bažnik [bažník]
samostalnik moškega spolalesen žebelj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cóklar -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cvèk cvêka m (ȅ é) 1. pog. žebelj: ta cvek bo dobro držal;
puliti cveke iz deske;
zabiti cvek;
sedi kot cvek mirno, nepremično// lesen klin, klinec: čevljarski cveki; lesen cvek; na cveku visi brisača 2. šol. žarg. negativna ocena (v šoli): dobiti, imeti cvek v zgodovini;
popraviti cvek iz matematike;
prinesel je domov pet cvekov / pisati nalogo cvek; znati za cvek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cvèk cvêka m (ȅ é) neknj. pog. žebelj; šol. žarg. nezadostna ocena
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cvȅk cvéka m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cvèk -a m žebelj: Czvek KM 1790, 93; Tvoje rane czveczi SM 1747, 68; znamejnya czvekouv KŠ 1771, 333; Rane czvekou bolijo me BKM 1789, 75; bi trbelo v-nyé escse cveke KAJ 1870, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cvek -a samostalnik moškega spola1. tanek valjast ali kvadrast predmet za pritrjevanje, ki ima na enem koncu konico, na drugem pa glavico; SODOBNA USTREZNICA: žebelj
1.1 lesen žebljiček, zabit v središče tarče; SODOBNA USTREZNICA: klinček
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čavel ► ˈčaːu̯ ˈčaːvla m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čávelj -vlja m (á) star. žebelj, navadno grobe oblike: zabiti čavelj;
debeli glavičasti čavlji / obesil je kožuh na leseni čavelj v omari klin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čavelj [čávǝlj]
samostalnik moškega spolažebelj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čavelj -vlja (čavel, čaul) samostalnik moškega spola tanek valjast ali kvadrast predmet za pritrjevanje, ki ima na enem koncu konico, na drugem pa glavico; SODOBNA USTREZNICA: žebelj
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dèska -e in deskà -è [dəska] ž, rod. mn. dèsk tudi desák (ə̄; ȁ ȅ) 1. ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: pooblati, razžagati desko;
pribiti desko čez luknjo;
iz desk zbita koča;
zabiti žebelj v desko;
dolga, široka deska;
hrastove, smrekove deske;
suhe deske so škripale pod nogami;
žagana deska;
tla iz surovih desk / ekspr. spati na golih, trdih deskah 2. s prilastkom (lesena) plošča, prirejena za različne namene: rezati na kuhinjski deski;
likalna deska z blagom prevlečena deska za likanje oblek;
obvestilo je bilo pritrjeno na oglasni, razglasni deski;
bleščeče osvetljena reklamna deska;
risalna deska 3. telovadna priprava, s katere se skače, preskakuje: pognal se je na desko in preskočil konja;
z deske je skočil v vodo / odskočna, prožna deska // publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: odvetniški poklic mu je bil odskočna deska za politično delovanje 4. v zvezi snežna deska deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic: proizvodnja snežnih desk;
vožnja s snežno desko;
smuči, snežne deske, vezi in smučarski čevlji priznanih blagovnih znamk 5. v zvezi jadralna deska deska, navadno iz umetne snovi, z gibljivim jamborom za vožnjo po vodi s pomočjo vetra: izdelovanje jadralnih desk;
stati na jadralni deski;
s čolni in jadralnimi deskami so krožili okoli rta 6. šah. plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv, navadno za igranje šaha: postaviti figure na desko / demonstracijska deska; šahovska deska / igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu / šah. žarg. dolgo je bil prva deska moštva najboljši igralec7. mn., ekspr. gledališki oder, gledališče: z velikim uspehom je nastopil na opernih deskah;
to delo želimo videti tudi na domačih deskah / gledališke, odrske deske / zelo mlada je stopila na deske začela igrati v gledališču
♦ agr. deska poševna železna plošča pri plugu, ki odrezano brazdo obrne in zdrobi; čeb. naletna deska deska na spodnji sprednji strani čebelnjaka, kamor sedajo čebele; tisk. deska plošča, na katero se odlaga stavek; zgod. deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dèska -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
gláva -e stil. -é ž, rod. mn. gláv (á) 1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli;
glava mu je klonila, omahnila na prsi;
dvigne glavo in ga bistro pogleda;
z dlanmi podpreti glavo;
sneti klobuk z glave;
čez glavo se odeti;
dati ruto na glavo;
poln jerbas je zadela na glavo;
pod glavo si je položil blazino;
udariti koga po glavi;
debela, plešasta glava;
človek z dolgo, ozko glavo;
deli, kosti glave;
oblika glave;
poškodba glave;
bolečina v glavi / ptica s črno glavo / kupiti svinjsko, telečjo glavo / risati glavo; glava iz mavca / obrniti glavo nazaj ozreti se; skočiti v vodo na glavo z glavo naprej; kri ji je silila v glavo; zavrtelo, zvrtelo se mu je v glavi začutil je omotico / njegova siva glava je vzbujala spoštovanje njegovi sivi lasje kot znamenje starosti; umivati glavo lase; del glave, ki ga pokrivajo lasje / bil je za glavo višji od drugih za višino glave / kot klic za dajanje poguma glavo pokonci / pri izražanju a) žalosti, zadrege: nagniti glavo;
povesiti, skloniti glavo b) nesoglasja, zanikanja: odmajati z glavo c) neprijetnega začudenja, dvoma: presenečeno je majal z glavo;
zmajati z glavo č) strahu: potegniti, stisniti glavo med ramena d) nestrpnosti, odpora: stresti, stresati z glavo;
pren. dohodek na glavo (prebivalca);
koliko glav (živine) imaš v hlevu? // ta del človeškega telesa, katerega izguba ali hujša poškodba pomeni izgubo življenja: ni se bal za svojo glavo, za otroka ga je skrbelo / kot podkrepitev: glavo dam, stavim, da je tako; glavo stran, če lažem / pog., ekspr. odnesti celo glavo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; vzeti komu glavo obglaviti ga; na njegovo glavo je razpisana nagrada kdor bo omogočil, da bo iskani aretiran, bo dobil nagrado; star. deli so ga ob glavo obglavili so ga; ekspr. pognal si je kroglo v glavo naredil je samomor z ustrelitvijo; pog. med vojno ji je šlo za glavo bila je v nevarnosti, da jo usmrtijo; ekspr. svojo neprevidnost je plačal z glavo zaradi svoje neprevidnosti je umrl2. nav. ekspr. ta del pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja: imeti glavo polno domislekov;
to mi že dolgo blodi, hodi, roji po glavi;
obdržati, nositi v glavi / glej, da ne boš izgubil glave da boš ostal priseben; pog. zmešati glavo dekletu vzbuditi ljubezen; vedno bolj je brez glave zmeden, raztresen; to žensko si moraš kar iz glave izbiti pozabiti jo; novica mu ni hotela, ni šla v glavo ni mogel verjeti, da je resnična; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti; kaj neki ti je stopilo, šinilo, udarilo v glavo; pog. stvar si je vtepla v glavo; misel se ji je zapičila v glavo; delati po svoji glavi ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih; učencu se je posvetilo v glavi doumel, razumel je; delati z glavo opravljati umsko delo; biti pri delu zbran; misliti s svojo glavo imeti samostojno mišljenje; fant je bistre, dobre, pog. odprte glave; pog. bolj počasne glave je; ima (dobro) glavo se lahko uči, trdo glavo se težko uči; pog. preveč je svoje glave trmast, svojeglaven// s prilastkom človek, zlasti glede na svoje značilnosti, umske sposobnosti: bil je bistra glava; izrazita filozofska glava; modra, prebrisana, učena glava / kronana glava vladar; navzoče so bile vse visoke glave / domačija je brez moške, ženske glave 3. z rodilnikom najpomembnejši, vodilni človek v kaki organizaciji, skupini, gibanju: bil je glava opozicijskega gibanja, stranke / glava družine 4. rabi se samostojno ali s prilastkom glavi podoben del česaa) po mestu: ladja se je potopila z glavo naprej;
skalne glave gor;
glava lesenega pomola / glava kolone b) po obliki: glave žebljev;
vijaki brez glav;
ponvica za glavo stegnenice c) po pomembnosti: plužna glava;
glava šivalnega stroja // okroglast in glede na uporabnost najpomembnejši del nekaterih rastlin: solata ima velike glave; zelnata glava / zelje dela glave, gre v glave med rastjo se oblikuje v glave / daj mi glavo čebule (eno) čebulo / knjiž. roža je nagnila glavo cvet5. naslovni del knjige, revije, časopisa ali sestavka: podlistek nima glave;
glava Ljubljanskega zvona // kar je napisano na zgornjem, uvodnem delu listine, pisma: glava zgodovinske listine / pismo je imelo v glavi naslov
