít/izvalìt; drugo gl. valiti2 (í/ȋ í) kaj Koklja je izvalila deset piščancev
izvalíti se -ím se (í/ȋ í) Račke so se že izvalile; poud. To se je izvalilo v tvoji glavi |si si ti izmislil|

jà člen. (ȁ) neknj. pog.
1. navez. ~ nehaj se že hvaliti vendar
2. čustvov. ~ fantek, ti se pa jokaš

jásno2 povdk. (á) Jutri bo ~ in toplo; ~ je, da so vse že prej pripravili; Ni mi ~, kako si to dosegel

jáviti -im dov. jávljen -a; jávljenje (á ȃ) komu kaj ~ reševalcem položaj ladje; Prišel je javit, kakšno je stanje; knj. pog. javiti koga/kaj komu/čemu ~ storilca policiji ovaditi, prijaviti, naznaniti
jáviti se -im se (á ȃ) ~ ~ iz Francije; ~ ~ na delo; knj. pog. Spustil je slušalko, ker se ni nihče javil oglasil, odgovoril; javiti se komu Že več let se jim ni javil ni pisal; šol. žarg. javiti se kaj ~ ~ matematiko; javiti se k čemu ~ ~ ~ besedi, izpitu priglasiti se, prijaviti se; javiti se v kaj ~ ~ ~ vojsko prijaviti se; javiti se za kaj ~ ~ ~ izlet prijaviti se

jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev

jébati -am in jêbati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; jébanje in jêbanje (ẹ̑; ȇ; á ȃ) nizk. koga |spolno občevati (s kom)|; nizk. Takle bedak me že ne bo jebal |grdo, grobo ravnal z menoj|
jébati se -am se in jêbati se -am se (ẹ̑; ȇ; á ȃ) nizk. |spolno občevati|

jêjmene in jèjmene razpolož. medm. (ȇ; ȅ) ~, to je pa zares hudo; ~, kako si že velik

jêjžeš in jèjžeš [žə] razpolož. medm. (ȇ; ȅ) ~, padel boš

jêjžešna in jèjžešna [žə] razpolož. medm. (ȇ; ȅ) ~, bodi že tiho

jêjžešta in jèjžešta [žə] razpolož. medm. (ȇ; ȅ) ~, kaj bomo naredili

jêjžeštana in jèjžeštana [žə] razpolož. medm. (ȇ; ȅ) ~, tako ne gre

jèzesta [zə] razpolož. medm. (ȅ) ~, že grem

jèžeš [žə] razpolož. medm. (ȅ) ~, gori

jèžešmaríja [žə] razpolož. medm. (ȅȋ) ~, sem prihajajo

jèžešna [žə] razpolož. medm. (ȅ) ~, če so jih dobili

jèžešta [žə] razpolož. medm. (ȅ) ~, kako me je strah

jèžeštana [žə] razpolož. medm. (ȅ) ~, saj ni res

ježíčiti se -im se nedov. -èč se -éča se; ježíčenje (í ȋ) Kostanj se že ~i

jòjhata tudi jójhata razpolož. medm. (ȍ; ọ̑) star. joj, jej: ~, gorje meni; ~, toliko časa je že minilo

kàj1 čésa s, poljubn. zaim. nečloveškosti čému kàj čém čím (ȁ ẹ́; ȁ ẹ̑) Si ~ izgubil; Če se ~ zgodi, boš ti kriv; Se bo že ●o čemu govorilo o čem; Česa drugega od njega ni pričakovati

kakó2 poljubn. prisl. zaim. (ọ́/ọ̑) Uredi zadevo ~ drugače; Se boš že ~ znašel

kàkor kóli1 tudi kàkorkóli poudar. ozir. poljubn. nač. prisl. zaim. zv. (ȁ ọ̑)
1. Znajdi se pač, ~ ~ veš in znaš
2. |tako ali drugače|: Naj bo že ~ ~, moj sklep je drugačen; ~ ~, postaviti se boš moral na lastne noge
3. ~ ~ se je trudil, ni jim mogel ustreči |čeprav|

kákršen -šna -o ozir. kak. zaim. (ȃ)
1. ~o barvo si boš izbrala, táko boš nosila; ~ je oče, tak je sin
2. ~ že je ta otrok, rada ga imam; prakt.sp. Lahko vam dodelimo ~ega hočete pomočnika

kàm poljubn. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ) Ali boš ~ odpotoval; Se bo že dalo ~ uiti; Naj se že ~ odpravi; Morali bi ga poslati ~ drugam

kàr1 čésar s, ozir. zaim. nečloveškosti čémur, kàr, čémer [ər], čímer [ər] (ȁ ẹ̑) ~ sem rekel, tega ne bom preklical; To je edino, s čimer, s °čemer se ne strinjam; To, ●o čemur me sprašuješ, mi ni prav nič znano o čemer; Tovoril je iz Trsta sol, ~ je bilo že tedaj prepovedano to; V knjigi ni nič takega, ●kar ne bi znal česar

katérikrat poljubn. prisl. zaim. (ẹ́) star. kdaj: Ali si že bil ~ na Triglavu

kdáj vpraš. čas. prisl. zaim. (á/ȃ)
1. ~ se je to zgodilo; Zanimalo ga je, ~ so se tod naselili naši predniki; Od ~ si v novi službi
2. poud.: ~ že bi se to moralo zgoditi |zdavnaj|; ~ je še vrana vrani izkljuvala oči |nikoli|; ~ sem pa pri tej hiši kaj pomenil |nikoli|

kdó2 kóga m, poljubn. zaim. človeškosti kómu, kóga, kóm, kóm (ọ́; ọ̑) Je že ~ tukaj; Če ~ potrka, mu ne odpirajte; To se bo že našlo ●pri komu pri kom; Že spet s kom klepeta; Čigav je dežnik? -Bo že od koga |čigav|; ~ drug bi že zdavnaj obupal

kdór žé kógar ~ m, ozir. poljubn. zaim. zv. človeškosti, prvi del dalje kot kdor (ọ̑) posedati s komer že

kjé1 vpraš. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑)
1. ~ je Boč; Vprašal me je, ~ stanujem; ~ drugje si še služboval; °Od ~ je doma od kod
2. poud.: ~ so že tisti časi |zelo daleč|; ~ bo to vedel tak otrok |ne more vedeti|; Pa vas ubogajo? -Kje pa |nikakor ne|

kjé2 poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑) Je še ~ tako lepo kakor tukaj; Bi se ~ ustavili?; Se bo že ~ našel prostor tudi zate; Naj se tam ~ ustanovi šola; Morali bi ~ najti človeka za to vlogo; Gledal je, da bi se ~ srečal z njo

kjér kóli tudi kjérkóli poudar. ozir. poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. zv. (ẹ̑ ọ̑) ~ ~ se prepirata dva, tretji dobiček ima; Naj se zaposli, ~ ~ hoče; Naj se zaposli, ~ ~ že; Ustavlja se v vsaki gostilni, ~ ~ imajo dobro vino |v vsaki, v kateri|; Bival je ~ ~, samo da ni bilo predaleč do vode

klásje -a s, skup. (á) ~ že rumeni

kobacáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; kobacánje; (-àt) (á ȃ) Otrok že ~a; poud. počasi ~ po snegu |nerodno, okorno hoditi|
kobacáti se -ám se (á ȃ) ~ ~ iz jame

kóder kóli tudi kóderkóli poudar. ozir. poljubn. prostor. prisl. zaim. zv. poti ali razmeščenosti (ọ̑ ọ̑) ~ ~ je divjal tornado, povsod so bile ruševine; Od ~ ~ že prihajaš, si dobrodošel; Do ~ ~ boš lahko pomagal, bo v pomoč; Hodil bi ~ ~, samo da bi dosegel cilj

kôlcati -am [u̯c] nedov. -ajóč, -áje; kôlcanje (ó) ~ zaradi krčev; nizk. kolcati o čem Že dolgo ~ajo ~ tem, naredijo pa nič |govorijo, pripominjajo|
kôlcati se -a se [u̯c] (ó) komu ~a ~ mu od strahu; neknj. pog., poud. kolcati se komu po čem ~a ~ jim po domu |toži|

kólikič vpraš. zapored. prisl. zaim. (ọ́) ~ je že poročen, ali res petič; To zgodbo je povedala ne vem že ~

kólikokrat vpraš. kratn. prisl. zaim. (ọ́) ~ si bil tam; tudi v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnikih Povej, ~ že ponavljaš to vajo; poud. ~ sem mu že rekel, pa ne uboga |velikokrat|; Kdo ve ~ nam je že povedal to zgodbo

kólikor tóliko mer. prisl. zaim. zv. (ọ̑ ọ́) Zdaj je voda že ~ ~ topla nekoliko ; ~ ~ te ima vendarle rad

kómaj3 podr. vez. (ọ̑) v časovnih odvisnikih takoj ko: ~ je prišel, že so ga klicali; ~ je spregovorila, so že udarili po njej

kôpen -pna -o tudi kôpen -pna -ó (ó; ó ó ọ̑) Cesta je že ~a
kôpni -a -o (ó) ~ promet
kôpnost -i ž, pojm. (ó)

kopnéti -ím nedov. kôpni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; kopnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Sneg že ~i; poud.: Prihranki ~ijo |jih zmanjkuje|; Jeza mu že ~i |ponehuje|

kotálkati -am nedov. -ajóč, -áje; kotálkanje (ȃ) Že več let ~a
kotálkati se -am se (ȃ) Deklice se ~ajo po pločniku

krávar -ja m s -em člov. (ȃ) ~ je že napojil živino
krávarica -e ž, člov. (ȃ)
krávarjev -a -o (ȃ)
krávaričin -a -o (ȃ)

kréhati -am nedov. -ajóč, -áje; kréhanje (ẹ́; ẹ̑) poud. |močno, hripavo kašljati|: Že mesece ~a

kríti kríjem nedov. kríj -te, -óč; krìl/kríl -íla, krít, krít -a; krítje; (krít/krìt) (í ȋ) koga/kaj z/s čim ~ otroka s svojim telesom; ~ izdatke, stroške; Gore že ~e sneg pokriva; ~ hudodelca skrivati; Oblak ~e sonce zakriva; publ. ~ potrebe zadovoljevati; kriti komu kaj To jim je kril celo leto prikrival; ~ komu hrbet varovati ga
kríti se kríjem se (í ȋ) Pojma se ne ~eta |pokrivata, nista istovetna|

kúhan -a -o (ȗ) Krompir je že ~; poud.: rdeč kot ~ rak |zelo|; biti ~ in pečen pri kom |biti dostikrat pri kom|
kúhani -a -o (ȗ) ~o vino
kúhanost -i ž, pojm. (ȗ)

kvantáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; kvantánje; (-àt) (á ȃ) slabš. Že spet ~a |prostaško, nespodobno govori|

lát -a tudi lát -ú m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ; ȃ ȗ) Proso že dela ~e; pokr. (koruzni) storž

lazíti in láziti -im tudi láziti -im nedov. lázi -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; lázil -íla tudi -il -ila, lázit; lázenje; (lázit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) Otrok še ne hodi, pač pa že ~i; poud.: ~ ob palici, po vseh štirih |hoditi|; Bolnik ~i kot senca |se s težavo premika|; za enkratno dejanje, v zanikanem velelniku Ne lazi nocoj od doma |ne hodi|; slabš. laziti okrog koga/česa ~ ~ žensk |zalezovati jih|; poud. laziti za kom/čim ~ po gozdu za zajci |zasledovati, loviti jih|

lístati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; lístanje (ȋ) kaj ~ časopis, knjigo; listati po čem ~ ~ starih knjigah, revijah
lístati se -am se (ȋ) redk. poganjati liste: Drevo se že ~a

ljubíti in ljúbiti -im nedov. ljúbi -te in -íte, -èč -éča; ljúbil -íla, ljúbljen -a; ljúbljenje; (ljúbit) (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) koga/kaj ~ dekle, moža, otroka; ~ glasbo; poud. ~ dobro hrano |rad jesti|
ljubíti se in ljúbiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) Že dolgo se ~ita; s smiselnim osebkom ljubiti se komu Danes se mi nič ne ~i; Ne ~i ~ mu delati; pokr. ljubiti se komu česa Če se ti ~i vina, si ga natoči |če si želiš|

lúnica -e ž (ú) manjš.; ljubk. ~ že vzhaja |luna|; nevtr. nohtna ~

majàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ zob; Stopnice so že ~e
majávost -i ž, pojm. (á)