● ekspr. zaradi tega jih bo še zelo glava bolela bodo imeli velike skrbi; občutili bodo neprijetne posledice; ekspr. ne ve, kje se ga glava drži zaradi preobilice dela, skrbi je popolnoma zmeden; ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; ekspr. s tem si ni ubijal glave delal skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; ekspr. spet so začeli dvigati glave postajati uporni, predrzni; ekspr. imeti prazno glavo zelo malo ali nič vedeti; ekspr. imeti polno glavo skrbi zelo veliko; pog., ekspr. fant ima glavo na pravem koncu zna pametno, premišljeno ravnati; pog., ekspr. nositi glavo naprodaj izpostavljati se smrtnim nevarnostim; nositi glavo pokonci biti ponosen, samozavesten; pog., ekspr. nositi glavo v torbi biti v neprestani življenjski nevarnosti; vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati; ekspr. ves večer so stikali glave si šepetali; ekspr. tišči glavo v pesek (kot noj) noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo; pog. vedeti, znati iz glave na pamet; pog., ekspr. zaradi tega ti ne bo krona z glave padla se ne bo zmanjšal tvoj ugled; ekspr. imel sem dela čez glavo zelo veliko; pog. vreči skrbi čez glavo ne ukvarjati se z njimi; ekspr. čez glavo se je zadolžil zelo; pog. dekleti sta ji čez glavo zrasli se je ne bojita več, se ne zmenita za njene opomine; pog., ekspr. nakopati si kaj na glavo prevzeti nase neprijetno skrb za kaj; ekspr. radi bi svet na glavo obrnili, postavili spremenili trdna, ustaljena načela, spoznanja; pog., ekspr. saj nisem na glavo padel, da bi hodil tja nikakor ne bom šel tja, ker bi bilo to zame slabo; ekspr. postaviti resnico, ugotovitev na glavo prikazati jo v nasprotnem smislu; ekspr. ne grem, pa če se vsi na glavo postavite nikakor ne, sploh ne; ekspr. zadeti žebelj na glavo opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari; pog. pohvala mu je stopila v glavo postal je domišljav, prevzeten; šalj. pijača mu je zlezla v glavo opil se je; ekspr. za glavo se je prijel, ko je zvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; pog. tudi on ima maslo na glavi tudi on je napravil prekrške, prestopke; pog., ekspr. vso organizacijo izleta sem imel na glavi za vso organizacijo sem moral skrbeti; ekspr. ne bom dovolil, da bi mi po glavi hodili da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj; ekspr. na trgu je bila glava pri glavi veliko ljudi skupaj; zgrabiva zadevo pri glavi začniva z bistvom stvari; iron. v njegovi glavi je nekaj narobe njegove misli in dejanja so nekoliko čudaške; iron. ta ima pa slamo v glavi nič ne ve, ne zna; pog., ekspr. malo ga je imel v glavi bil je nekoliko vinjen; pog., šalj. manjka mu eno kolesce v glavi je nekoliko čudaški; ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; ekspr. nima niti strehe nad glavo doma, stanovanja; ekspr. hotel je z glavo skozi zid izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. biti nov od nog do glave, od glave do peta biti oblečen v nova oblačila; ekspr. glavo za glavo če je kdo zakrivil človekovo smrt, naj se kaznuje s smrtjo; ekspr. več ima v mezincu kot ti v glavi neprimerno več ve kot ti; tvoja glava, tvoj svet stori, odloči se po svojem preudarku; več glav več ve; preg. po slabi družbi rada glava boli; preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi; preg. kdor nima v glavi, ima v petah pozabljiv človek se mora večkrat vrniti
♦ adm. glava začetni del uradnega dopisa, ki vsebuje podatke o pošiljatelju, številko dopisa, datum, ali ti podatki na ovojnici; alp. jeklena glava cepina scela skovan zgornji del; anat. mišična glava trupu bližji ali zgornji del mišice; elektr. magnetna zvočna glava priprava, ki spreminja električne signale v magnetni zapis na trak in narobe; magnetofonska glava magnetna zvočna glava pri magnetofonu; etn. lov na glave pri prvotnih ljudstvih zbiranje človeških glav pri napadu na sovražna plemena, da bi bile za trofeje; film. filmska glava začetni del filmskega traku s podatki o filmu; gozd. glava sekire debelejši del sekire; grad. glava pilota topi zgornji konec pilota; les. glava del orodja ali strojne naprave, na katerega se namestijo noži ali drugačna rezila; strojn. cilindrska glava ali glava motorja del motorja, ki zapira cilinder na nasprotni strani kakor bat; frezalna glava; vrtalna glava del vrtalnega stroja, v katerega se vpne sveder ali kako drugo vrtalno orodje; teh. ojnična glava ali glava ojnice večji konec ojnice; sklepna glava kovice razširjeni konec, ki nastane, ko se kovica zakuje; glava risbe najvažnejši podatki o tehnični risbi na risbi sami; žel. tirnična glava zgornji, odebeljeni del tirnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
gotòv -ôva -o prid. (ȍ ó) 1. s širokim pomenskim obsegom ki je v svoji končni obliki: na policah so stali že gotovi čevlji;
knjiga bo kmalu gotova napisana, natisnjena;
obleka še ni gotova narejena, sešita;
večerja je gotova skuhana, pripravljena / na razpolago so vam jedi po naročilu in gotove jedi že pripravljene jedi// v povedni rabi ki konča, opravi kako delo: danes bom bolj pohitel, pa bom jutri gotov; s pripravami, z beljenjem so gotovi; z zidanjem hiše bo kmalu gotov / pri zdravniku sem bil hitro gotov sem hitro opravil, uredil / pog. kar pojdimo, smo že gotovi napravljeni, oblečeni2. ki ne vzbuja nobenega dvoma, pomislekov gledea) uresničitve, nastopa, obstajanja: čaka ga gotov uspeh;
razdor med njimi je gotov;
šel je v gotovo pogubo;
rešil ga je gotove smrti / ta zaslužek je gotov, drugi pa niso; vsak mesec ima gotovo plačo / njegov odhod je gotov sklenjen, odločenb) resničnosti, pravilnosti: ta letnica ni čisto gotova;
meni je to reč kot gotovo pripovedoval sosed / gotova znamenja nosečnosti zanesljiva, jasnac) varnosti, uspešnosti: njegov položaj ni nič kaj gotov;
gotova naložba;
naša bodočnost ni preveč gotova // pog., v povedni rabi ki glede česa popolnoma izključuje omahovanje med pozitivno in negativno možnostjo; prepričan, trden: bil je gotov zmage; tega (si) nisem popolnoma gotov; zdaj so gotovi, da je pobegnil; niti za trenutek ni bil gotov, kaj bo z njim / ni bil čisto gotov, kakšno vojsko ima pred seboj ni vedel natančno3. prepričan o svoji moči, sposobnosti: potrebna je še ena vaja, da bomo bolj gotovi // samozavesten, odločen: všeč jim je bil njegov gotovi nastop / glas ji je bil čedalje manj gotov in ji je začel drhteti 4. ki obstaja v gotovini: gnojilo so oddajali le za gotovo plačilo;
star. nima gotovega premoženja / plačati z gotovim denarjem z gotovino5. z oslabljenim pomenom določen, neki1,
nekateri: gotovi ljudje zmeraj kritizirajo;
do gotove mere si ga lahko privoščiš;
o gotovih stvareh je bolje molčati
● pog. njegova izvolitev je gotova stvar prav gotovo bo izvoljen; preg. dolga bolezen, gotova smrt gotôvo
1. prislov od gotov: na ta način se da najbolj gotovo ugotoviti, kako se ptice selijo; glas mu je zvenel gotovo in mirno / zabij še en žebelj, da bo bolj gotovo držalo
2. v členkovni rabi izraža
a) prepričanost o čem: takemu delu gotovo ne bo kos; gotovo niso oni krivi; prav, skoraj gotovo je zamudil; on je gotovo najhitrejši v teku pri nas; tega denarja je gotovo vreden / ta gotovo lepa pesem je zaradi slabega izvajanja izgubila svojo vrednost res lepa
b) v povedni rabi podkrepitev trditve: gotovo je, da o tem ne bi smel javno govoriti; gotovo je, da bolj revno ne živi nihče v vasi
c) nepreklicnost česa: gotovo bom naredil do jutri; počakaj me, gotovo pridem / za gotovo vam bom prinesel pismo zagotovo
3. v členkovni rabi izraža
a) nepreklicnost česa: vrnem vam z obrestmi, gotovo; »Ali mi boste naredili okvir do jutri?« »Gotovo, nič ne skrbite.«
b) soglasje, pritrditev: »Tega ne bi smel reči.« »Gotovo, predaleč je šel.«; gotovo, to se ne bi spodobilo
gotôvi -a -o sam.:
priti na gotovo ko je že vse pripravljeno, narejeno; o tem ne vem nič gotovega nimam zanesljivih podatkov; star. nima nič dolga, pa še precej gotovega pod palcem gotovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
gotôvo2 prisl. izraža, da dejanje, stanje ne vzbuja nobenega dvoma, pomislekov glede uresničitve, nastopa
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
gȍzd gózda m,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
gráfika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
hlapec2
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
íti grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in grêjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ī ẹ́, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1. premikati se s korakanjem zlasti v določeno smer: ko je šel po prehodu za pešce, ga je zadel avto;
žival je šla vsa razdražena proti lovcu;
stražar je šel pred njim;
šel je mimo, ne da bi nas pogledal;