málo4 mer. prisl. (á)
1. biti ~ pomemben, vreden; ~ govoriti, veljati; biti že ~ črviv; priti ~ prej; ~ bolj se potrudi; olepš. ~ hvaležna naloga |nehvaležna|
2. poud., v nikalnih stavkih |prav nič|: Še ~ ji ni podoben; To me niti ~ ne zanima; Tudi ~ ga ne mara; Pisem ni bilo ~ |je bilo precej|
málo po málo mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ sneži
málo po málem mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ srkati kavo

maníja -e ž, pojm. (ȋ) Njegova natančnost je že skoraj ~; ~ po velikih avtomobilih; nestrok. ~ preganjanja |strok. blodnja|; psiht. zboleti za ~o

màrsikàkšen -šna -o mnog. kak. zaim. (ȁȁ) marsikateri: ~o neumnost je že napravil; prejokati ~o noč; ~a ruta ji je všeč, modra, rumena, rdeča

màrsikjé mnog. mestov. prostor. prisl. zaim. (ȁẹ́; ȁẹ̑) ~ je že bil; Letos ~ ne vedo, kam s sadjem

mávželj -žlja tudi mávželj -na [žə] m, prva oblika z -em snov. (á; á) jesti ~

mečkáti -ám [mə tudi me] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; mečkánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ krompir; ~ obleko; slabš.: ~ psička po rokah |pestovati|; Vsi so že končali, ti pa ~aš |počasi delaš|; Odloči se, ne mečkaj |ne obotavljaj se, ne omahuj|
mečkáti se -ám se [mə tudi me] (á ȃ) To blago se ~a; šalj. Nekaj sta se mečkala |ljubkovala|

mêden -dna -o; bolj ~ (é) Hruška je že ~a |zmehčana, umedena|
mêdnost -i ž, pojm. (é)

mednároden -dna -o (á) Ta problem je že ~
mednárodni -a -o (á) ~ dogovor meddržavni dogovor; ~ filmski festival; ~e organizacije
mednárodnost -i ž, pojm. (ȃ)

mehanizíran -a -o (ȋ) Postopek je zdaj že ~
mehanizírani -a -o (ȋ) ~a vojaška enota |z motornimi vozili|
mehanizíranost -i ž, pojm. (ȋ)

mehčáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána, mehčánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ vosek; kem. ~ vodo; poud. mehčati koga ~ pogajalca z grožnjami |pripravljati ga na popuščanje|
mehčáti se -ám se (á ȃ) Sneg se že ~a; poud. Saj se mu že možgani ~ajo |postaja nepreudaren, nepremišljen v ravnanju|

memorírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; memoríranje (ȋ) koga/kaj ~ doživljaje spominjati se jih; hitro in natančno ~ si zapomniti; memorirati komu kaj ~ učitelju že obravnavano snov pripovedovati (na pamet)

mènda in mendà [me in mə] člen. (ȅ; ə̏; ȁ)
1. domnev. Nocoj se ~ že vrnejo; ~ si slep, da ne vidiš, kod hodiš
2. soglaš., knj. pog. Me vzameš s seboj? -Menda ja. Seveda

mesáriti -im nedov. mesárjen -a; mesárjenje (á ȃ) V tej hiši že dolgo ~ijo |se ukvarjajo z mesarstvom|; poud. mesariti koga/kaj Volk je mesaril konja; To knjigo neusmiljeno ~ijo |kritizirajo|

mêsti2 mête tudi mêsti mêde nedov. mêti -íte tudi mêdi -íte, metóč tudi medóč; mêtel -tla in métel mêtla tudi mêdel -dla in médel mêdla, star. mèl mêla, mèst/mêst, metèn -êna tudi medèn -êna; metênje tudi medênje; (mèst/mêst) (é; é) Tri dni že ~e; Metlo je v kosmih; os. mesti kaj ~ drobtine z mize; Burja ~e sneg

milijónkrat kratn. prisl. (ọ̑) poud. že ~ povedano |velikokrat|

miníti mínem dov. míni -íte; miníl -a (í; ȋ) Polnoč je minila; To bo minilo samo od sebe prenehalo; miniti koga/kaj Navdušenje jih je minilo; neobč. ~ mestno obzidje iti mimo; brezos., poud. Jih bo že minilo

modríti1 -ím nedov. môdri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; modrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ zid
modríti se -ím se (í/ȋ í) Grozdje se že ~i; neobč. V daljavi se ~ijo gore se modro odražajo

mogóče2 verjetn. člen. (ọ́) ~ bi kaj dosegli, če bi bili složni; ~ to že veste; ~ je pa res; Ni dosti spil, ~ kozarec ali dva; ~ bi o zadevi še nekoliko premislili; Ali ~ želite še kaj drugega; Bi ~ še malo peciva; Kdo mi bo pomagal? Mogoče ti; Boš prišla jutri? -Mogoče; Na loteriji je zadel več milijonov. -Ni ~

molčáti -ím [u̯č] nedov. môlči -íte, -èč -éča; môlčal -ála, môlčat, -án -ána; molčánje; (môlčat) (á í) Obtoženci ~ijo; poud. Mlini ob vodi že dolgo ~ijo |ne obratujejo|; neobč. molčati kaj Tega ne morem več ~ O tem ne morem več molčati; poud. molčati na kaj ~ ~ vsa vprašanja |ne odgovarjati|; poud. molčati o kom/čem Glej, da boš o tem molčal |ne boš govoril|

motorizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; motorizíranje (ȋ) kaj ~ kmetijstvo
motorizírati se -am se (ȋ) šalj. Ali si se že motoriziral |kupil osebni avtomobil|

mudíti -ím nedov. múdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, mujèn -êna; mujênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga Moram iti, da vas ne bom preveč mudil |jemal časa|; star. Gostje so že nekoliko mudili zamujali; muditi koga z/s čim Kaj me ~iš s temi zadevami
mudíti se -ím se (í/ȋ í)
1. s smiselnim osebkom komu/čemu ~i ~ mi na vlak; poud. Kam pa se vam tako ~i |kam tako hitite|; z nedoločnikom ~i ~ mu vrniti dolg; muditi se komu/čemu z/s čim Mudilo se jim je s pripravami; brezos. Nič se ne ~i
2. ~ ~ pri bolniku |zadrževati se|; publ. ~ ~ na študijskem potovanju biti; knj. pog. Ta stvar se ne ~i ni je treba hitro, takoj opraviti; muditi se z/s kom/čim ~ ~ z otroki, z opravki

muzêj -a m z -em (ȇ) narodni ~; ~ na prostem; poud. Stvar je že za v ~ |je zastarela|

nabíjati -am nedov. -ajóč -áje; -an -ana; nabíjanje (í) kaj na kaj ~ obroče na sode; nabijati kaj z/s čim ~ kalup s peskom; elektr. ~ baterijo z enosmernim tokom polniti; ~ puško, top; nabijati kaj ~ beton, tla s tolkači; poud. ~ cene |dvigati, višati|; žarg. ~ tenis igrati; poud. nabijati na kaj ~ ~ bobne |tolči, udarjati po bobnih|; poud. nabijati po čem Dež ~a ~ oknih |slišno udarja|; žarg. Topovi ~ajo že ves dan |streljajo|
nabíjati se -am se (í) elektr. Delci se negativno ~ajo

načêlo -a s (é) ravnati se po ~ih; v ~u se strinjati; slovarska ~a; ~ protislovja; razvrstiti po kronološkem ~u časovno; poud. To je že v ~u zgrešeno |povsem, v osnovi|

načéti -čnèm dov. -ì -íte; -él -éla, -ét/-èt, -ét -éta; načétje; (-ét/-èt) (ẹ́ ȅ) koga/kaj ~ pogovor; poud. načeti koga Starost ga je že načela |postaral se je|

nadlegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; nadlegovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ mimoidoče; poud. Ta misel ga že dolgo ~uje |vznemirja|; nadlegovati koga za kaj ~ prijatelja za denar |prositi|; nadlegovati koga z/s čim ~ učitelja z vprašanji; publ. nadlegovati koga o čem Novinarji so ga vztrajno nadlegovali o dogodku spraševali

nagníti1 -gníjem dov. nagnítje; drugo gl. gniti (í; í ȋ) Sadje je že nagnilo

naj1 člen.
I. s povednim naklonom
1. 3. os.
a) spodbuj. ~ nas ne čaka; Priče ~ se zglasijo na sodišču; ~ mu bo lahka domača zemlja; Vrag ~ ga vzame
b) zadržk. Pa ~ bo po tvojem; ~ gre, če že hoče; Grdo nas gledajo. ~ nas
c) v vprašalnih stavkih Kaj ~ naredimo; ~ to res verjamem; Kje ~ vzamem denar; Ali ~ grem ali ne; Kako ~ vem, kaj nameravajo
2. 1. os. To je potrebno, če ~ se izognemo posledicam; ~ ti povem, kako se je to zgodilo; publ. Predvsem ~ poudarim njeno požrtvovalnost; publ. Komaj je zdržal do cilja. A ~ povem, da je komaj okreval po bolezni
II. s pogojnim naklonom, domnev. Kupil je parcelo, na kateri ~ bi gradil hišo; Denar ~ bi zbrali s samoprispevkom; Proizvodnja ~ bi se začela še letos; Ustanovili so odbor, ki ~ bi raziskal zadevo; Ta šola ~ bi usposabljala za življenje; To izjavo ~ bi (bil) izrekel na skrivni seji; To bolezen ~ bi povzročile neke glivice
náj -- m (ȃ) Nad vsakim prizadevanjem visi neki ~

naj2 vez.
1. v predmetnih odvisnikih Nagovarjajo me, ~ se umaknem; Pusti ga, ~ gre; Mama mu naroča, (da) ~ spotoma obišče teto
2. v prilastkovih odvisnikih Mnenja smo, ~ odstopi; Dala mi je znamenje, ~ jo počakam
3. v namernih odvisnikih da: Fanta skrij, ~ ga nihče ne vidi; Pojdi domov, ~ ti dajo jesti
4. čustv., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: Kupil bom, ~ stane, kolikor hoče; Stori svojo dolžnost, pa ~ se svet podre; ~ bo tako ali drugače, naprej moramo
5. čustv., v pogojnih odvisnikih |če|: ~ le ona odide, brž bo vse drugače; ~ te kdo sliši, pa bo zamera; ~ bi meni to rekel, jaz bi mu že pokazal
6. v ločnem priredju ~ bo dobro ali slabo, kupil bom

nájin -a -o prvoos. svoj. zaim. iz dv. podstave (ȃ) ~i otroci; ~ najljubši pevec; poud. Kam pa pravzaprav pelje ta ~ vlak? |vlak, na katerem sva|; ~a prtljaga; ~o srečanje
nájin -ega m, člov. (ȃ) knj. pog., poud.: ~ je že doštudiral |najin sin|; ~i so že doma |najini starši|

nàk člen. (ȁ)
1. nik., poud. |ne|: ~, to pa ne gre; Da bi nas poslušala — ~; Tekoči trak, ~, to ni zame
2. čustvov. Stokrat ga prosiš, da telefonira, ~, stokrat pozabi; ~, tako dekle, pa tako neredno; ~, take zabave že dolgo ni bilo

nàka člen. (ȁ)
1. nik., poud. |ne|: Ne boš šel z nami, ~; Ali veš, kam so se skrili? -Naka
2. čustvov. ~, tako veseli pa že dolgo niste bili

naklatíti in naklátiti -im tudi naklátiti -im dov. naklátenje; drugo gl. klatiti (í/ȋ/á á; á) kaj ~ hruške |natresti|; slabš. naklatiti komu kaj Naklatil jim je veliko neumnosti |izrekel, povedal|
naklatíti se in naklátiti se -im se tudi naklátiti se -im se (í/ȋ/á á; á) poud.: Veliko se je že naklatil po svetu |potoval, potepal|; Naklatili so se od vseh strani |prišli|

naléči -léžem dov.; drugo gl. leči1 (ẹ́ ẹ̑) neobč.: Oblaki so nalegli na vrhove; Mrak je že nalegel legel

nalétati -am nedov. -ajóč, -áje; nalétanje (ẹ̑) naletavati: Sneg ~a že od jutra

nalíčkati1 -am dov. -an -ana (ȋ) kaj Danes so naličkali veliko koruze
nalíčkati se -am se (ȋ) poud. česa Letos smo se pa že naličkali koruze |naveličali ličkanja|

namíljen -a -o (ȋ) ~a krpa; Perilo je že ~o
namíljenost -i ž, pojm. (ȋ)

namóčen -a -o; bolj ~ (ọ́) Perilo je že ~o; poud. biti ~ |moker, premočen|
namóčenost -i ž, pojm. (ọ́)

nàmreč tudi námreč prir. vez. (ȁ; ȃ) pojasnj. Midva, ~ brat in jaz, se dobro razumeva; Temu znancu piše samo enkrat na leto, ~ za rojstni dan; Tam, ~ pri sosedovih, je veliko novega; Bili so brez dolgov, brez uradno znanih ~; vzročn. Udeležba na zboru je bila zelo majhna, veliko ljudi je ~ že na dopustu; Vsi so vznemirjeni, zdaj gre ~ za pomembne stvari

napojèn -êna -o (ȅ é é) z/s čim z vlago ~e deske; Živina je že ~a
napojênost -i ž, pojm. (é)

naróbe3 povdk. (ọ̑) Račun je ~; ~ je, da ga niso pravočasno obvestili; poud.: Če samo malo zamudi, je že ~ |so doma v skrbeh, nejevoljni|; Z njim je nekaj ~ |ni popolnoma zdrav; nima urejenega razmerja do okolice|

nasesáti se -ám se [sə in se] dov.; drugo gl. sesati (á ȃ) česa Tele se je že nasesalo mleka

navádno kratn. prisl. (ȃ) Za praznike ~ odide domov; V tem času ~ že spijo; Kakor ~ so se zbrali v gostilni

navelíčati se -am se dov. -an -ana; navelíčanje (ȋ) koga/česa ~ ~ jabolk, mesa; Vsi so se ga že naveličali; ~ ~ zabave; ~ ~ gledati televizijo

navésiti -im dov. navéšen -a; navéšenje (ẹ́ ẹ̑) poud. kaj z/s čim ~ stene s slikami |obesiti več slik|; slabš. navesiti kaj na koga/kaj Vse, kar vidi, ~i nase |obleče|; redk. navesiti komu kaj ~ sodelujočim preveč dolžnosti naložiti
navésiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) redk. povesiti se: Težke fižolovke so se že nekoliko navesile

navŕh1 prisl. (ȓ)
1. mer. povrhu, dodatno: Ob plačilu je dobil še nekaj stotakov ~; poud. Že tako mu je zmanjkovalo časa, za ~ je pa še zbolel |poleg tega|
2. čas., pokr. potem, nato: Leto ~ se je vrnil
3. smer. prostor., pokr. navzgor: postaviti zaboj s spodnjo stranjo ~

navsezgódaj mer. čas. prisl. (ọ̑) poud. |zelo zgodaj zjutraj|: Odpotovali bodo jutri ~; Drugi dan ~ so bili že na delu

naznaníti in naznániti -im dov. naznáni -te in -íte; naznánil -íla, naznánit, naznánjen -a; naznánjenje; (naznánit) (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) koga/kaj ~ nesrečo, nevarnost; ~ prihod gostov; ~ tatu; naznaniti koga/kaj komu/čemu ~ prekupčevalca oblastem
naznaníti se in naznániti se -im se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) Pomlad se je že naznanila

nehávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; nehávanje (ȃ) nehovati: Dež že ~a; z nedoločnikom ~ sovražiti koga; nehavati z/s čim ~ z delom → nehavati delati

nehováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála; nehovánje; (-àt) (á ȗ) Vročina ~uje |ni več tako velika|; z nedoločnikom O tem že ~ujejo govoriti; nehovati z/s čim ~ z delom → nehovati delati
nehováti se -újem se (á ȗ) pešaj. končevati se: Tam se ~uje gozd

nékaj3 -- nedol. količ. zaim. (ẹ́; ẹ̑) Na vasi je pelo ~ fantov; Z ~ ljudmi sem o tem že govorila; ~ uslužbencem so znižali plačo; Čez ~ ur se spet oglasite; vrniti se čez ~ let

nékajodstóten -tna -o (ẹ́/ẹ̑ọ̑) Inflacija je že ~a večodstotna
nékajodstótni -a -o (ẹ́/ẹ̑ọ̑) ~ delež

nékdaj nedol. čas. prisl. zaim. (ẹ̑) daljne preteklosti ~ je bil mlad pevec; Bilo je prijetno kot ~; ~ mogočna vojska; Že od ~ živijo tukaj

nekód nedol. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tod ~ rastejo gobe; Od ~ se je prikazal povodni mož; ~ bomo že našli pot iz te gošče; od ~ iz ozadja; Do ~ bo šlo še z vozom, potem pa pot pod noge; Tam ~ je tedaj stanoval nekje

nekólikšen -šna -o nedol. mer. zaim. (ọ́; ọ̑) Ne vem, kolikšen natančno je, ~ pa že; Z ~o mujo se ji je posrečilo obdržati ravnotežje

neštétokrat kratn. prisl. (ẹ̑) poud. |velikokrat|: Te besede smo že ~ slišali

njegôv -a -o in njegòv -ôva -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. moške podstave (ó; ȍ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~o kolo; Ta plašč je ~
2. ~ odhod na delo; ~a skrb za hišo; ~o sitnarjenje
3. ~ vlak odhaja ob treh
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njegovo visočanstvo
njegôv -ega m, člov. (ó) knj. pog., poud.: ~ je pri vojakih |njegov sin|; Vsi ~i so že pomrli |njegovi bližnji sorodniki|
njegôva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~e ni doma |njegove žene, njegovega dekleta|; pojm., knj. pog. ~a bo obveljala njegova odločitev
njegôvo -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Hiša stoji na ~em na njegovem zemljišču
po njegôvo nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njegovem okusu, volji
po njegôvem nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ to ne drži po njegovem mnenju

njún -a -o tretjeos. svoj. zaim. iz dv. podstave (ú; ȗ)
1. ~i kovčki; ~a otroka
2. ~a ljubezen
3. ~i najljubši slikarji
4. Kam vodi ~a pot?
njún -ega m, člov. (ȃ) knj. pog., poud. ~i so že na dopustu |njuni otroci|

nò člen. (ȍ)
1. spodbuj. ~, reci kaj; Daj ji ~ mir
2. soglaš. ~, pa naj bo po tvojem; ~, prav, bom pa povedal
3. čustvov. Glej ga ~, je že prišel

nóč -í ž nôči -- nôči -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ)
1. ~ in dan; ~ se dela noči se; ~ na ponedeljek; Čez ~ je zapadel sneg; poud. pod ~ se vrniti |ko se že noči|; pogovarjati se pozno v ~; Lahko ~ |pozdrav|; pesn. črna ~ temna; poud. ~ v njegovi duši |žalost, obup|; omilj. prijateljice ~i |vlačuge, prostitutke|
2. To ~ so zbežali nocoj; Za ~ si pripraviti čaj za ponoči; poud. ~ in dan dela |kar naprej, neprenehoma|; prakt.sp. imeti koga čez ~ prenočiti ga; poud. čez ~ zasloveti |na hitro, nepričakovano|; ver.: velika ~; sveta ~

numeríran -a -o (ȋ) oštevilčen: listi so že ~i
numerírani -a -o (ȋ) ~ izvod knjige; ~a izdaja
numeríranost -i ž, pojm. (ȋ) oštevilčenost

ò razpolož. medm. (ȍ) ~, ga bo že minilo; ~, beži, beži, saj ni hudega; ~ ne, fant, tako ne bo šlo

ó2 razpolož. medm. (ọ̑) ~, kako lepo; ~ glej, kdo je prišel; ~, še kako me zanima; ~, da bi bili že doma; nenaglašeno ~ máti, ~ domovína

obrabíti in obrábiti -im dov. obrábljenje; drugo gl. rabiti (í/ȋ/á á) kaj ~ orodje
obrabíti se in obrábiti se -im se (í/ȋ/á á) Stroj se je že obrabil

obráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obráčanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj ~ bolnika s hrbta na bok; poud. ~ koga na svojo stran |pridobivati ga za svoje načrte|
obráčati se -am se (á ȃ; ȃ) Veter se ~a; obračati se na koga/kaj ~ ~ ~ starše za nasvet; ~ ~ ~ predsedstvo; poud. obračati se po kom Fant se že ~a po dekletih |kaže zanimanje zanje|; obračati se za kom ~ ~ ~ dekleti |kazati zanimanje zanje|; brezos. obračati se komu Bolniku se že ~a na bolje |stanje se mu izboljšuje|

obratováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; obratovánje; (-àt) (á ȗ) Nova elektrarna že ~uje; Od sedmih hotelov ~ujejo le trije → so odprti; Ladja ~uje na progi Reka—Dubrovnik → vozi

obregováti se -újem se nedov. -ujóč se, -ováje se; -àl se -ála se, -àt se; obregovánje; (-àt se) (á ȗ) poud. ob koga/kaj ~ ~ ~ delo komisije |pritoževati se nad delom|; poud. obregovati se nad kom/čim ~ ~ ~ obrtniki |jeziti se nanje|; poud. Že spet se ~uje |nejevoljno, zadirčno govori|

obstojèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) zraven že ~e hiše prizidati garažo
obstojéči -a -e (ẹ́) ~ pravni red → sedanji, veljavni; ~ zakoni → veljavni; takrat ~e razmere → takratne
obstojéče -ega s, pojm. (ẹ́) kritizirati vse ~

obúti obújem dov. -úl/-ùl -úla, -út/-ùt, -út -úta; obútje; (-út/-ùt) (ú ȗ) koga/kaj ~ čevlje; ~ otroka; poud. ~ sebe in družino |oskrbeti z obutvijo|; obuti komu kaj ~ otroku čevlje
obúti se obújem se (ú ȗ) Otrok se že sam ~e

ocedíti -ím dov. océdil -íla, nam. ocedít/ocedìt; ocejênje; drugo gl. cediti (í/ȋ í) kaj ~ čaj
ocedíti se -ím se (í/ȋ í) Voda se je že ocedila

odbíti -bíjem dov., nam. odbít/odbìt; odbítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) komu/čemu kaj ~ brani zob; publ. ~ beguncem pomoč odreči; odbiti koga/kaj ~ napad; ~ sovražnika; ~ ponudbo, snubca → odkloniti; odbiti koga/kaj od koga/česa ~ otroka od sebe; ~ stroške od izplačila; odbiti kaj z/s čim ~ žogo z glavo; Ura je odbila enajst; Vse ure so že odbile |prenehale biti|
odbíti se -bíjem se (í ȋ) Sekira se mu je odbila; odbiti se od česa Žoga se je odbila od vratnice

odcvétati -am nedov. -ajóč, -áje; odcvétanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Lipa že ~a

oddán -a -o (á) prejemati najemnino za ~o stanovanje; neknj. pog. Dekle je že ~o poročeno, zaročeno
oddánost -i ž, pojm. (á)

odhájati -am nedov. -ajóč, -áje; odhájanje (ȃ) ~ zgodaj zjutraj; ~ spat; ~ v pokoj; Ali že ~aš

odklêj1 in odklèj mer. čas. prisl. zaim. (é/ȇ; ȅ) neobč. od kdaj: ~ se že poznava

odkríti -kríjem dov., nam. odkrít/odkrìt; odkrítje; drugo gl. kriti (í ȋ) koga/kaj ~ lonec; ~ spečega otroka; ~ zaroto; ~ več napak v besedilu najti; ~ stroj → izumiti, iznajti; slabš. Ta človek že ne bo odkril Amerike |ni posebno bister, pameten|; odkriti komu kaj ~ prijatelju skrivnost
odkríti se -kríjem se (í ȋ) ~ ~ zaradi vročine; poud. Na vrhu gore se je odkril čudovit razgled |pokazal|

odmaševáti -újem dov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; odmaševánje; (-àt) (á ȗ) Duhovnik je odmaševal že ob petih

odmláda mer. čas. prisl. (ȃ) poznati se že ~ od mladega

odpeljáti -péljem tudi odpeljáti -ám dov. odpeljánje; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) koga/kaj ~ avtomobil na servis; Vlak je že odpeljal
odpeljáti se -péljem se tudi odpeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) z/s čim ~ ~ z avtomobilom

odprídigati -am dov. -an -ana; odprídiganje (í) Duhovnik je že odpridigal; odpridigati kaj poud. ~ odgovor |mehanično odgovoriti|

odrásti1 -rástem dov., nam. odràst; odráščenje; drugo gl. rasti1 (á) Sin je že odrastel; odrasti v kaj Odrastla je v lepo dekle; poud. odrasti čemu ~ otroškim igračam |ne igrati se več z njimi|