molče sta šla po cesti / za hip se je ustavil, nato pa šel dalje; gosi so šle druga za drugo; šel bi hitreje, če bi mogel / po strmini smo šli po vseh štirih / pog.: ko smo šli v klanec, je avto nenadoma obstal ko smo se peljali; ob predsednikovem avtomobilu sta šla dva motorista sta se peljala// premikati se zlasti v določeno smer sploh: ko gre vlak skozi tunel, je treba zapreti okna; letalo je šlo hitro in visoko je letelo; pog. avto je šel osemdeset kilometrov na uro, ko se je zaletel vozil s hitrostjo; pog. koliko gre ta avto kakšno največjo hitrost ima / oblaki gredo čez nebo; pog. opazoval je, kako delci snovi počasi gredo na dno se usedajo; sonce že gre za goro zahaja / tolkli so po zagozdi, da je šla globlje in globlje / kri gre od srca po vsem telesu 2. opraviti kako pot: vsak dan gre na pokopališče;
zjutraj je šel v mesto;
seznanili smo se, ko smo šli v planine / vsako leto gre v kako drugo deželo potuje; tja bomo šli z letalom, vračali se bomo pa z vlakom / si že šel na Triglav si že bil na Triglavu / pog. ta vlak gre na Jesenice bo peljal// opraviti kako pot z določenim namenom: iti k sorodnikom na obisk; iti v bolnišnico na pregled; iti v gostilno h kosilu; iti v gozd po drva; iti v mesto nakupovat / iti k frizerju, zdravniku; iti k izpitu, na delo, kopanje; iti po zdravnika; v službo, šolo sta šla skupaj; iti čakat brata, pozdravit goste / iti na predavanje, prireditev; nihče ni šel na sestanek ni bil na sestanku, se ga ni udeležil// z oslabljenim pomenom izraža dejavnost, dejanje, kot ga nakazuje dopolnilo: ni še šel k izpitu; po kosilu grem pol ure na sprehod se pol ure sprehajam; pog.: si že šel na operacijo si se že dal operirati; celo popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; zjutraj bomo šli kosit, popoldne bomo pa pospravljali seno zjutraj bomo kosili; z njim je šla večkrat plesat je večkrat plesala3. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu: čas je, da gremo od tod;
ob štirih je šel z doma;
živali gredo pozimi v večjo globino;
šel je v sobo in se zaprl;
ptice v jeseni gredo, spomladi se pa vrnejo / kot vljudnostna fraza lahko greste / pog.: žebelj ne gre iz deske se ne da izvleči; meso gre rado od kosti se rado loči; jermen je šel z jermenika padel, zdrsnil; kdaj gre vlak odpelje; zamudili ste, vlak je že šel odpeljal / pog. šel bi k vam, če me marate priselil bi se k vam; zaposlil bi se pri vas; iz teh krajev je šlo dosti ljudi v Ameriko se je odselilo / pog., ekspr. bolezen je zelo huda, bojimo se, da bo šel da bo umrl4. pog. premikajoč se pojavljati iz česa ali kje: iz dimnika gre dim;
iz rane gre kri teče, se cedi;
moka gre iz vreče se raztresa, se usipa / mokrota mu je šla v čevlje prodirala, pronicala / ajda gre iz zemlje klije / od pečenke je šel prijeten vonj // premikajoč se pojavljati sploh: že tri dni gre dež dežuje; po nekaterih krajih je šla toča padala// širiti se: slab zrak gre tudi v sosednje prostore / mraz mu je šel po celem telesu; novica je šla od vasi do vasi 5. pog. potegniti, seči2:
iti z roko čez čelo;
šel je s pinceto globoko v rano, da bi izvlekel drobec;
po tem mestu boste morali še nekajkrat iti s cunjo / iti s svedrom v notranjost zemlje vrtati; na ovinku je šel nekoliko preveč desno zavil; pri skoku je šel s telesom preveč naprej se je nagnil; pren. v svojih raziskavah ni šel tako daleč 6. pog. teči, delovati: mlin stoji, stope pa gredo;
posluša, če ura gre;
stroj je šel zelo tiho / ta avtomobil sploh ne gre je pokvarjen; ura gre točno; njegova ura gre naprej prehiteva, nazaj zaostaja / ob praznikih pošta ne gre / ekspr. gotovo bi ji jezik šel do jutra, ko bi jo hoteli poslušati bi govorila, pripovedovala7. pog. biti speljan, voditi: železnica gre mimo tistega kraja;
cesta gre čez hrib;
daljnovod gre po dolini;
na tem mestu gre reka nekoliko na desno zavije / vrata gredo na dvorišče; stopnice gredo v klet / del kolesa, skozi katerega gre os / žile gredo od srca po vsem telesu // segati, razprostirati se: tukaj gre kopno daleč v morje / tu je znamenje, do kod je šla voda ob poplavi 8. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izražaa) usmerjenost v stanje, kot ga nakazuje določilo: iti v lepšo prihodnost;
publ.: iti v socializem;
vse je kazalo, da gre država v vojno b) brezoseb. bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: šlo je na jesen in se je že nekoliko ohladilo;
na poldne je šlo in vsi smo bili lačni / ura gre na enajsto kmalu bo enajst; otrok gre v deveto leto bo star devet let// z glagolskim samostalnikom izražac) udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: iti na dopust;
tudi najmlajši je šel že v službo;
ekspr. iti v smrt za domovino umreti;
star. iti v zakon s kom poročiti se / publ.: razložili so, zakaj so šli v revolucijo so začeli revolucijo; za to stvar država ne bo šla v vojno ne bo začela vojne / iti v spopad s kom spopasti se / ekspr. za to dejanje boš šel gotovo pred sodnika boš obtožen, te bodo zaprlič) publ. da se z osebkom dogaja, kot določa samostalnik: s prevajanjem so šle lepote izvirnika v izgubo;
predlog bo šel na glasovanje o njem se bo glasovalo, v obravnavo se bo obravnaval;
veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža// postati član, pridružiti se: iti k tabornikom, jezuitom; iti v stranko / pog.: iti k dimnikarjem postati dimnikar; šla je k filmu postala je filmska igralka; šel je med postopače postal je postopač; iti za poroka komu biti komu porok; šel bo za šoferja postal bo šofer9. s prislovnim določilom izraža obstajanje dejanja, dogajanja, kot ga nakazuje določilo: gibanje gre v krogu;
zdravljenje gre počasi;
pog. vsako delo gre sprva počasi se opravlja, dela / pog., ekspr. tiskanje knjige nikamor ne gre zelo počasi napreduje / pog.: trgovina gre dobro dobro uspeva; ekspr. ta knjiga gre se dobro prodaja / tisti dan je šlo vse narobe / brezoseb. tako v podjetju ne bo moglo iti več dolgo v takih razmerah ne bo moglo dolgo obstajati// s smiselnim osebkom v dajalniku ali orodniku biti, živeti v določenih gmotnih, zdravstvenih razmerah: gre mu dobro, slabo / s trgovino sedaj ne gre najbolje 10. pog., z dajalnikom biti dostopen, razumljiv: matematika mu ne gre / otroku pisanje že gre ga že obvlada / to delo mu ne gre ga ne mara opravljati; ga ne opravlja uspešno// biti všeč, tekniti: meso mu gre; polenta mu ne gre 11. izraža, da je kaj glede na obseg, količino lahko na kakem prostoru, v kaki posodi: v sobo gresta le miza in kavč;
vse bo šlo v nahrbtnik, samo treba je prav zložiti;
jabolka ne bodo šla v košaro / pog. v ta avto gre pet oseb avto je registriran za pet oseb// izraža, da je kaj ustreznoa) glede na velikost, obliko: ta ključ ne gre v ključavnico;
te rokavice ne bodo šle na mojo roko / pog. os ni šla v luknjo se ni dala namestitib) glede na estetske lastnosti: k tej obleki ne gredo visoki čevlji / ti barvi gresta lepo skupaj c) glede na kvaliteto: to gre po kakovosti v tretji razred 12. pog., z dajalnikom biti določen komu, pripadati: kakšen delež gre podjetju / ekspr. tebi gre hvala; za zvestobo ti gre plačilo / ekspr. slišal je, kar mu gre ošteli so ga, kot je bilo glede na njegovo vedenje, lastnosti potrebno13. pog. miniti, minevati: čas mu gre počasi;
tako je šel dan za dnem;
leto je šlo ko blisk 14. pog. porabiti se, potrošiti se: denar je šel za hrano in elektriko;
papir gre za knjige, za časopise pa ga primanjkuje;
za kosilo je šlo več kilogramov mesa / na sto kilometrov gre deset litrov bencina / to blago je že zdavnaj šlo pošlo; sladke stvari pri hiši hitro gredo se hitro pojedo// žarg. uničiti se, pokvariti se: na taki cesti bo guma šla; žarnica je šla je pregorela15. brezoseb., v zvezi z za izraža, da je kaj predmet dela, prizadevanja: kadar gre za človeka, se je treba bolj potruditi, kot pa če gre za stvari;
moramo iti na sejo, ker gre za nas / za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo / gre za to, da bo vsak človek čim bolj svoboden / ekspr. šlo je za življenje in smrt naroda narod je bil v nevarnosti, da bi bil čisto uničen// pog., s smiselnim osebkom v dajalniku prizadevati se, truditi se: gre mu za čast; njemu gre za človeka; nižje pog. gre se mu za to, da bi bilo vse prav gre// izraža istost, opredelitev: tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; v tem primeru gre za zanemarjanje službene dolžnosti 16. brezoseb., z nedoločnikom ali odvisnim stavkom izraža nedopustnost česa: (to) ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa užival;
po mojem ne gre dvomiti o tem;
tega ne gre podcenjevati // z glavnim stavkom moči1, zmoči: naloga je sicer težka, vendar upamo, da bo kako šlo; poskušal je vstati, pa ni šlo / (to) ne bo šlo, pa če si še tako prizadevate tega ne boste mogli napraviti// pog., z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik: vse stori zate, kar more, ti mu greš pa nagajati; kaj si se šel tako neumno zlagati / s teboj se ne grem prepirati se nočem / no, ona pa gre in se poroči