odslužíti in odslúžiti -im dov. odslúženje; drugo gl. služiti (í/ȋ/ú ú) kaj ~ vojaški rok; odslužiti kaj z/s čim ~ stanovanje z delom; knj. pog. ~ kazen prestati; poud. Stroj je že odslužil |se je izrabil, je dotrajal|

odstávljati -am nedov. -an -ana; odstávljanje (á) koga/kaj ~ lonce s štedilnika; Psica že ~a mladiče |jim omejuje čas sesanja|

odtájati -am dov. -an -ana; odtájanje (ȃ) kaj ~ zamrznjeno živilo
odtájati se -am se (ȃ) Meso se je že odtajalo; poud. Počasi se je odtajal |postal prijaznejši|

odtečèn -êna -o (ȅ é é) prestreči ~o tekočino; Perilo je že ~o

odvečérjati -am dov. (ẹ̑) Ko se je vrnil, so doma že odvečerjali

odvrtéti -ím dov. odvrtênje; drugo gl. vrteti (ẹ́ í) kaj ~ pipo do konca |odviti, odpreti|; žarg. Ta film so že večkrat odvrteli predvajali
odvrtéti se -ím se (ẹ́ í) Vrtiljak se je odvrtel

odživéti -ím dov.; drugo gl. živeti (ẹ́ í) redk. kaj ~ dan preživeti; poud. Svoje je že odživel |preživel|

ogníti ogníjem dov. ognítje; drugo gl. gniti (í; í ȋ) redk. Krompir je že ognil nagnil

ogoléti -ím dov. ogôlel -éla in ogolèl/ogolél -éla; ogolênje; drugo gl. goleti (ẹ́ í) Drevje je že ogolelo

ogolíti -ím in ogolíti ogólim dov. ogólil -íla in ogôlil -íla, nam. ogolít/ogolìt in ogôlit; ogóljenje tudi ogoljênje; drugo gl. goliti (í/ȋ í; í/ȋ ọ́) kaj ~ prašiča
ogolíti se -ím se in ogolíti se ogólim se (í/ȋ í; í/ȋ ọ́) Jablane so se že ogolile

ogréti ogrêjem dov., nam. ogrèt/ogrét; ogrétje; drugo gl. greti (ẹ́ ȇ) koga/kaj Sonce jih je ogrelo; ~ vodo do sto stopinj; poud. ogreti koga/kaj za kaj ~ sodelavce za načrt |navdušiti|
ogréti se ogrêjem se (ẹ́ ȇ) Voda se je ogrela; poud. ogreti se za koga/kaj ~ ~ ~ šport |navdušiti se|; brezos. Zunaj se je že ogrelo

okísati -am dov. -an -ana; okísanje (ȋ) kaj z/s čim ~ solato z limoninim sokom; kmet. ~ travo
okísati se -am se (ȋ) Vino se je že okisalo

omeníti in oméniti -im dov. oméni -te in -íte; oménil -íla, oménit, oménjen -a; oménjenje; (oménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj večkrat ~ mater; Omenili smo že, kako živijo

oménjen -a -o (ẹ́) večkrat ~o ime
oménjeni -a -o (ẹ́) prebrati ~ članek
oménjeno -ega s, pojm. (ẹ́) ponoviti že ~o
oménjenost -i ž, pojm. (ẹ́)

omréžiti -im dov. -en -ena; omréženje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ dvorišče; poud. omrežiti koga Ta ženska je že marsikoga omrežila |ga pridobila zase|
omréžiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) neobč. z/s čim Nebo se je omrežilo z oblaki obdalo

òn ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed.: m njêga, njêmu, njêga, njêm °njêmu, njím; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən], ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela
1. im. oblike se rabijo:
a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne ti;
b) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desno;
c) v prir. besedni zv. Tone, sosed in oni;
č) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) kadar so poudarjene Prav njih sem se bal;
b) kadar so v protistavi Njih se ne boji, očeta pa že bolj;
c) v prir. besedni zv. pri njih in pri sosedovih;
č) v podr. besedni zv. Njih samih je bilo strah; Njiju dveh se nisem bal; tudi njim;
d) v predl. zv. k njima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev

onegá -- m, ž, s, posredno poimenovalni zaim. (á) slabš.: Saj veš, tisti ~; Takle ~, pa se nosi kot pav; Tole ~ nas že ne bo učilo; To niso ~, pošteni ljudje

óni -a -o kaz. vrst. zaim. najbolj oddaljenega (ọ̑) ~ gospod v kočiji je bil cesar; ~a hiša ob potoku; ~a poslednja skrivnost življenja; oditi s tega sveta na ~ega; Nekaj vpitja se je slišalo z ~e strani Save; To je ~ človek, kako se že piše
óni -ega m, člov. (ọ̑) Ti boš povabljen, ~ pa ne; Z ~im je hodila več let; Prebivalci so bili deloma kmetje deloma delavci. Onih je bilo manj, so pa bili bolj premožni; Ali ~ ne pride? |določena oseba|
óna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je spet telefonirala; poud. ~ s koso |smrt|
óno -ega s, pojm. (ọ̑) ukvarjati se s tem in ~im; psih. človekovo ~ |id|

ónkraj1 kaz. mestov. prostor. prisl. (ọ̑) ~ je že pomlad; omilj. biti ~ |mrtev|

opériti -im dov. opérjen -a; opérjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ puščico
opériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Mladiči so se že operili

òpla razpolož. medm. (ȍ) ~, tako že ne boš govoril; ~, res sem neroden

oprézati -am nedov. -ajóč, -áje; oprézanje (ẹ́; ẹ̑) za kom/čim ~ ~ tatovi; poud. Fant že ~a ~ dekleti |se zanima zanje|

orumenéti -ím dov. orumenênje; drugo gl. rumeneti (ẹ́ í) Drevje je že orumenelo

osámljen2 -a -o tudi osamljèn -êna -o; bolj ~ (ȃ; ȅ é é) Vsi nevarni bolniki so že ~i |izolirani|
osámljenost -i tudi osamljênost -i ž, pojm. (ȃ; é)

osút -a -o (ȗ) Krompir je že ~; ~o listje
osútost -i ž, pojm. (ȗ)

osvéščati -am nedov. -an -ana; osvéščanje (ẹ́) koga ~ utopljenca → zbujati ga iz nezavesti; kulturno ~ → ozaveščati; osveščati koga česa ~ mladino dolžnosti → delati, da se zave dolžnosti
osvéščati se -am se (ẹ́) česa ~ ~ krivde → zavedati se; Ponesrečenec se že ~a → se začenja zavedati, se zbujati iz nezavesti

otájati -am dov. -an -ana; otájanje (ȃ) koga/kaj ~ meso; poud. Vino ga je otajalo |sprostilo|
otájati se -am se (ȃ) Jezero se je že otajalo

ozóbiti -im tudi ozobíti -ím dov. -i -ite tudi ozóbi -íte; -il -ila tudi ozóbil -íla, -it tudi -ít/-ìt, ozóbljen -a tudi ozobljèn -êna; ozóbljenje tudi ozobljênje; (-ít tudi -ít/-ìt) (ọ́ ọ̑; ọ̑; í/ȋ í) kaj ~ površino valja
ozóbiti se -im se tudi ozobíti se -ím se (ọ́ ọ̑; ọ̑; í/ȋ í) neobč. Otrok se je že ozobil dobil zobe

ozŕniti -im dov. ozŕnjen -a; ozŕnjenje (ŕ ȓ; ȓ) kaj ~ papir
ozŕniti se -im se (ŕ ȓ; ȓ) Klasi so se že ozrnili

oženíti ožénim dov.; drugo gl. ženiti (í/ȋ ẹ́) koga poud. Enega sina je že oženil |oddal v zakon|; neknj. ljud. Ni je smel ~ se smel oženiti z njo
oženíti se ožénim se (í/ȋ ẹ́) z/s kom ~ ~ s sosedo; neknj. pog. Kdaj se bosta pa vidva oženila poročila

pa2 člen.
1. navez. ~ se že dolgo poznata
2. poudar. Nekdo prihaja. -Kdo ~

pámtivék -a m (ȃẹ̑) poud. biti znano že od ~a |od zdavnaj, zelo dolgo|
od pámtivéka čas. prisl. zv. (ȃẹ̑) poud. |od zdavnaj, zelo dolgo|: To je znano že ~ ~

pasé povdk. (ẹ̑) izobr. To je že ~ mimo, končano

pavzírati -am nedov. -ajóč; pavzíranje (ȋ) šol. žarg. Študent ~a že drugo leto

pêči pêčem nedov., 3. os. mn., neobč. pekó, pêci -íte, pekóč; pékel pêkla, pèč/pêč, pečèn -êna; pečênje; (pèč/pêč) (é) kaj ~ kruh; znati ~; peči koga Rana ga ~e; poud. Vest ga ~e |očita si krivdo|; brezos. ~e me v prsih
pêči se pêčem se (é) Meso se že ~e; poud. ~ ~ na soncu |biti, zadrževati se|

plahníti in pláhniti -em nedov. pláhni -te in -íte, -èč -éča; pláhnil -íla; pláhnjenje; (pláhnit) (í/ȋ/á á) Oteklina že ~e

plodíti -ím nedov. plôdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, plojèn -êna; plojênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. kaj ~ krave oplojevati; Drevo že več let ni plodilo rodilo
plodíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. razmnoževati se

poameričániti -im dov. poameričánjen -a; poameričánjenje (á ȃ) koga ~ priseljence
poameričániti se -im se (á ȃ) Otroci so se že poameričanili

počesáti -čéšem dov. počesánje; drugo gl. česati (á ẹ́) koga/kaj ~ otroke; ~ si brado
počesáti se -češem se (á ẹ́) Otrok se že sam ~e

podaljševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; podaljševánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ obleke
podaljševáti se -újem se (á ȗ) Dan se že ~uje

podírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; podíranje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ hišo; podirati komu kaj poud. ~ otroku srečo |povzročati, da ni srečen|
podírati se -am se (í ȋ; ȋ) Hiša se že ~a

podráščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; podráščanje (á) kaj Grmovje ~a gozd; poud. Brada je že začela ~ |ponovno rasti|

pogòn -ôna m, pojm. (ȍ ó) ~ turbin; vozilo brez lastnega ~a, na bencinski ~, z bencinskim ~om; avtomobil s ~om na vsa štiri kolesa; spraviti stroj v ~; publ. Elektrarna je že v ~u je začela obratovati; števn., neobč. ~ na divjad

pohájati -am nedov. -ajóč, -áje; pohájanje (ȃ) komu Denar nam že ~a; poud. ~ po mestu |postopati, pohajkovati|

poizvedováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; poizvedovánje; (-àt) (á ȗ) po kom/čem ~ ~ vremenu; poizvedovati za kom Že spet ~ujejo ~ sosedom |ga iščejo|

pojénjati -am dov. pojénjanje (ẹ́; ẹ̑) pešaj.: Nevihta je že pojenjala ponehala; Njegovo navdušenje je pojenjalo popustilo

pokójni -a -o (ọ̑) ~ oče; biti že ~
pokójni -ega m, člov. (ọ̑) spomin na ~ega
pokójna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) žalovati za ~o

pôljásno [u̯j] nač. prisl. (ȏá) To je ~ čutil že prej

pomlád -i ž, tož. ed. tudi na pómlad (ȃ) ~ prihaja; V dolini je že ~; na ~ se vrniti; Sneg je ležal globoko v ~; Bilo je lansko ~, neobč. lanske ~i; pesn. ~ se budi; publ. politična ~

pomladánski -a -o (á) ~ mesec; Sonce je že ~o

pomodréti -ím dov. pomodrênje; drugo gl. modreti (ẹ́ í) Grozdje je že pomodrelo; ~ v obraz

pomodríti -ím dov. pomódril -íla, nam. pomodrít/pomodrìt; pomodrênje; drugo gl. modriti1 (í/ȋ í) kaj Te tekočine snov ~ijo
pomodríti se -ím se (í/ȋ í) Slive so se že pomodrile

pomožíti -ím dov. pomóžil -íla, nam. pomožít/pomožìt; drugo gl. možiti (í/ȋ í) koga Hčere je pomožil in sinove oženil
pomožíti se -ím se (í/ȋ í) Vse njene znanke so se že pomožile

pomrzováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála; pomrzovánje; (-àt) (á ȗ) Sneg že ~uje; brezos. Že zgodaj je pomrzovalo

ponarodévati -am nedov. -ajóč, -áje; ponarodévanje (ẹ́) Njegova pesem že ~a

pooráti -ôrjem in pooráti -órjem dov., nam. pooràt; pooránje; drugo gl. orati (á ó; á ọ́) kaj ~ njivo zorati; Za letos so že poorali

pópkast -a -o (ọ̑) Vrtnica je že zelo ~a |polna popkov|

pordečéti -ím dov. pordečênje; drugo gl. rdečeti (ẹ́ í) Listje je že pordečelo

porumenévati -am nedov. -ajóč; porumenévanje (ẹ́) Gozd že ~a

potêči -têčem dov.; drugo gl. teči (é) ~ nekaj korakov; Potni list je že potekel

potegníti in potégniti -em dov. potégni -te in -íte; potégnil -íla, potégnit, potégnjen -a; potégnjenje; (potégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ otroka k sebi; ~ zavoro; knj. pog.: ~ naivneža (za nos) nalagati, prevarati; ~ obiskovalca na postajo odpeljati; ~ vodovod do hiše napeljati, speljati; ~ (ta) kratko, krajši konec biti na slabšem, biti prikrajšan; publ. ~ zaključek → sklepati, narediti sklep; potegniti koga za kaj ~ dečka za rokav; poud. potegniti koga v kaj ~ tovariša v pustolovščino |spraviti|; potegniti z/s čim po čem ~ s čopičem po zidu; knj. pog. potegniti z/s kom ~ s šibkejšim podpreti ga; Potegnil je močen veter; Vlak je že potegnil speljal; avt. žarg. Avto ~e 200 km na uro |njegova največja hitrost je|; brezos. Hladno je potegnilo
potegníti jo in potégniti jo -em jo (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) knj. pog., poud. ~ ~ od doma |iti, oditi|
potegníti se in potégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Kolona se je potegnila; knj. pog. Fant se je potegnil je zrasel; neknj. pog. ~ ~ nazaj umakniti se; knj. pog. potegniti se za koga/kaj zavzeti se, posredovati

poznáti -znám nedov.; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj ~ koga po hoji; dobro ~ evropsko književnost; poud.: ~ koga do obisti, do jeter |poznati vse njegove (slabe) lastnosti|; Bolnik nikogar ne ~a |ni pri zavesti|
poznáti se -ám se (á ȃ) Midva se že ~ava; poznati se komu/čemu Delu se ~a naglica; brezos. Noseča je, pa se ji še ne ~a; poznati se z/s kom ~ ~ s profesorjem

práktično2 presoj. člen. (á) poud.: Naloga je ~ že opravljena |skoraj|; Tako ravnanje ~ samo škoduje |pravzaprav|

prasíti se -ím se dvovid. prási se -íte se, nedov. -èč se -éča se; -íl se -íla se; prasênje; (-ít se) (í/ȋ í) Svinja se je že prasila

pràv3 povdk. (ȁ) ~ je, da dobi nagrado; Ni ~, da tako ravnajo; ~, pa pojdimo; ~, kakor hočeš; Že ~, bom vedel za drugič; prav komu Ni mu ~, da greš

právi -a -o (ȃ) ~ podatek; On je ~ Ljubljančan |po izvoru iz Ljubljane|; geom. ~ kot; ~a stran kovanca prednja; poud.: ~a reč, če ima avto |izraža omalovaževanje|; imeti glavo na ~em mestu |znati pametno premišljevati, ravnati|; Že dolgo ni bilo ~ega dežja |obilnega|; nevtr. Ta zvezek ni ~; knj. pog. Noga še ni ~a zdrava; pravi za koga/kaj Ta družba ni ~a zate
právi -ega m, člov. (ȃ) dočakati ~ega
práva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) knj. pog. Ni še srečal ~e |našel zanj primernega dekleta|; nečlov., poud.: Če misliš, da je tvoja ~, pa naredi po svoje |če misliš, da je prav, kar trdiš|; izreči, zadeti ~o |pravo misel, besedo|; knj. pog. biti pri ~i pameten, razsoden; duševno zdrav
právost -i ž, pojm. (ȃ)

pravíca -e ž (í) ~ sodelovati na zborovanju; Ima ~o živeti, do življenja, da živi; potegovati se za ~e; kaznovati koga po ~i; poud.: po ~i sumiti koga |utemeljeno|; Po ~i povedano, vsega sem že sit |odkrito|; nevtr. avtorske ~e; dedna ~; ustavne ~e; ~e otrok; ~ pritožbe, do pritožbe; publ. ~ na pritožbo; ~ do izbire; ~ iz delovnega razmerja; ~e in dolžnosti; poud. ~ ga je zasačila pri vlomu |oblast, sodišče|; vznes. hiša ~e sodišče; star. dokument, listina

pravílo -a s (í) prometna ~a; slovnična ~a; življenjsko ~; ~a društva; ~a za pisanje prošnje; ~a o lepem vedenju; delati proti ~om, po ~u, v skladu s ~i; publ. Dovoljenje so po ~u dobile le ženske praviloma; neobč. Odločni in vztrajni po ~u uspejo navadno, večinoma; poud.: vesti se po vseh ~ih |kot se pričakuje, zahteva|; Zamuda pri tem vlaku je že kar ~ |običajna, navadna|

prebújen -jna -o (ú; ȗ) Trava je že kar ~a

predrámljen -a -o; bolj ~ (á) biti že čisto ~
predrámljenost -i ž, pojm. (á)

pregúrati -am dov. -an -ana; pregúranje (ȗ) neknj. pog. prebiti, preživeti: Bomo že kako pregurali

preizkúšen -a -o; bolj ~ (ȗ) ~ gorski vodnik; Motor je že ~
preizkúšenost -i ž, pojm. (ȗ)

prêjšnjikrat kratn. prisl. (é/ȇ) To smo ugotovili že ~

preklét -a -o (ẹ̑) čutiti se ~ega
prekléti -a -o (ẹ̑) poud. Že spet ta ~ dež |izraža odklonilen odnos|; zmer. Ti ~ bik ti; poud. imeti ~o srečo |izraža visoko stopnjo|
preklétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

premnógo -- nedol. količ. štev. (ọ̑) neobč. zelo veliko: Od dogodka je minilo že ~ let; ~ mater je izgubilo svoje sinove

prenehováti -újem nedov. prenehovánje; drugo gl. nehovati (á ȗ) z nedoločnikom ~ se zanimati za okolico; prenehovati z/s čim ~ z delom → prenehovati delati; Hrup že ~uje

preráščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; preráščanje (á) koga/kaj Otroci ga že ~ajo; preraščati v kaj Tesnoba ~a ~ grozo

presésti -sédem dov. preséden -a; presédenje; drugo gl. sesti (ẹ́ ẹ̑) koga ~ učenca; poud. presesti komu Čakanje jim je že presedlo |postalo neprijetno, zoprno|; ~ z vlaka na avtobus
presésti se -sédem se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ na stolu; ~ ~ z vlaka na avtobus

preséžen1 -a -o (ẹ̑) že ~ rekord; ~a nasprotja → odpravljena, odstranjena
preséženost -i ž, pojm. (ẹ̑)

preskrbljèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) Otroci so že ~i; preskrbljen z/s čim biti ~ s premogom
preskrbljênost -i ž, pojm. (é)

prêsti prêdem in présti prédem nedov. -i -íte in -i -ite, -óč; prédel prêdla in prédel -dla, pokr. prèl prêla in prèl préla, prèst/prêst in prést, predèn -êna in préden -a; predênje in prédenje; (prèst/prêst in prést/prèst) (é; ẹ́) kaj ~ volno; poud. ~ zgodbe |pripovedovati|; poud. presti kaj proti komu Nekaj ~e ~ sosedom |naklepa|; Maček ~e; poud. presti komu Slaba nam ~e |težko živimo|; Trda mi ~e za denar |zmanjkuje mi denarja|; brezos. Presneto nam že ~e |hudo je|
prêsti se prêdem se in présti se prédem se (é; ẹ́) neobč., poud. Skozi okno se ~e mrak |se širi, prihaja|

prestrojèn -êna -o tudi prestrójen -a -o (ȅ é é; ọ́) Koža je že ~a
prestrojênost -i tudi prestrójenost -i ž, pojm. (é; ọ́)

presvétlost -i in presvètlost -i in presvetlóst -i [druga oblika və] ž, člov. (ẹ̑; ə̀; ọ̑) privzdig., s svoj. zaim. Njegova ~ se je že vrnila |naslov za fevdalnega gospoda|; zastar. Vaša ~ |nagovor|

prevèč4 povdk. (ȅ) Obljubiti in dati je ~ |Obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje|; poud. To je pa že več kot ~ |Tega ni mogoče več prenašati|; knj. pog. preveč za koga To razburjenje je bilo zanj ~ ga je zelo prizadelo

prevládan -a -o (á; ȃ) že ~a smer v filozofiji
prevládanost -i ž, pojm. (á; ȃ)

preživéti -ím dov. prežívljen -a, preživét -a; prežívljenje, preživétje; drugo gl. živeti (ẹ́ í) koga/kaj ~ nesrečo; ~ počitnice na morju; Oče je preživel sina; težko °~ družino preživiti
preživéti se -ím se (ẹ́ í) Taka miselnost se je že preživela; °preživeti se z/s čim ~ ~ z inštrukcijami preživiti se

prijémati -am tudi prijémati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč tudi -óč, -áje; -an -ana; prijémanje (ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ gumbe na obleki; poud.: ~ dolžnike, naj vrnejo denar |terjati|; ~ajo ga krči |ima jih|; brezos. ~a ga, da bi se razjokal |rad bi se razjokal|; prijemati koga za kaj ~ človeka za roko; Ribe dobro ~ajo; zdrav. žarg. Ta zdravila pri njej ne ~ajo ne učinkujejo
prijémati se -am se tudi prijémati se -ljem se (ẹ̑; ẹ̑) koga/česa ~ ~ držala in počasi hoditi; Bluza se preveč ~a telesa; prijemati se za kaj ~ ~ ~ ograjo; Drevje se že ~a

prikrojeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; prikrojevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ dogodke; ~ že ukrojene obleke |popravljati njihov kroj|

prisében -bna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ̑; ẹ́; ẹ̑) ~ voznik; ostati ~; neobč. Bolnik je že ~ pri zavesti
prisébni -a -o (ẹ́; ẹ̑) star. ~ konj levi konj
prisébnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)

pristúda -e ž, člov. (ȗ) slabš. Ta ~ me že ne bo motil(a) |neprijeten, zoprn človek|; nečlov., pojm., neobč. ~ nad čim gnus

prisvítati -am dov. (ȋ) neobč. prisijati, prisvetiti: Zvezde so že prisvitale

príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo

príželjc -a [žə] m s -em (ȋ) |organ v prsnem košu|

pròč1 smer. prostor. prisl. (ȍ) iti, teči ~; poslati, spraviti ~; Brž ~; knj. pog. držati se ~ od politike |ne ukvarjati se z njo|; daleč ~; Letališče je pol ure ~; knj. pog.: vreči pokvarjeno hrano ~ zavreči, odvreči; To je ~ vržen denar zapravljen, nekoristno uporabljen; Že dolgo je ~ zdoma

profesionalízem -zma [ijo] m, pojm. (í) poklicno opravljanje dejavnosti; poud. To je že pravi ~ |strokovno, kakovostno opravljanje česa|

propálica -e ž, člov. (ȃ) neknj. ljud., slabš. |pokvarjen, moralno propadel človek|: Ta ~ nas že ne bo izkoriščal(a)
propáličin -a -o (ȃ) neknj. ljud., slabš.