● pog., ekspr. opazil je, da je denarnica šla da je ukradena; ekspr. prišlo je vse, kar leze in gre veliko ljudi; pog. kako že gre tista pesem se glasi; ekspr. stvari gredo svojo pot se razvijajo, potekajo normalno, mirno; ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti; pog. staviti grem, da bo spet zamudil stavim; knjiž. iti stvarem do jedra popolnoma jih spoznati; pog. plašč mi gre do kolen sega; ekspr. iti do zadnjih mej storiti vse, kar se da, ne glede na težave, posledice; jok jim ni šel več tako do živega jih ni več motil, spravljal v nejevoljo; ekspr. molče so šli mimo dogodka niso mu posvetili nobene pozornosti; iti brez dote od hiše ne dobiti dote pri odhodu od doma za stalno; ekspr. delo mu gre hitro od rok hitro dela; iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; iti komu s poti umakniti se mu; pog. pojdi mi z luči umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; ekspr. z njim gre h koncu, kraju umrl bo; pog., ekspr. vse je šlo k hudiču je propadlo; pog. šel je čez to tega ni upošteval; gre mu na bolje zdravstveno stanje se mu izboljšuje; pog. ladja je šla na dno se je potopila; pog. kozarec je šel na drobno se je zdrobil; klada je šla na dvoje se je razklala; pog., ekspr. iti na jetra, živce dražiti, povzročati nejevoljo; ekspr. na jok mi gre, ko vidim tako nesrečo zelo sem prizadet; ekspr. iti (komu) na led dati se prevarati, ukaniti; ekspr. iti (komu) na limanice dati se prevarati, ukaniti; ekspr. iti na magistrat v Ljubljani poročiti se; rib. žarg. ribe gredo najbolj na muho ribe najrajši zgrabijo za trnek z umetno muho; ekspr. zdaj bo šlo na nož stvar se bo obravnavala nepopustljivo ostro; ekspr. gre mu na otročje postaja otročji; pog. na roke jim gre dela zanje tako, kot želijo; pomaga jim; evfem. iti na stran na malo ali veliko potrebo; evfem. šel je na drugi svet umrl je; publ. mladina je šla na ulice je javno manifestirala, demonstrirala; ekspr. iti na matični urad poročiti se; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; ekspr. tat je šel pod ključ zaprli so ga v ječo; evfem. zelo je bolan, vse gre podenj malo in veliko potrebo opravlja v posteljo; ekspr. iti pod nož dati se operirati; star. iti pred oltar poročiti se; pog. ne vem, če bo šel ta spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; ekspr. to piskanje mi gre skozi ušesa neprijetno deluje name; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; iti v ekstrem zelo pretiravati v kaki stvari; novica mu ni šla v glavo ni mogel verjeti, da je resnična; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti; ekspr. kupčija mu gre v klasje mu uspeva, se uspešno končuje; pšenica gre v klasje poganja klasje; ekspr. šli so v korak, v koraku premikali so se s hitrostjo navadne hoje; ekspr. iti v korak s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; evfem. mož gre že v leta se stara; ekspr. škoda gre že v milijone je zelo velika; šalj. pijača mu je šla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. to mu je šlo v nos peklo ga je v nosu; čutil se je užaljenega, prizadetega; nižje pog. v kateri razred greš kateri razred obiskuješ; ekspr. iti v Rim roditi; ekspr. stvar gre iz rok v roke hitro menja uporabnika, lastnika; ekspr. iti vase razmišljati o svojih duševnih stvareh, značaju, morali, etiki; ekspr. to gre v mojo škodo pri tem imam škodo jaz; iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. gremo v zimo zima se približuje; ekspr. tovarna je šla v zrak tovarno je uničila eksplozija; zastar. njegova hči je šla za nekega generala se je poročila z nekim generalom; pog. med vojno ji je šlo za glavo bila je v nevarnosti, da jo usmrtijo; ekspr. vse je šlo za med zelo lahko, zelo dobro se je prodalo; ekspr. za nohte nam gre znašli smo se v težkem položaju; šol. žarg. samostalnik roka gre po tipu gora se sklanja; iti s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; iti z modo oblačiti se po najnovejši modi; evfem. šla je z njim (spat) spolno je občevala z njim; evfem. vse gre z njim ukrade, kar se da; pog. z očmi je šel po vseh zbranih pogledal je vse zbrane; ekspr. iti za delom iskati delo; šalj. kam pa greš? Za nosom izraža izogibanje odgovoru, zavrnitev; pog. šla je za njegovim očesom pogledala je v isto smer kot on; iti za pogrebom udeležiti se pogrebnega sprevoda, obreda; pog. mleko gre čez kipi in gre čez rob; pog. spet gre nekaj dol rosi, malo dežuje, malo sneži; pog. noht je šel dol je odpadel; pog. sonce gre dol zahaja, gor vzhaja; pa pojdi, če (že) ne gre drugače če misliš, da moraš oditi; star. po božiču gre dan gor postaja daljši; nižje pog. sladkor bo šel gor se bo podražil; šol. žarg. iti naprej obravnavati novo snov; izdelati razred in biti sposoben za prestop v višji razred; evfem. šlo je naprej imela je spontani splav; pog. šla bosta narazen razvezala se bosta; ekspr. pri hiši je takrat začelo iti navzdol družina, rodbina je začela gospodarsko, moralno, zdravstveno propadati; pog. s fantom gre navzdol moralno, zdravstveno postaja čedalje slabši; pog. iti z glasom navzdol začeti govoriti, peti z nižjim, navzgor začeti govoriti, peti z višjim glasom; pog. ko smo šli nazaj, smo ga spet srečali ko smo se vračali; star. mrzla jesen noter gre se približuje; star. po bliskovo mu gre sablja zamahuje s sabljo; iron. v tovarni je šlo vse preveč po domače ni bilo prave delovne discipline in odgovornosti; pog. lasje so mi šli pokonci, ko sem to poslušal občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; ekspr. s svojimi zahtevami gre predaleč preveč zahteva; star. glava mu bo šla proč obglavljen bo; pog. kolo rado gre se rado vrti, teče; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo; iron. ej, dragec, tako pa ne bo šlo izraža opozorilo, svarilo; ekspr. tesno mi gre za čas, s časom imam zelo malo časa (za kaj); ekspr. trda mi gre za denar primanjkuje mi denarja; pog. igralec je šel ven z adutom, s kraljem dal, položil adut, kralja, ko je bil na vrsti; ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen; v tretje gre rado
♦ ekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; voj. iti v strelcih premikati se drug ob drugem korakoma ali v teku z ročnim orožjem, pripravljenim za streljanjeíti se
opravljati kako igro
a) z namenilnikom: iti se igrat, kartat / iti se kosat, metat
b) s tožilnikom: iti se slepe miši, ravbarje in žandarje, šah, ti loviš / šli so se različne igre
// ekspr. izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo: gredo se umetnost / iti se znanstvenika / kaj se pa greste kaj delate, počenjate / pri nas se kar naprej nekaj gremo
● ekspr. iti se mance ne govoriti, ne ravnati odkrito; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; pog. ne gre se mi še domov ne da se mi še iti domov
gredé :
domov grede je prepeval; tvoje rože sem mimo grede občudoval; nazaj grede smo gazili po debelem snegu; knjiž. grede po gozdu, je zagledal srno
gredóč -a -e:
gredoč po cesti je žvižgal; ogovarjali so mimo gredoče ljudi; sam.: zavpil je za gredočim
idóč -a -e:
star. idoč skozi gozd, je premišljeval o vsem mogočem; dobro idoča obrt; sam.: na idoče se ni ozirala;
prim. grede, gredoč, mimogrede, mimoidoči, pojdi, pojdoč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
íti grém
in grèm
nedovršni in dovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem Šel je (po prehodu za pešce).1.1.
kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.
2.
kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam Vsak dan gre na pokopališče.2.1.
kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.
2.2.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.
3.
kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam Iz dimnika gre dim.4.1.
kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.
4.2.
kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.
6.
knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.
7.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.
8.
kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj9.1.
biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.
9.2.
biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.
9.3.
pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.
10.
knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu Matematika mu ne gre.10.1.
kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.
11.
knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.