prosíti prósim nedov. prôsi -íte, -èč -éča; prôsil -íla, prôsit, próšen -a; próšenje; (prôsit) (í/ȋ ọ́) koga česa ~ prijatelja odpuščanja; prositi koga za kaj ~ očeta za denar; Prosim, odprite okno |izraža vljudnost|; trg. žarg. Prosim, že dobite? |Ali vam že strežejo?|

pŕskati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pŕskanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj ~ barvo na platno; ~ slino; poud. prskati komu kaj ~ sosedu nekaj na uho |smejoč se govoriti|; Opice ~ajo in pihajo
pŕskati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) Koze so se že začele prskati se goniti

racáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; racánje; (-àt) (á ȃ) Račke ~ajo; poud.: Otrok že ~a |nerodno hodi|; Ta ženska pa ~a |hodi kot raca|

rájželjc -a [žə] m z -em (ȃ) |del tankega črevesa pri teletu|; snov., kuhar. pripraviti ~

raníca -e ž (í) ~ že cveti; češnja ~

razcefrán -a -o [ce in cə]; bolj ~ (á) ~e čipke; Hlače so že ~e
razcefránost -i [ce in cə] ž, pojm. (á)

razjasnjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razjasnjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj Burja ~uje nebo; razjasnjevati komu kaj ~ ljudem naravne pojave
razjasnjeváti se -újem se (á ȗ) Nebo se ~uje jasni; Počasi so se stvari razjasnjevale jasnile; brezos. Se že ~uje jasni

razpádati -am nedov. -ajóč, -áje; razpádanje (á ȃ; ȃ) Skala ~a; Njun zakon že ~a; razpadati v kaj Ogljikov dioksid ~a ~ ogljikov oksid in kisik

razsejáti -sêjem dov., nam. razsejàt; razsejánje; drugo gl. sejati1 (á ȇ) kaj Veter je razsejal plevel
razsejáti se -sêjem se (á ȇ) Mak se je razsejal med žito; neobč. Rak se je razsejal že v druge organe se razširil

raztájati -am dov. -an -ana; raztájanje (ȃ) kaj Sonce je raztajalo led
raztájati se -am se (ȃ) Sneg se je že raztajal; poud. raztajati se od česa ~ ~ ~ prijaznosti |biti zelo prijazen|

rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo|
rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|

réd1 -a m, pojm., v pomenu 'vrsta', 'sistematska enota' mn. redôvi in rédi; v pomenu 'verska skupnost' mn. redôvi (ẹ̑)
1. vzdrževati ~ v sobi; delovni, družbeni, hišni, vozni, vrstni ~; glasovati za dnevni ~; cesta prvega ~a; abonma ~(a) B; knj. pog. spraviti stvari v ~ urediti, pospraviti; urediti po abecednem ~u; živeti po ustaljenem ~u; knj. pog. hoditi v gosjem ~u drug za drugim
2. števn. jezuitski ~; živalski ~ovi; šol. žarg. učiti se za ~e za ocene
3. knj. pog.: v ~u človek |s prevladujočimi pozitivnimi lastnostmi|; Dokumenti so v ~u neoporečni, pravi; v ~u opraviti nalogo dobro
4. publ.: postaviti vprašanje na dnevni ~ začeti ga obravnavati; Nesreče so na dnevnem ~u se venomer ponavljajo
5. V ~u, pa naj gre |dobro|; Če je že tako, v ~u

rédkokatéri -a -o tudi rédko katéri ~ -a ~ -o mnog. vrst. zaim. (ẹ́ẹ́; ẹ́ẹ̑) ~a zvezda se je že prižgala; ~ gost zavije k nam
rédkokatéri -ega m, člov. (ẹ́ẹ́; ẹ́ẹ̑) ~ se ga je še spominjal
rédkokatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́ẹ́; ẹ́ẹ̑) ~ je ostala še neporočena

relativizíran -a -o; bolj ~ (ȋ) Tudi ta trditev je že ~a
relativizíranost -i ž, pojm. (ȋ)

relativizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; relativizíranje (ȋ) kaj ~ merila |delati jih relativna|
relativizírati se -am se (ȋ) Te sodbe so se že relativizirale |postale relativne|

révež -a m z -em člov. (ẹ̑) mestni ~i; poud. ~ je že spet bolan |usmiljenja vreden človek|
révežev -a -o (ẹ̑)

rojíti -ím nedov. rôji -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít; rojênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) Čebele ~ijo; poud. To mi že dolgo ~i po glavi |O tem že dolgo premišljam|

róžen.. [žə] prvi del podr. zlož. (ọ̑) róžencvet, róženkravt

róženkranc -a in róženkránc -a [žə] m z -em (ọ̑; ọ̑ȃ) star. rožni venec

róženkravt -a [žə] m (ọ̑) |rastlina|

rubríka -e ž (ȋ) razpredelek, razdelek, stolpec; poud. Ta novica že nekaj dni polni ~e časopisov |veliko pišejo o njej|

rúša -e ž, snov. (ú) odstraniti ~o; poud. Že dolgo je, počiva pod ~o |je mrtev|

sám2 -a -o zaim. samosti (ȃ á á)
1. Vsi so odšli, spet sem ~; pustiti otroka ~ega; Nesreča ne pride nikoli ~a; ~o se nič ne naredi
2. Otrok že ~ hodi; opraviti vse delo ~; ~ veš, kako je
3. Lasje se ji ~i kodrajo |ne da bi jih kdo kodral|
sám -ega m, člov. (ȃ á) ~ ni pil, zato ni maral pijancev; Pomagali so, čeprav tudi ~i nimajo dovolj hrane; ~emu ali ~ sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; škoditi ~emu sebi; hvaliti ~ega ali ~ sebe; zmaga nad ~im seboj
sáma -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) Bila je nezadovoljna s ~o seboj; Je ~ svoja in ravna, kakor hoče samostojna, neodvisna
sámo -ega s, pojm. (á) Hiša stoji na ~em; na ~em govoriti z dekletom
sámost -i ž, pojm. (á)

samó2 podr. vez. (ọ̑) v časovnih odvisnikih |kakor hitro|: ~ prikaže se, že ji sledijo; ~ sede, pa ga spet pokličejo; ~ da opazi kaj sumljivega, že se umakne na varno

samó da podr. vez. zv. (ọ̑) izvzem. Na dopustu nam je bilo lepo, ~ ~ je bilo včasih prevroče; Takoj pridem, ~ ~ se oblečem; sorazmer. ~ ~ opazi kaj sumljivega, že se umakne na varno

saprabòlt in saprabólt razpolož. medm. (ȍ; ọ̑) |presneto|: Zberi se, ~, čas je že; Tu je zelo nevarno, ~

sapramènt razpolož. medm. (ȅ) |presneto|: ~, komaj smo ušli; To je pa že od sile, ~

sčŕniti se -im se in sčrníti se -ím se dov. sčŕnil se -a se in sčŕnil se -íla se; drugo gl. črniti (ŕ; í/ȋ í) Grozdje se je že sčrnilo

se2 morfem
1. prosti glagolski bati ~; boječ ~; smučati (~)
2. neprehodnosti razliti ~; utopiti ~; roditi ~
3. trpnosti Knjiga ~ že tiska
4. brezosebnosti Tu ~ govori po domače
5. obojestranskosti srečati ~; spogledati ~

sedàj2 [tudi sə] čas. prisl. (ȁ) zdaj: ~ ne utegnem, pridi pozneje; obračati se ~ na eno, ~ na drugo stran; od ~ naprej; za ~ je vse v redu; ~ se bo pokazalo, koliko velja; ~ je že vedel, kaj ga čaka; poud. Takšno je moje mnenje, vi ~ storite, kar hočete |pa|; Hvala za vse. Sedaj pa na svidenje

sédemsto2 -tih [də] glav. štev. (ẹ́; ẹ́) ~ let
sédemsto -tih [də] m, ž, s mn., člov. (ẹ́) ~im so že poslali odločbe

sêdmi -a -o vrstil. štev. (é) Domov je odšel ~ dan po operaciji; ~ september ‹7.›; okrožnica z dne ~ega maja; ob ~i uri |ob 7. uri; ob 7h; ob 7.00; ob 19. uri; ob 19h; ob 19.00|; ~ del celote sedmina; poud. biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; publ.: predstavniki ~e sile novinarji, poročevalci; ~a umetnost filmska umetnost, film
sêdmi -ega m (é) oditi na dopust do 31. ~ega ‹7.› |do 31. julija|
sêdma -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. oditi že pred ~o |pred 7. uro; pred 19. uro|
v sêdmo zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ sedmič

sêdmič zapored. prisl. (é) Že ~ je telefoniral

selíti sélim nedov. sêli -íte, -èč -éča; sêlil -íla, sêlit, séljen -a; séljenje; (sêlit) (í/ȋ ẹ́) koga/kaj ~ čebele na novo pašo; ~ delavce v nova stanovanja
selíti se sélim se (í/ȋ ẹ́) ~ ~ iz kraja v kraj; Ptice se že ~ijo

senôžet -éti in senožét -i ž (ó ẹ̑; ẹ̑) ~ je že pokošena

sesípati -am se tudi sesípati -ljem [sə in se] nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; sesípanje (í ȋ; ȋ) neobč. kaj ~ zrnje na kup nasipati, usipati
sesípati se -am se tudi sesípati se -ljem se [sə in se] (í ȋ; ȋ) Grude se ~ajo; poud. Grad se že ~a |razpada|

séženjski -a -o [žə] (ẹ́) star. metrski

shodíti shódim dov.; drugo gl. hoditi (í/ȋ ọ́) Otrok je že shodil; shoditi kaj ~ gaz v snegu izhoditi

sinóči čas. prisl. (ọ̑) |včeraj zvečer|: ~ ob osmih; Že od ~ sneži

skalíti3 -ím dov. skálil -íla, nam. skalít/skalìt; skaljênje; drugo gl. kaliti3 (í/ȋ í) Pšenica je že skalila

skísan -a -o; bolj ~ (ȋ) poud. ~ zrak |pokvarjen, slab|; ~o mleko; poud. Ta človek je že ves ~ |nesposoben|
skísani -a -o (ȋ) kmet. ~a zemlja
skísano -ega s, snov. (ȋ) zaudarjati po ~em
skísanost -i ž, pojm. (ȋ)

skôraj presoj. člen. (ó/ȏ)
1. delati skupaj ~ deset let; ~ nič se ne vidi; ne poznati ~ nikogar v kraju; ~ v vseh, v ~ vseh primerih
2. Vročina je bila ~ nevzdržna; Bil je ~ še otrok, ko je ostal brez staršev; biti ~ enako velik; ~ povsod so že iskali
3. oblačiti se z okusom, ~ po modi; Bila je resna, ~ žalostna
4. Drugi so jo ~ dohiteli; ~ umreti od lakote

skrivnóst -i ž (ọ̑) zaupati komu ~; ljubezenske ~i; poslovna ~; verska ~; ~ morja, narave; ~i življenja; poud. javna ~ |stvar, za katero že vsi vedo|; pojm. ~ njegove izginitve |skrivnostnost|

sléherni -a -o prid. cel. vrst. zaim. (ẹ̑) neobč. vsak: zahtevati odgovornost od ~ega človeka; izkoristiti ~ trenutek; izogibati se ~emu boju kakršnemu koli
sléherni -ega m, člov. (ẹ̑) neobč. vsakdo, vsak: ~ izmed nas je že doživel kaj podobnega

sléz -a m (ẹ̑) ~ že cvete

slovéti -ím nedov. slôvi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Igralka že dolgo ~i; sloveti po čem ~ ~ lepoti

smúčati -am nedov. -ajóč, -áje; smúčanje (ȗ) ~ že od otroških let; ~ na tekmovanjih
smúčati se -am se (ȗ) ~ ~ po strmini

sopárno2 povdk. (á) Že dopoldan je bilo ~

spájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spájanje (á; ȃ) koga/kaj ~ lesene, kovinske dele; ~ nova dognanja z že znanim; neobč. Skupno delo jih ~a druži, povezuje
spájati se -am se (á; ȃ) v kaj Molekule se ~ajo v makromolekule; spajati se z/s kom/čim ~ ~ s podlago

spét2 kratn. prisl. (ẹ̑) ~ smo tukaj; Kdaj ~ pride; Upal je, da jo bo kmalu ~ videl; Kaj je že ~, še ne bo miru; poud.: Govorniku so ~ in ~ ploskali |pogosto, mnogo|; Tega ne bom plačal, ne, pa ~ ne |gotovo ne|

splúti splôvem tudi splúti splújem dov., nam. splùt/splút; drugo gl. pluti (ú ó; ú) Ladja je že splula

spregledováti -újem nedov. spregledovánje; drugo gl. pregledovati (á ȗ) Mladiči že ~ujejo; spregledovati koga/kaj ~ napake; spregledovati komu kaj ~ učencem napake

stalíti -ím dov. stálil -íla, nam. stalít/stalìt; staljênje; drugo gl. taliti (í/ȋ í) kaj ~ baker; ~ led stajati
stalíti se -ím se (í/ȋ í) Ležaji so se stalili; Sneg se je že stalil stajal

státi2 stojím nedov. stój -te, -èč -éča; stál -a, stát; stánje; (stàt/stát) (á í)
1. ~ pred hišo; ~ na glavi; knj. pog. ~ na lastnih nogah biti samostojen; poud. Tako je, odkar svet ~i |od nekdaj|
2. Miza ~i postrani; poud.: Palača še danes ~i |je, obstaja|; Sonce ~i že visoko |je|; Nova šola že ~i |je že sezidana|; publ.: ~ na svojem stališču → imeti svoje mnenje; ~ na voljo komu → biti na voljo
3. Stroji v tovarni ~ijo |ne obratujejo|; Odcedek pustimo ~ nekaj dni; knj. pog.: To pecivo dalj časa ~i je užitno; Vlak ~i na vsaki postaji ustavlja; Podjetje finančno slabo ~i → je v slabem finančnem položaju; knj. pog. stati komu Obleka ji slabo ~i pristoji, pristaja; publ. stati pred čim ~ ~ izbiro morati izbirati; ~ ~ težavno nalogo imeti, biti pred; voj. Četa, stoj |ustavi se|; Stojte, nisem še vsega povedal |počakajte|