12.
kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj V sobo gresta le miza in kavč.12.1.
kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.
12.2.
kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.
12.3.
kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.
13.
brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.
14.
knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.
15.
knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.
16.
knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti To blago je že zdavnaj šlo.16.1.
kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
izpulíti in izpúliti -im
dov.1.
kaj z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči 2.
komu kaj z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz česa sploh 3.
komu kaj ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem pridobiti od koga kaj v nasprotju z njegovo voljo, njegovimi interesi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
izvléči -vléčem dov., izvléci izvlécite in izvlecíte; izvlékel izvlékla (ẹ́) 1. z vlečenjem, potegovanjem spraviti iz česa: izvleči meč iz nožnice, nit iz blaga, zamašek iz steklenice / izvleči posekano drevje iz gozda; ladjico so izvlekli na kopno / izvleči žebelj iz deske // z vlečenjem podaljšati: izvleči anteno 2. spraviti iz česa ovirajočega: izvleči voz iz blata;
obtičal je do kolen v snegu in se ni mogel izvleči;
s težavo se je izvlekel izpod ruševin 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom vzeti iz česa: iz listnice je izvlekel šop bankovcev;
izvleči roke iz žepa potegniti / počasi je izvlekla svojo roko iz njegove 4. ekspr. s prizadevanjem, vztrajnostjo spraviti koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: on te je izvlekel, ko so te zaprli;
trudi se, da bi jo izvlekel iz revščine;
izvleči koga iz težav, zadrege;
ljudstvo se je izvleklo iz zaostalosti 5. ekspr. s silo, vztrajnostjo priti do česa: ves denar je izvlekel iz njega;
pri prodaji hoče izvleči čim več dobička / iz ljudi je izvlekel stvari za smešno nizko ceno kupil; gospodar je hotel kar največ izvleči iz delavcev doseči, da bi kar največ naredili// z vztrajnim poizvedovanjem, povpraševanjem izvedeti: sodniki niso mogli prav nič izvleči iz njega; poskušal je izvleči nekatere podrobnosti o dogodku; izvlekel je iz nje skrivnost 6. teh. dokončati risbo, navadno s tušem: črte je treba še izvleči;
izvleči načrt // narediti nepretrgano črto: vidne robove na skici izvlečemo, nevidne pa črtkamo
● ekspr. komaj je izvlekel iz nje kako besedo s težavo jo je pripravil, da je govorila; publ. iz razprave lahko izvlečemo nekaj splošnih zaključkov naredimoizvléčen -a -o:
izvlečen zamašek; izvlečena risba; kosmičasto sukno ima na površini zelo izvlečena vlakna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
izvléči -vléčem dov., nam. izvléč/izvlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) koga/kaj iz česa ~ žebelj iz deske; ~ ponesrečenca iz avtomobila; poud. ~ prijatelja iz revščine, težav |rešiti|; teh. ~ črte s tušem; poud. izvleči iz koga kaj ~ ~ znanca denar |s silo, z vztrajnostjo dobiti ga od njega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Izvor priimka Cvikl
Zanima me izvor priimka Cvikl.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kládivce in kladívce -a s (á; ī) manjšalnica od kladivo: pribiti žebelj s kladivcem;
udarjati s kladivcem po nakovalu / leseno kladivce / kladivce v zvoniku
♦ anat. slušna koščica, priraščena na bobnič; glasb. lesena priprava v klavirju, pianinu, ki udarja na struno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kládivo in kladívo -a s (á; í) 1. orodje za tolčenje iz držaja in na njem nasajenega navadno železnega kosa: udariti s kladivom;
s kladivom zabiti žebelj v steno;
težko kladivo;
kladivo in nakovalo;
besede so padale trdo kot udarci kladiva;
srce mu je bílo kakor kladivo zelo, močno / čevljarsko, kleparsko, mizarsko kladivo; leseno kladivo za meso; kladivo za klepanje / kladivo se je snelo z ročaja; nasaditi kladivo
● srp in kladivo simbol proletarske revolucije, komunizma; ekspr. znašel se je med kladivom in nakovalom v zelo neprijetnem, zapletenem položaju2. kladivu podoben del kake naprave: na vratih je udarilo kladivo / kladivo pri uri kembelj
♦ alp. ledno kladivo ki se rabi pri plezanju po ledenih stenah; mont. odkopno kladivo stroj za odkopavanje rude, premoga; vrtalno kladivo stroj, s katerim se delajo vrtine za odstreljevanje, razstreljevanje; strojn. strojno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča mehanično; šport. (atletsko) kladivo na žico pritrjena kovinska krogla za metanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kládivo -a
s orodje za tolčenje iz držaja in na njem nasajenega navadno železnega kosa
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
kléšče kléšč ž mn. (ẹ́ ẹ̑) 1. orodje za prijemanje iz dveh železnih, navzkrižnih ročic: odpreti, zapreti klešče;
držati, prijeti železo s kleščami;
s kleščami potegniti žebelj iz deske;
klešče in kladivo / čeljusti klešč / kombinirane klešče s ploščatimi in nekoliko priostrenimi čeljustmi; koničaste s koničastimi, ploščate klešče s ploščatimi čeljustmi; kovaške klešče // navadno s prilastkom kleščam podobna priprava: lesene klešče; klešče ščipalke za ščipanje, preščipavanje, zlasti žice; klešče za kodranje las; klešče za orehe, pecivo 2. ekspr., s predlogom položaj, ko samostojno ukrepanje, odločanje ni mogoče: dobila ga je v svoje klešče;
biti v kleščah;
držati, imeti koga v kleščah / z oslabljenim pomenom iztrgati se iz klešč imperializma
♦ elektr. izolirne klešče z ustrezno izolacijo za delo pri napravah, ki so pod napetostjo; gozd. gozdarske klešče orodje za merjenje debeline lesa; med. ekstrakcijske klešče; porod s kleščami kleščni porod; teh. cevne klešče za prijemanje in vpenjanje cevi; razperilne klešče za upogibanje zob pri žagi na eno in drugo stran; vet. kopitne klešče orodje za odstranjevanje odvečne roževine na kopitu; voj. klešče položaj, ko koloni napadata sovražnika z bokov; zool. klešče kleščam podoben prvi par nog pri rakih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
klinec [klȋnǝc]
samostalnik moškega spola- lesen žebelj, cvek
- majhna lesena tuljava za delanje čipk; klekelj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
klinec ► kˈliːnc -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
krópar -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kvédrovec -vca m (ẹ́) 1. nav. mn. gojzar: obuti kvedrovce;
okovani, težki kvedrovci 2. obrt. žebelj za podkovanje kvedrov:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kvédrovec -vca m s -em (ẹ́) star. obuti ~e gojzarje; obrt. |žebelj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
latovec [látovǝc]
samostalnik moškega spolažebelj za pritrjevanje letev na tram
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
lésti lézem nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. premikati se, dotikajoč se podlage s telesom: kača, polž leze;
gosenica leze po listu;
po poti lezejo deževniki;
pren., ekspr. temen oblak leze čez sonce // premikati se tako, da je telo zelo blizu podlage: mravlja leze; čebele lezejo po satu; muha leze po šipi / tiger leze proti svoji žrtvi se plazi// navadno s prislovnim določilom premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami: lesti izpod postelje, s skale; lesti skozi okno; previdno je lezel v vodo / gledati otroka, kako hitro leze / lesti čez ograjo, na drevo plezati2. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi, navadno tudi s težavo premikati se: veslali so proti toku, zato je čoln samo lezel;
vlak leze po strmini / prihuljene postave so lezle iz teme; bolnik leze od postelje k mizi; skupina planincev leze proti vrhu; upognjen pod težkim bremenom leze navkreber / ko je začutil nevarnost, je njegova roka previdno lezla proti orožju / kazalec leze proti dvanajsti; sonce leze višje in višje; pren. njegov pogled je lezel po obrazih prisotnih // počasi teči, polzeti: znojne kaplje mu lezejo po čelu; solza leze po licu / reka leze po ravnini 3. ekspr. hoditi, iti: kadar je mogel, je lezel v mesto;
kaj pa lezeš tja, če si bolan;
lezeš kot polž zelo počasi / lesti po vseh štirih 4. nav. ekspr., s prislovnim določilom prodirati, riniti iz česa ali v kaj: žebelj leze iz deske;
kol pod težkimi udarci počasi leze v tla / prva travica že leze iz zemlje // počasi v majhni količini, stopnji prihajati: iz vseh razpok je lezla voda / ekspr. jutranja svetloba leze skozi nizka okna / mraz leze v sobo, v telo 5. navadno s prislovnim določilom počasi se premikati s prvotnega, navadnega mesta: naramnica ji leze z rame;
nahrbtnik mu leze na stran;
hlače lezejo dol / ne maram nositi te rute, ker leze 6. s prislovnim določilom večati območje svojega delovanja, vplivanja: mraz mu leze po hrbtu;
prijetna toplota leze po telesu;
utrujenost leze po žilah;
bolečina v nogi leze višje in višje // rastoč pokrivati vedno večjo površino: slak leze čez plot; bršljan leze po razvalinah 7. ekspr., navadno v zvezi z v počasi se bližati čemu (slabemu): poletje že leze v jesen;
mož že leze proti sedemdesetemu letu / ali ne vidiš, da lezeš v nesrečo / lesti v dolgove; bolj in bolj so lezli v revščino 8. ekspr. počasi minevati: ure lezejo;
čas leze po polževo
● ekspr. prišlo je vse, kar leze in gre veliko ljudi; ekspr. od presenečenja so mu oči lezle iz jamic gledal je z vedno bolj izbuljenimi očmi; ekspr. gledali so, kako na obzorju vedno bolj leze iz morja gorata obala so najprej vidni vrhovi obale, nato pa vsa; ekspr. sonce leze izza hriba vzhaja, za hrib zahaja; ekspr. zelenje že leze proti vrhu hriba tudi drevje, ki raste bolj blizu vrha, že zeleni; ekspr. hiša že leze na kup se podira, razpada; ekspr. tak je, da pred težavami leze na kup postaja malodušen; ekspr. molčal je in kar lezel na kup, vase iz zadrege, žalosti, ponižnosti se je držal sključeno; ekspr. spanec mu leze na oči postaja zaspan; ekspr. glava mu že leze na prsi zaradi zaspanosti, dremanja sklanja glavo; zaradi starosti se ne more več držati vzravnano; šalj. pijača mu že leze v glavo opijanja se, postaja pijan; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držo; ekspr. cesta se vijuga po dolini in leze v hrib se vzpenja; ekspr. strah mu leze v kosti začenja se bati; šalj. to vino je tako, da leze v lase je močno; ekspr. mož leze v leta počasi se stara; pog., ekspr. lesti komu v zadnjico, nekam, vulg. v rit izkazovati komu pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; pog. učenec komaj leze težko izdeluje v šoli; pog. blago leze narazen postaja vedno tanjše, se na več mestih trga; ekspr. lica mu lezejo narazen od zadovoljstva poteze obraza kažejo, da je zadovoljen; ekspr. posestvo, premoženje leze narazen se manjša, propada; pog. oči mu že lezejo skupaj postaja zelo zaspan; pog. lesti vkup od lakote biti zelo lačen; postajati slaboten, brez moči od lakote
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
letvak ► ˈletvaːk letˈvaːka m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
lovíti -ím nedov. (ī í) 1. teči za kom, ki se hitro oddaljuje, z namenom prijeti ga, priti do njega: loviti bežečega;
gospodinja lovi splašeno kokoš;
pes me lovi;
otroci se lovijo po dvorišču / udaril jo je in zavpil: ti loviš; pren., ekspr. megle se lovijo po pobočju; po zraku se lovijo snežinke 2. prizadevati si prijeti, zgrabiti kaja) kar se odmika: lovil je klobuk, ki ga je odnesel veter;
zaman je lovil knjige, ki so padale s police b) kar se približuje: lovili so češnje, ki jih je metal z drevesa;
hodil je k reki in lovil les;
loviti žogo / šport. žarg. ta vratar slabo lovi žogo // delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira: loviti curek v dlani; loviti vodo v škaf / ekspr. loviti solze v robec / ta priprava lovi dim, saje prestreza, zaustavlja / ekspr. okrasni predmeti na polici lovijo prah nanje se prah useda, na njih se nabira3. prizadevati si z roko priti do česa, kar se premika, giblje: otrok lovi visečo igračko / deklica je lovila mater za krilo / dojenček lovi dudo z usti; lovil je vejo, da bi ne padel grabil; lovil je žebelj s kleščami prizadeval si ga je dobiti med čeljusti klešč// ekspr. prizadevati si zajeti (kak predmet v tekočini): loviti v juhi koščke mesa; sklonil se je nad lonec in z žlico lovil fižol // ekspr. zbirati, nabirati: vsepovsod lovi podatke za svojo razpravo / mati je lovila delo po hišah, da so se lahko preživljali iskala4. iskati, zasledovati divjad z namenom, da se ustreli: lovci so šli lovit medveda;
loviti v tujem lovišču;
rad je lovil in ribaril / loviti s psi // iskati, zasledovati živali z namenoma) da se dobijo zaradi koristi: loviti polhe;
hodila sta rake, star. rakov lovit;
ribič lovi ribe / loviti na trnek, z mrežami; pren., ekspr. ta ženska te lovi v svoje mreže b) da se dobijo sploh: lovil je kobilice in jih metal ribam;
loviti kresnice;
otrok lovi metulje / mačka lovi miši // ekspr. iskati, zasledovati koga z namenom odvzeti mu svobodo: takrat so lovili mlade fante za (na) vojsko; lovijo me, kam naj se skrijem / loviti tihotapce mamil / če ga le za trenutek pustim samega, izgine od doma in kje naj ga potem lovim iščem5. ekspr. prizadevati si kaj videti ali slišati: lovila je vsako njegovo besedo, vsak gib;
nastavljal je daljnogled in lovil plezalca v steni;
otrok lovi pogovor odraslih / lovil je na ušesa, kaj govorijo; pren. antena lovi glasove z vsega sveta // naravnavati ustrezno pripravo, da bi se kaj slišalo: sedel je pred radijskim aparatom in lovil poročila; loviti signale z umetnih satelitov / med vojno so ljudje lovili tuje postaje 6. ekspr. prizadevati si priti v stik s kom, sestati se s kom: mati je hodila pred šolo in lovila profesorje;
loviti zdravnika zaradi informacij // prizadevati si pridobiti koga za moža: bil je postaven in vsa dekleta so ga lovila; tako dolgo ga je lovila, da ga je ujela / loviti ženina 7. ekspr. izraža, da bo stanje, kot ga določa samostalnik, glede na koga razmeroma hitro nastopilo: hitijo grabiti, da jih ne bi dež lovil;
le pojdi, da te ne bo noč lovila / pog. videti je tak, kot da ga kap lovi da ga bo zadela kap; spanec me lovi postajam zaspan8. v zvezi loviti sapo, zrak težko, sunkovito dihati: ves zasopel je lovil sapo;
ekspr. kar sapo je lovil od razburjenja;
pren., ekspr. stara harmonika je lovila sapo
● nar. babica danes lovi v sosednji vasi pomaga pri porodu; ker so dela prepozno začeli, jih bo lovil čas bodo morali hiteti; šol. žarg. ta profesor je bil znan po tem, da lovi vpraša dijaka takrat, ko ta ne pričakuje; ekspr. smrt me lovi (za vrat) kmalu bom umrl; ekspr. govornik je jecljal in lovil besede iskal primernih izrazov; ekspr. dan je treba zjutraj loviti izkoristiti za delo; šol. žarg. izpraševalec je kandidata lovil si prizadeval vprašati ga kaj, česar ne bi znal; loviti korak s časom prizadevati si prilagajati se razmeram; prizadevati si biti napreden; ekspr. vsa zmedena je lovila misli si prizadevala, da bi se zbrala; ekspr. tvoja hči in on sta malo slepe miši lovila ljubimkala; ekspr. truden je lovil stopinje za njim šel, hodil; ekspr. lovil je dekleta na sladke besede prizadeval si je pridobiti njihovo ljubezensko naklonjenost; ekspr. loviti koga za besedo izkoriščajoč sobesednikove izjave nenaklonjeno pripisovati mu določeno mnenje, pojmovanje; ekspr. lovilo nas bo za priprave na slavnost imeli bomo premalo časa zanje; publ. turisti lovijo zanimive prizore v objektive jih fotografirajo; publ. slikar lovi motiv v skicirko ga skicira, riše; lahko je s tujo roko kače loviti lahko je delati, če kdo drug opravlja nevarno delo; preg. bolje drži ga kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
♦ etn. loviti se otroška igra, pri kateri z izštevalnico določeni udeleženec začne loviti druge; navt. loviti veter v jadro naravnavati jadro tako, da se vanj upre veter; rib. loviti na črva, muho lovíti se
1. prihajati v stanje, ko je zaradi priprav onemogočeno svobodno gibanje: muhe se lovijo na muholovec, v pajčevino; ribe se lovijo v nastavljeno mrežo
2. prizadevati si ohraniti normalno lego, ne pasti: omahoval je in se lovil / loviti se po brvi / ekspr. ves truden se je lovil nekaj korakov za njimi opotekaje se hodil / stopal je po ozki brvi in lovil ravnotežje
// prizadevati si prijeti, zgrabiti kaj zaradi opore: omahnil je in se lovil za stol; pri padcu se je z roko lovil za grmovje
3. ekspr. sunkovito tekati, teči: ženska se je lovila za piščanci po dvorišču; oče se lovi za sinom proti hlevu
4. knjiž., v zvezi s sapa, veter na rahlo zaganjati se v kaj in s tem majati, premikati: veter se ji lovi v krilo; sapa se ji lovi v lase; sapica se lovi v tanke zavese