steblíti se -ím se nedov. stêbli se -íte se, -èč se -éča se; -íl se -íla se; stebljênje; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) Žito se že ~i

stêči1 stêčem dov.; drugo gl. teči (é) ~ za ubežnikom v gozd, po stopnicah; Promet po novi cesti je že stekel; publ. Stvar je stekla se je začela reševati; Voda ~e skozi prepustne plasti; steči iz česa Vino je steklo iz soda izteklo
stêči se stêčem se (é) Potoki se ~ejo v reko; Denar se je stekel v sklade

stókrat količ. kratn. prisl. (ọ̑) ~ pet je petsto; ~ daljši; poud.: To sem ti že ~ rekel |velikokrat|; sto in ~ kaj ponoviti |dostikrat|

strdíti -ím in strdíti in stŕditi -im dov. stŕdil -íla, nam. strdít/strdìt in stŕdit, stŕjen -a tudi strjèn -êna; stŕjenje tudi strjênje; drugo gl. trditi2 (í/ȋ í; í/ȋ/ŕ ŕ) kaj ~ glino z žganjem v peči
strdíti se -ím se in strdíti se in stŕditi se -im se (í/ȋ í; í/ȋ/ŕ ŕ) Beton se je že strdil

stréči stréžem nedov. strézi -te/-íte, strežóč; strégel -gla, stréč, stréžen -a; stréženje; (stréč/strèč) (ẹ́) komu/čemu z/s čim ~ gostom s pijačo; ~ bolniku; poud. ~ svoji radovednosti |zadovoljevati jo|; Vam že ~ejo?; poud. streči komu po čem ~ kralju po življenju |skušati ga ubiti|; ~ kralju po prestolu |skušati mu ga odvzeti|; streči koga/kaj ~ brata med boleznijo; To omako ~ejo k pečenki

stróčiti se -im se nedov. stróčenje (ọ́ ọ̑) Grah se že ~i

súho2 tudi suhó povdk. (ú; ọ̑) Za sajenje je bilo že ~

Súženjska réka -e -e [žə] ž, zem. i. (ú ẹ́) |kanadska reka|

súženjski -a -o [žə] (ú) ~ položaj; slabš. ~ prevod pesmi |dobeseden, slogovno slab|; poud. ~ vloga žensk v takratni družbi |podrejena, odvisna|

súženjsko [žə] primer. prisl. (ú) ~ ponižen

súženjstvo -a [žə] s, pojm. (ú) grško ~; poud. ~ predsodkom |nemoč obvladati predsodke|

šelè2 tudi šèle člen. (ȅ; ȅ)
1. poudar. ~ otroci so dali njenemu življenju pravi smisel; poud. Že zdaj je razburjen, kako bo ~ ogorčen, ko bo vse izvedel |zelo|
2. sovseb. nik. Nimajo denarja niti za hrano, kaj ~ za obleko |sploh ne|

škíliti -im nedov. -èč -éča; škíljenje (í ȋ) ~ na eno oko, na obe očesi; poud. ~ k vratom |skrivoma gledati|; poud. škiliti na koga/kaj Že dolgo ~ijo ~ naš gozd |si ga želijo prilastiti|; poud. škiliti za kom/čim Začel je ~ ~ dekleti |zanimati se za dekleta|

štírikrat količ. kratn. prisl. (í) Že ~ je zvonilo; ~ večji

štírje štíri -i -ih glav. štev. -im -i -ih -imi (í) ~ delavci, fantje; ~ letni časi; štiri lipe, ure; ~i okna; komedija v ~ih dejanjih; pogon na ~i kolesa; zmagati s ~imi goli prednosti; °~ možgani četvero možganov; °~i grablje četvero grabelj; °~i vrata četvero vrat
štírje -ih m mn., člov. (í) ~ so sedeli za mizo; biti sam proti ~im
štíri -ih ž mn., člov. (í) ~ so že rodile; nečlov. Ura je ~; vstati ob ~ih zjutraj |ob 4. uri; ob 4h; ob 4.00|; v zvezi vse štiri: spustiti se na vse ~; hoditi, kobacati se, plaziti se po vseh ~ih; poud. braniti, otepati, upirati se z vsemi ~imi |močno, zelo|
štíri -ih s mn. (í) Večino telet so prodali, le ~ so ostala pri hiši

ta določni člen, neknj. pog.: ~ grdi del poti je že za nami grdi; Otrok že jé s ~ veliko žlico z véliko; Veliko je prestala, a ~ hudo jo še čaka hudo; Doma je od dvanajstih otrok ostal samo ~ najmlajši najmlajši; Med vojno je bil pri ~ belih pri belogardistih, domobrancih; Dobili so ~ mlado snaho; prijeti za ~ sladke za lase na sencih; Toliko je po ~ malem vredno najmanj

tá1 tá tó kaz. vrst. zaim. bližnjega; ed.: m téga/tegà, tému/temù, tá/téga/tegà, tém/tèm, tém/tèm; ž té, têj/tèj/tì, tó, têj/tèj/tì, tó; s enako kot pri m, le tož. tó/téga; dv.: m tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma); im. in tož. tudi tádva; ž in s tí/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tí/té/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma) im. in tož. tudi tídve/tédve; mn.: m tí, téh/tèh, tém/tèm, té, téh/tèh, témi; ž té, drugo kot pri m; s tá, enako tož., drugo kot pri m (ȃ ȃ ọ̑)
1. ~ hrast tukaj
2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena
3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija
tá téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče
tá té ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečlov. Rimljani so tu ustanovili Emono: ~ je bila sprva predvsem vojaška naselbina
tó téga s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) Šušlja se ~ in ono; ~ me zelo preseneča; Celje je obstajalo že v antiki: ~ jasno kaže etimologija njegovega imena

tájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tájanje (ȃ) kaj Sonce ~a led; ~ zamrznjena živila
tájati se -am se (ȃ) Sneg se že ~a; poud. tajati se od česa ~ ~ ~ sreče |biti zelo srečen|

ták1 -a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á)
1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin
2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih
3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi
4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|
5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|
6. Ljudje so ~i in ~i |različni|
7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|
ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji
táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|
táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne
tákost -i ž, pojm. (á)

tákle tákale tákole kaz. kak. zaim. še bližjega, del pred ..le se pregiba kot ták (á) tak, takšen: ~ale svatba pa veliko stane
tákle -egale m, člov. (á) S ~imle pa ni dobro imeti opravka
tákale -ele ž, člov. (á) ~ mi pa že ne bo ukazovala

takó6 člen. (ọ̑)
1. presoj. Nas ne bodo pogrešali, saj bo tam ~ dosti ljudi |tudi brez nas|; Prodajo knjig so opustili, češ da jih ljudje ~ ne berejo; Tega gospoda ~ in ~ nihče ne pozna |tudi brez tega|; Vdam se, pa naj bo potem ~ ali ~ |kakor koli že|; Bilo je ~ opolnoči ali celo pozneje |približno|
2. navez. ~, fantje, gremo domov; ~, pa smo tam; ~ torej, nočete ubogati; A ~, še ugovarjali mi boste

takràt čas. prisl. (ȁ) Zaviral je, toda ~ je bilo že prepozno; ~ je bil še v vrtcu, zdaj pa že študira; ~ med vojno je bilo hudo; Vstopil je prav ~, ko so govorili o njem; Bil je začuden nad občutkom, ki ga do ~ še ni poznal; Od ~ ni imel več težav; v zvezi takrat in takrat rojen ~ ~ ~, tam in tam
takràt -- m, pojm. (ȁ) Prepad med ~ in danes se povečuje

tákšen -šna -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á) tak 1: Poglejte, ~a sem bila kot študentka; Šolarji so v tem razredu zelo pridni, ~i so redko kateri; ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; poud.: ~ človek, da mu ni para |dober|; V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|
tákšen -ega m, člov. (á) tak: ~ me že ne bo imel za norca
tákšna -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) taka: Zadnjič je prišla k njemu neka ~, saj veste; nečlov., poud. ~ih ji bom napela |izrekla hude besede|
tákšno -ega s, pojm. (á) táko: poud. Nič ~ega se ni zgodilo
tákšnost -i ž, pojm. (á)

távžent1 -- [žə] s (ȃ) neknj. pog. tisoč: šteti do ~

távžent2 -- [žə] glav. štev. (ȃ) neknj. pog. tisoč: plačati ~ tolarjev; pet ~ ljudi; dati dva ~ na račun dva tisoč; imeti ~ opravkov veliko, dosti; kletv. ~ hudičev, kod pa hodiš

távžentróža -e [žə] ž (ȃọ̑) nabirati ~e; snov. čaj iz tavžentrož; knj. pog. piti ~o |čaj|

tekmováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; tekmovánje; (-àt) (á ȗ) Smučarji že ~ujejo; ~ v mnogoboju; tekmovati za koga/kaj ~ ~ šolsko moštvo; ~ ~ naslov svetovnega prvaka; tekmovati z/s kom/čim ~ z izdelki drugih tovarn

tèšč -a -e tudi tèšč -à -è tudi tèšč -- -- [tə] (ə̏ ə̀ ə̀; ə̏ ȁ ȅ; ə̏) ~ delavec; biti ~
tèšči -ega [tə] m, člov. (ə̀) vzeti kri ~emu
na tèšče tudi na teščè [tə] nač. prisl. zv. (ə̏; ȅ) ~ ~ vzeti zdravilo; poud. že ~ ~ biti pijan |navsezgodaj|
tèščost -i [tə] ž, pojm. (ə̀)

téženjski -a -o [žə] (ẹ́) neobč. tendenčen: ~ opis dogodka

tísočič zapored. prisl. (ȋ) ~ ponoviti kaj; poud. Najmanj ~ smo že slišali take obljube |velikokrat|

tístikrat kratn. prisl. (ȋ) redk. takrat: ~ sta se prvič srečala; Že ~ so se prepirali
tístikrat -- s, pojm. (ȋ) Od ~ je preteklo več let

tiščáti -ím nedov. tíšči -íte, -èč -éča, -áje; tíščal -ála, tíščat, -án -ána; tiščánje; (tíščat) (á í)
1. koga/kaj ~ napadalca k tlom, proč od sebe; ~ roke v žepu; ~ vrata; ~ zobe skupaj; tiščati koga Čevlji me ~ijo; brezos. V želodcu me ~i; tiščati koga/kaj k/h komu/čemu ~ otroka k sebi; ~ lice k šipi; tiščati koga/kaj na kaj ~ obraz na šipo; ~ otroka na prsi; tiščati koga za kaj ~ sošolca za vrat
2. poud.: ~ k izhodu, proti vratom |siliti|; ~ v dvorano |siliti|; poud. tiščati v koga/kaj Tiščali so vanj, naj jim pove |mu vsiljivo prigovarjali|; ~ ~ nesrečo |siliti|; poud. tiščati za kom Množica ~i ~ njim |sili, rine|; Že dolgo ~i ~ njo |si prizadeva za njeno naklonjenost|
tiščáti se -ím se (á í) koga/česa ~ ~ matere; ~ ~ peči; poud. Hiše se ~ijo druga druge |so tesno druga ob drugi| tiščati se k/h komu/čemu ~ ~ drug k drugemu; poud. ~ ~ v eni sobi |stanovati na tesnem|

tlèle mestov. prostor. prisl. (ȅ) neknj. pog. tu, tule: ~ smo bili že večkrat; Nekje ~ smo se srečali

tód kaz. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) bližnjosti ~, po tejle poti je šel; ~ okrog se potikajo psi brez gospodarjev; Povsod ~ raste žafran; °~ in tam tu in tam; star. Pot vodi ~; priti do ~; iti °dotod do tod, °odtod od tod
do tód kaz. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑)
1. smer. prostor. ~ ~ bo že sam prišel
2. čas. ~ ~ mi je vse jasno
od tód kaz. prostor. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ do mesta je dvajset kilometrov; ne biti ~ ~ |iz teh krajev|