5. ekspr. ne vedeti dobro, kako kaj delati: neizkušen je, pa se lovi pri delu; pri prvi vaji se je režiser lovil; mlad umetnik se še lovi / pri utemeljevanju predloga se je precej lovil; no, morda je bilo pred kakim letom, se je v zadregi lovil / loviti se med odločitvama omahovati
6. knjiž., ekspr., v zvezi z za zelo si prizadevati za dosego česa: loviti se za dobičkom, rekordi, srečo / režija se je lovila za zunanjimi efekti / loviti se za ženskami
7. knjiž., s prislovnim določilom biti, obstajati, navadno v premikanju, gibanju: na stropu se lovi svetloba / močen glas se lovi po prostoru; odmev se še lovi med drevjem / smeh se lovi na njegovih ustnicah
● knjiž. ko je dospel do vasi, se je že mrak lovil okoli hiš se je že mračilo; ekspr. misli se mu lovijo okoli tega problema misli nanj; sneg se lovi na klobuke se useda; pri skoku so se lovili tudi na roke se dotikali tal tudi z rokami; ekspr. sončni žarki se lovijo v okna odsevajo v oknih; star. hvala se mu je prijetno lovila v ušesa rad jo je poslušal; ekspr. lovi se za besedo išče primernih izrazov; ekspr. za besede se ne bova lovila nepremišljenih besed ne bova razumela drug drugemu v škodo; ekspr. loviti se za vsako bilko prizadevati si najti kakršnokoli možnost za rešitev; preg. na med se muhe love, na sladke besede ljudje ljudi je mogoče prevarati s prijaznimi, lepimi besedami, obljubami
lovèč -éča -e:
stopal je po brvi, z rokami loveč ravnotežje; pritekel je ves znojen in loveč sapo; ribiči, loveči sulce; spuščali so se po strmini, loveč se za grmovje; tekla je za otrokom, loveč ga za roko; let lovečega ptiča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
medén5 -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz medi: meden vijak, žebelj;
medena cev, posoda / medena pločevina
♦ agr. medena roža okov iz medi za okras konjske opreme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
mozník -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nágelj -na m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nakrivíti -ím dov. nakrívil -íla, nam. nakrivít/nakrivìt; nakrívljenje tudi nakrivljênje; drugo gl. kriviti (í/ȋ í) kaj ~ žebelj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nakrívljen -a -o tudi nakrivljèn -êna -o (ȋ; ȅ é é) ~ žebeljnakrívljenost -i tudi nakrivljênost -i ž, pojm. (ȋ; é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nasékanec -nca m (ẹ̑) nekdaj večji žebelj za okovanje cokel:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
natakníti in natákniti -em dov. (ī á) 1. spraviti kaj na razmeroma oster, koničast predmet: natakniti meso na raženj;
natakniti na konico noža, na vilice;
obleka se ji je nataknila na žebelj / razjarjen bik ga je nataknil na roge / nataknili so ga na kol zlasti v srednjem veku mučili so ga, usmrtili z nataknitvijo na ošiljen kol2. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: natakniti volu jarem na vrat;
nataknil ji je prstan;
natakniti otroku rokavice;
natakniti si masko;
ekspr. nataknil si je očala na nos / paznik mu je nataknil lisice 3. ekspr. obleči, obuti, navadno hitro: še čevlje nataknem, pa grem;
natakniti si hlače, obleko
● ekspr. žena mu je nataknila roge imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. preveč je govoril, pa so mu nataknili nagobčnik mu prepovedali govoriti, razširjati svoje mnenjenatáknjen -a -o
1. deležnik od natakniti: na raženj nataknjen piščanec
2. ekspr. nerazpoložen, razdražljiv: pogosto je nataknjen; prisl.: pusti me, je rekel nataknjeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nebulóza nebulóze samostalnik ženskega spola [nebulóza] slabšalno neumna, nesmiselna, zavajajoča trditev
ETIMOLOGIJA: kot hrv., srb. nebulóza iz ↑nebulozen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nèpredôlg -a -o tudi nèpredôlg -a -ó [u̯g] (ȅȏ ȅó ȅó; ȅȏ ȅó ȅọ̑) ~ govor; ~ žebelj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nèželézen -zna -o (ȅẹ́) ~ žebeljnèželézni -a -o (ȅẹ́) ~a metalurgijanèželéznost -i ž, pojm. (ȅẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nọ̑ht -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ostnik [ostník]
(ojstnik) samostalnik moškega spola- bič z ostjo za priganjanje živali
- žebelj za pritrjevanje platišča na leseno kolo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
planínčar -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pobráti -bêrem dov., stil. poberó; pobrál (á é) 1. s prijemom, prijemi narediti, da kaj ni, ne leži več na tleh: sklonil se je in pobral kruh / pobrati kamenje na njivi; zjutraj so krompir izkopali, popoldne pa pobrali; pobrati sadje v sadovnjaku / pobrati ranjene in mrtve na bojišču / pobrati listke na kupček spraviti// postopno nareditia) zlasti s prijemi, da kaj preneha biti na določenem mestu: pobrati opeko s strehe;
pobrati perilo (z vrvi);
pobrati posodo z mize;
pobrati repo iz jame;
pobrati zavese sneti / s čopičem pobrati odvečno barvo odstraniti; pobrati koščice iz marelic izločiti; ekspr. hudournik je pobral prst odnesel; pobrati smetano z žlico posneti; s srpom pobrati travo med kamenjem požeti; pobrati zelenjavo z gred pospravitib) da kje česa ni več na razpolago: drva je že nekdo pobral;
blago so kupci hitro pobrali pokupili;
vstati morate zgodaj, drugače bodo gobe že pobrali potrgali2. s prijemom, prijemi narediti, da pride kaj k osebku zlasti s tal: pobral je kamen in ga zalučal;
pobrala je letak in ga skrila / otrok v tej starosti že pobere igračo vzame v roko; pobral je palico in klobuk in šel vzel je; naučiti psa pobrati predmet vzeti ga v gobec; avto je pobral žebelj zapičil se mu je v gumo// narediti, da pride kaj, navadno od kod, k osebku v posest, zlasti kar se ne da: okupator je v zasedenih deželah pobral dosti dragocenosti; vlomil je v avto in pobral vse osebne predmete / njihove dohodke je pobral oče // z dajalnikom zlasti postopno narediti, da kdo česa nima več proti svoji volji: otroci so mu pobrali igrače; sovražniku so pobrali dosti topov / tistim, ki so prepisovali, je pobral zvezke vzel / pobrali so jim živino in pridelke / ekspr.: bolezen mu je pobrala lica zaradi bolezni je shujšal; neuspeh mu je pobral vso voljo do dela; agrarna reforma mu je pobrala dosti zemlje zaradi nje je izgubil3. narediti, da kaj pride od več oseb, z več mest z namenom, da se zbere: pobrati glasovnice;
pobrati jajčka;
vsako jutro pobere mleko in ga odpelje v mlekarno;
pobrati smeti dvakrat tedensko;
učitelj ga je določil, da pobere zvezke // narediti, da se določen prispevek prejme, zlasti od več oseb: pobrati članarino, vstopnino 4. narediti, da kaj pride od kod v kaj, kam, zlasti s prijemi: pobrala je fižol v pehar in mizo pobrisala;
pobrati jabolka v košaro / vsega sena ne moremo pobrati naenkrat naložiti / ekspr.: ladja je pobrala brodolomce na svoj krov sprejela; avtobus je pobral vse potnike vsi so šli lahko v avtobus5. ekspr. vzeti, dobiti kje, od kod: v kateri knjigi si pobral te čudne ideje / to besedo je pobral pri svojih vrstnikih naučil se jo je od njih; ne vemo, kje je pobral to žensko od kod jo je pripeljal, kje se je seznanil z njo; v gostilni so ljudje premlevali, kar so pobrali tu in tam izvedeli, slišali6. nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da kdo umre: zahrbtna bolezen, jetika ga je pobrala / otroška doba pobere več fantov kot deklic v otroški dobi umre; jesen pobere večino os, čmrljev in metuljev v jeseni jih večina pogine; brezoseb. na hitro jo je pobralo // uničiti: ajdo je pobrala slana; toča je pobrala tretjino pridelka / sonce je pobralo sneg stopilo / kot vzklik strela, vrag naj pobere vse skupaj 7. pog. porabiti, zasesti: postelje poberejo preveč prostora / tovarne poberejo dosti toka / prevoz pobere veliko denarja veliko stane8. dobiti, doseči: ženska ekipa je pobrala vse medalje;
s svojim konjem je pobrala številne nagrade / njegov film je pobral največ priznanj; pobrati zmago zmagati9. pog., ekspr., v zvezi z jo oditi, zbežati: okupatorji so začeli sumiti, moral jo je pobrati iz mesta;
ob pretepu je najbolje, če jo pobereš;
pobral jo je kot strela na cesto / pobrati jo na Triglav 10. pog. s silo odpeljati, prijeti: pobrali so jih, ker so jih ob nesrečnem dogodku dobili na cesti / pobrali so ga kar iz hleva 11. ekspr. vzeti za moža, za ženo: sinovi so pobrali mestne gospodične;