tóličkaj kaz. mer. prisl. zaim. (ọ̑) poud. |toliko|: ~ ga že poznamo, da mu lahko zaupamo

tóliko da mer. čas. vez. zv. °tolíko (ọ́/ọ̑) ~ ~ so pospravili koruzo, že je padel prvi sneg takoj ko, kakor hitro

tólikšen -šna -o kaz. mer. zaim. (ọ́; ọ̑) desetkrat ~ uspeh; Hiša je ~a, da imajo v njej svoje stanovanje tudi trije sinovi; ~ega zanimanja pa že dolgo ne

trdíti1 in tŕditi -im nedov. tŕdi -te in -íte, -èč -éča; tŕdil -íla, tŕdit, tŕjen -a; tŕjenje; (tŕdit) (í/ȋ/ŕ ŕ) kaj vztrajno kaj ~; poud. ~ svojo |vztrajati pri tem, kar se pove|; Trdil je, da je dolg že vrnil; neobč. trditi kaj o kom/čem ~ o znancu neverjetne stvari pripovedovati

tréba povdk. (ẹ́) Hišo je ~ obnoviti; poud. Meni ni ~ tega praviti |Stvar že poznam|; Če bo ~, vas bomo poklicali; postreči gostom, kot je ~; treba komu Ni mu ~ plačevati davkov; poud. Prav ~ ti je bilo iti v gostilno |Ni bilo dobro, prav, da si šel|; treba komu koga/česa Povej, česa mu je najbolj ~; To zimo mu ni ~ novih čevljev; treba koga/česa Suša je, dežja je ~; Nikamor ne hodi, doma te je najbolj ~

tríje tudi trijé trí -í glav. štev. -ém -í -éh -émi (ȋ; ẹ̑) ~ bratje; ~i lipe; ~i okna; ~i tisoč; ~i ure hoda; obvladati ~i svetovne jezike; igra v ~eh dejanjih; delati v ~eh izmenah; V ~eh letih bo projekt končan; zmagati s ~emi goli prednosti; °~ možgani troje možganov; °~i grablje troje grabelj; °~i vrata troje vrat; Počakaj ~i, štiri minute; jezikosl. ~i pike ‹...›
tríje tudi trijé tréh m mn., člov. (ȋ; ẹ̑) Od sedmih so ostali živi le ~; biti sam proti ~em; Za družbo so potrebni ~
trí tréh ž mn., člov. (ȋ) ~ so že rodile; nečlov. vstati ob ~eh zjutraj |ob 3. uri; ob 3h; ob 3.00|
trí tréh s mn. (ȋ) Eno tele so prodali, ~ so ostala pri hiši

trísto2 -tih glav. štev. (ȋ) ~ kilometrov ‹300 km›; enota s ~imi vojaki; pred ~imi leti; obrniti se za ~ šestdeset stopinj ‹360⁰›; kletv. ~ hudičev, kosmatih, zelenih
trísto -tih m, ž, s mn., člov. (í) Nove dokumente so poslali že ~im

trítédenski -a -o [də] (ȋẹ̑) ~ tečaj; Zamuda je že ~a

tŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) Nekdo ~a; ~ in si nazdravljati; trkati kaj ~ pirhe; ~ prah z obleke; trkati na kaj ~ ~ okno; čustv. Dež ~a ~ šipe |udarja|; poud. ~ ~ vest koga |vzbuditi mu vest|; trkati ob kaj Čolni ~ajo ~ pomol; trkati po čem ~ s svinčnikom po mizi; trkati v kaj Vešče ~ajo ~ žarnico |se zaletavajo|; trkati z/s kom ~ s svati
tŕkati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) poud. na kaj Jaz sem to storil, se je trkal na prsi |se je bahal, se je postavljal|; poud. trkati se po čem Imam že dosti denarja, se je trkal po žepu |se je bahal, se je postavljal|; Ovni se ~ajo

trpéti -ím nedov. tŕpi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla tudi tŕpel -éla, -èt/-ét, trpljèn -êna; trpljênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Bolnik ~i; star. Zima že dolgo ~i traja; ~ v suženjstvu; trpeti koga/kaj ~ krivico; poud. Takih ljudi ne ~i |ne mara|

tù1 kaz. prisl. zaim. (ȕ)
1. mestov. bližnjosti ~ živimo že štirideset let; ~ doli je zelo lepa plaža; ~ se podpišite; ~ sem se pri računanju zmotil; Lepo mi je bilo ~ pri vas; Dobri ljudje so ~, pa tudi tam; poprijeti za delo zdaj ~ zdaj tam; ~, kjer sem preživel svoja najlepša leta
2. Od ~ do tam je tri kilometre |od tod|
3. čas., poud. Prišel sem že skoraj do vasi, ~ pa skoči predme srna z mladičem |tedaj, tisti trenutek|

tù2 povdk. (ȕ) knj. pog., poud.: Pomlad je že ~ |prišla|; Da, da, leta so ~ |Postarali smo se|

tudi [poudarjeno túdi] dodaj. člen.
1. ~ meni se je to zgodilo, ne samo drugim; Mi gremo ~; Spijo v hotelu, ~ hranijo se tam |poleg tega|;
2. Vsemu se je morala odpovedati, ~ upanju |celo|; Potem so odnehali ~ najbolj trmasti
3. v nikalnih stavkih, poud. Takega razkošja ~ v sanjah ni videla |niti|; knj. pog. ~ tega ne veš |niti|
4. poud.: To je ~ vse, kar so lahko naredili; Ta človek ~ vse najde; Bil je ~ že zadnji čas, da so odšli
5. v vez. zv., del drugega dela prir. stopnj. vez. ne samo/le — ampak/temveč tudi Kupili so mu ne samo masko, ampak ~ potapljaško opremo; Ni samo govorila, ampak ~ delala
6. v vezniški rabi, v zvezi s če, kakor, ko ~ če bi upoštevali vse okoliščine, bi se težko pravilno odločili; čustv.: Kakor je ~ bogat, srečen ni |četudi|; Ko bi ~ vnaprej vedel, ne bi mogel ničesar storiti |četudi|

učístiti se -im se dov. učíščen -a; učíščenje (í ȋ) Vino se je že učistilo

ùf in úf razpolož. medm. (ȕ; ȗ) ~, komaj smo vas dohiteli; ~, kako boli; Že spet to, ~

uhodíti uhódim dov. uhójen -a; uhójenje; drugo gl. hoditi (í/ȋ ọ́) kaj ~ gaz; ~ škornje
uhodíti se uhódim se (í/ȋ ọ́) neobč. Noge so se že uhodile |s hojo postale utrjene|

úpati -am nedov. -ajóč, -áje; úpanje (ȗ)
1. na kaj ~ ~ pomoč prijatelja |zanašati se na njegovo pomoč|; ~ ~ ozdravljenje; upati v kaj ~ ~ rešitev; star. upati komu kaj ~ sorodniku denar posoditi; Temu človeku ni ~ zaupati; knj. pog., z nedoločnikom Ali ~aš skočiti tako daleč si upaš, se upaš; Dokler bo upal, bo zdržal
2. On je, ~amo, že na varnem; ~am, da si boste premislili; Bo ostal? -Upam, da bo
úpati si -am si (ȗ) kaj On si ~a vse; ~ ~ plavati čez zaliv; ~am ~ nesti dvakrat toliko |sposoben, zmožen sem|; Pridi gor, če si ~aš
úpati se -am se (ȗ) ~ ~ plavati čez zaliv; Pridi gor, če se ~aš |izraža izziv|

uporábljen -a -o (á) zavreči že ~o olje
uporábljenost -i ž, pojm. (á)

upraviteljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; upraviteljevánje; (-àt) (á ȗ) neobč. kaj ~ posestvo |biti upravitelj posestva|; neobč. Že dolgo ~e |je upravitelj|

urbán -a -o (ȃ) Okolica mesta je že ~a mestna, mestno urejena
urbáni -a -o (ȃ) ~o naselje mestno naselje
urbánost -i ž, pojm. (ȃ)

usésti se usédem se dov. usédenje; drugo gl. sesti (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ na stol; Sneg se je usedel; Vijak se je dobro usedel; usesti se komu žarg. Besedilo se je igralcu že usedlo ga že dobro obvlada; poud. Fant se ji je usedel v srce |vzljubila ga je|

usmrájati -am nedov. -ajóč, -áje; usmrájanje (á) kaj Tovarniški dim ~a dolino
usmrájati se -am se (á) Voda se že ~a

ušpíčiti -im dov. -en -ena; ušpíčenje (í ȋ) neknj. pog., poud. |narediti kaj neprimernega, nedovoljenega|: kaj Marsikaj je že ušpičil

utrdíti -ím in utrdíti in utŕditi -im dov. utŕdil -íla, nam. utrdít/utrdìt in utŕdit; drugo gl. trditi2 (í/ȋ í; í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj ~ cestišče; Šport ga je utrdil; ~ učno snov; utrditi koga v čem ~ raziskovalca v dvomu; utrditi komu/čemu kaj ~ županu ugled
utrdíti se -ím se in utrdíti se in utŕditi se -im se (í/ȋ í; í/ȋ/ŕ ŕ) ~ ~ na položajih; ~ ~ na svežem zraku; neobč. Ti izrazi so se že utrdili se uveljavili

uveljáviti -im dov. uveljávljen -a; uveljávljenje (á ȃ) koga/kaj To odkritje ga je uveljavilo v svetu; ~ svoje mnenje
uveljáviti se -im se (á ȃ) Novi izrazi so se že uveljavili; ~ ~ v družbi

uvódoma mestov. prostor. prisl. (ọ̑) neobč.: ~ pojasniti v uvodu; Kot smo ~ že omenili, je položaj zelo nejasen na začetku

vájin -a -o drugoos. svoj. zaim. iz dv. podstave (ȃ)
1. ~ avto; ~a otroka
2. ~ napuh
3. ~a najljubša slikarja
4. poud. Kam pa pravzaprav pelje ta ~ vlak |vlak, na katerem sta|
vájin -ega m, člov. (ȃ) knj. pog., poud. ~a sta že v avtobusu |vajina otroka|

valíti2 -ím nedov. váli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, valjèn -êna; valjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ jajca; Koklja ~i
valíti se -ím se (í/ȋ í) Piščančki se že ~ijo

véčidel [tudi -u̯] prisl. (ẹ̑)
1. mer. Grozdje je ~ že zrelo večinoma
2. kratn. ~ jedo doma |navadno|

vézano nač. prisl. (ẹ́) Učenci že berejo ~; ~ varčevati; glasb. |legato|

vihráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vihránje; (-àt) (á ȃ) Trakovi ~ajo; poud.: ~ gor in dol po ulici |razburjeno hoditi|; Vojna ~a že dve leti |traja|; vihrati kaj Veter ~a zastave

vkúhan -a -o (ȗ) Češnje so že ~e
vkúhani -a -o (ȗ) ~o sadje
vkúhanost -i ž, pojm. (ȗ)

vónjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vónjanje (ọ̑) koga/kaj Že v predsobi smo vonjali ribe; neobč. Cvetje prijetno ~a diši; Pes ~a po smetišču voha; brezos., neobč. vonjati po čem V sobi ~a ~ kavi diši

vrábca razpolož. medm. (á/ȃ) olepš. |hudiča|: Kako, ~, ji je že ime

vrága razpolož. medm. (ȃ) ~, utihnite že enkrat; Prišel je inšpektor. -Vraga

všéč povdk. (ẹ̑) komu Darilo ji je ~; Drug drugemu sta ~; Že dolgo sta si ~; Moderna umetnost mu ni ~; ~ jim je, da so otroci samostojni; poud. Zdravniku ponesrečenčeva rana ni ~ |vzbuja skrb|

vzcvétati -am nedov. -ajóč, -áje; vzcvétanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Drevje že ~a

vzdígniti -em dov. vzdígnjen -a; vzdígnjenje (í ȋ) koga/kaj ~ bolnika; ~ breme; knj. pog.: ~ hišo za eno nadstropje nadzidati; ~ otroka iz postelje zbuditi ga; poud. ~ preplah |povzročiti|; ~ življenjsko raven dvigniti; ~ kvišku, knj. pog. gor
vzdígniti se -em se (í ȋ) ~ ~ v zrak; knj. pog.: ~ ~ od mize vstati; Potica se je lepo vzdignila vzhajala; vzdigniti se komu Že ob prvem požirku se mu je vzdignilo |je začutil slabost|

vzklíti vzklíjem dov. vzklítje; drugo gl. kliti (í) Koruza je že vzklila; neobč. V njem je vzklila ljubezen

Slovenski pravopis