le zakaj bi morala pobrati prav njega
● avto pobere vsako jamo se nobeni ne ogne; nizko če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič pobral bo umrl; publ. gora je spet pobrala dvoje žrtev spet sta se dva ponesrečila v gorah; pog., ekspr. noč ga je pobrala ponoči je skrivaj odšel; ekspr. vse bo pobral vrag, če ne bodo bolj pazili vse bo propadlo; pog. umakni se, drugače boš še katero pobral boš tepen; ekspr. pobrati pete oditi; pobegniti; ekspr. pobrati rokavico odgovoriti na izzivanje; ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; ekspr. besede, ki jih je pobral iz tvojih ust slišal pri tebi; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; pog. pobrali so ga k vojakom vzeli; pog. hitro je pobral melodijo si jo zapomnil; avto je lepo pobral ovinek izpeljal; pobrati stopnice priti po njih; pog. bolezen ga je zelo pobrala zelo je shujšal
♦ med. pobrati šive po operaciji; obrt. pobrati petljo narediti, da je spet popletenapobráti se
1. vstati, vzdigniti se: pobral se je in očistil prah s sebe; skušal se je pobrati s tal; padel je s konja, vendar se je takoj pobral
2. slabš. oditi, umakniti se: čakal je, kdaj se bodo pobrali iz kuhinje / pobrati se od doma; naj se pobere tja, od koder je prišel / kot ukaz: poberite se (mi izpred oči); pri priči se mi poberi
3. pog. opomoči si: po vsem tem se ne bo nikoli več pobral / zabredel je in se ni več pobral
pobrán -a -o:
pobrani davki; krompir je pobran, ajda požeta; pobrano kamenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
podkôvnik -a m (ȏ) vet. podkovski žebelj: pritrditi podkev s podkovniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
podkôvski -a -o prid. (ō) nanašajoč se na podkovstvo: podkovska šola / podkovski kovač
♦ vet. podkovski žebelj; podkovske klešče; podkovsko kladivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
poglédati -am dov., poglêj in poglèj poglêjte, stil. poglédi poglédite (ẹ́ ẹ̑) 1. upreti, usmeriti pogled kam: pogledal je proti hribom;
pogledati na vse strani;
pogledati skozi okno;
pogledati v obraz, oči;
od sramu je pogledal v tla;
pogledal je za odhajajočimi;
pogledati okoli sebe, stran;
postrani pogledati;
pren., ekspr. pogledati v preteklost // upreti, usmeriti pogled kam z namenom, da se kaja) vidi, zazna: pogledal je sliko, pa mu ni bila všeč;
pogledati kaj pod mikroskopom;
pogledala se je v ogledalu b) ugotovi, spozna: pogledal je k sosedu, če je oče tam;
pogledali so v klet in na podstrešje, pa ga ni bilo nikjer;
pogledati v slovar, kaj pomeni kaka beseda 2. odpreti oči: dolgo so ga morali buditi, da je pogledal;
zamižal je in spet pogledal 3. s prislovom s pogledom izrazitia) čustvo, razpoloženje: grdo, jezno, lepo, veselo, žalostno pogledati koga;
zaljubljeno ga je pogledala b) lastnost, stanje: bistro, ostro, pozorno, strogo pogledati 4. nav. ekspr. izstopiti, biti za krajši čas potisnjen iz svoje okolice: krilo ji je pogledalo izpod plašča;
žebelj je pogledal na drugi strani deske ven / zvončki so že pogledali iz zemlje rastoč prišli iz zemlje na površje5. pog., s predlogom pokazati zanimanje za osebo drugega spola: rad pogleda kako dekle, za kakim dekletom / ne bo mogel biti dolgo sam, bo moral pogledati za kako žensko začeti iskati, poiskati6. ekspr., navadno v nikalnih stavkih priti v določen, navadno odklonilen odnos z dejstvom, pojavom: po nesreči avtomobila dolgo ni pogledal;
cigaret več ne pogleda;
soseda je že dve leti niti ne pogleda je jezna nanjo, ne govori z njo7. ekspr. ugotoviti, spoznati: pogledati moramo, kako je pravzaprav z njegovo boleznijo / če natančno pogledamo, njegov predlog niti ni tako slab če premislimo, preudarimo8. v medmetni rabi izražaa) podkrepitev trditve: poglej, koliko težav nam delaš;
poglej (no), saj te imamo radi b) začudenje, presenečenje: poglej (ga), kako zna, če hoče / poglejte, poglejte, še ugovarjal bi rad c) nejevoljo, nezadovoljstvo: poglej ga, bedaka, vse nam bo pokvaril č) prošnjo za razumevanje, upoštevanje: poglejte, kako naj vrnem, če nimam;
poglej, prijatelj, tako se ne dela z ljudmi
● ekspr. to bo (debelo) pogledal, ko bo izvedel bo zelo začuden, jezen; ekspr. tokrat ga je pogledala sreča je imel srečo; ekspr. knjige še pogledal ni se ni učil, ni bral; ekspr. on rad pogleda kak dober film ga gre rad gledat; pogledati stvari do dna spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše; ekspr. moral je doživeti težke stvari, da je pogledal iz svoje kože da je postal objektiven, pravičen; ekspr. strah mu je pogledal iz oči po njegovih očeh se je videlo, da ga je strah; ekspr. ne boj se, ona bo že pogledala nanjo bo skrbela zanjo, bo pozorna do nje; ekspr. ko me ne bo, malo poglej na otroke malo popazi nanje; ekspr. v tem mestu sem pogledal na svet sem se rodil; pog., ekspr. v mesto sem šel samo na uro pogledat nisem opravil, kar sem se bil namenil; ekspr. pogledati komu pod kožo spregledati ga, spoznati, kakšen v resnici je; pog. pogledati komu skozi prste biti popustljiv, prizanesljiv do njegovih napak, pomanjkljivosti; pog. preveč jim je v karte pogledal, zato so ga odpustili iz službe preveč je spoznal njihove načrte, spletke; šalj. globoko je pogledal v kozarec opil se je; ekspr. v zvezi s tem lahko pogledam komurkoli v obraz se ne čutim krivega; nisem kriv; ekspr. pogledal je smrti v obraz, v oči bil je v smrtni nevarnosti; ekspr. dejstvom, resnici pogledati v oči sprejeti, priznati jih take, kot so; ekspr. pogledati komu v srce spoznati, kakšen v resnici je, kaj v resnici čuti; ekspr. poglej vase in mi odgovori, če je to pošteno presodi po vesti; ekspr. pogledati za kulise spoznati stvari, dogajanja, ki niso javna, vidna; ekspr. tudi po svetu je že malo pogledal je že malo bil, potoval; ekspr. bilo ga je veselje pogledati vzbujal je občudovanje zaradi lepote, postavnosti, zdravja; ekspr. ima njive, da jih je veselje pogledati zelo lepe; ekspr. sedel je za mizo in ni pogledal ne na levo ne na desno gledal je naravnost in se ni oziral okoli sebe; ekspr. kamorkoli pogledate, sama žitna polja vsenaokrog; star. stvar bo urejena, kakor bi kvišku pogledal zelo hitro; ekspr. malo lepše ga poglej, pa bo popustil bodi z njim malo bolj prijazen; ekspr. to je dekle, ki jo je vredno pogledati lepo, postavno; ekspr. zaradi tega se bomo še grdo pogledali se bomo še sprli; pog. pogledati mimo ne naravnost, ne v oči; ekspr. pisano ga je pogledala jezno, srepopogledávši zastar.:
pogledavši skozi okno, tiho odgovori
poglédan -a -o:
pogledan skozi mikroskop; prisl.: pogledano na hitro, je roman dobro napisan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pognáti -žênem dov., stil. poženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da kaj začnea) gibati se, premikati se: poženi konje, voz vendar ne more stati sredi ceste;
pognati živino iz hleva, na pašnik / šofer je ravno hotel pognati, ko je pritekel še en potnik b) delati, delovati: pognati elektromotor, stroj / po eni minuti lahko poženete stroj s polno hitrostjo / publ. ob prazniku je predsednik pognal novo hidrocentralo / predica je spet pognala kolovrat; ekspr. kosci so že zgodaj pognali kose začeli kositi2. narediti, povzročiti, da se kaj začne bolj hitro gibati, premikati: voznik je od časa do časa pognal konje / pognati konje v dir, drnec / žarg. pognati avtomobil čez sto petdeset kilometrov na uro; pren., ekspr. poženite zadevo, saj čakamo na odločbo že dve leti 3. narediti, povzročiti:a) da kaj kam gre, pride: srce bolnega človeka požene trikrat manj krvi po telesu kot srce zdravega / črpalka požene pet litrov vode na sekundo b) da kdo zapusti določen kraj, prostor: pomanjkanje jih je pognalo iz vasi / pustolovstvo ga je pognalo v svet / ekspr. silen hrup ga je pognal iz sobe 4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: lakota ga je pognala v obup;
pognati koga v smrt / to bi pognalo svet v vojno / z glagolskim samostalnikom pognati koga v beg, upor 5. ekspr. nagnati, napoditi: oče ga je pognal od doma / armada je pognala sovražnika nazaj / pognati otroke spat 6. ekspr. vreči, zagnati: palico je pognal v kot;
v obraz mu je pognal tisti drobiž / pognal je čevlje vstran in bos stekel naprej / pognati puščico v sredino tarče zadeti z njo sredino7. ekspr. zapraviti, lahkomiselno porabiti: ukradeni denar je hitro pognal / pognal je hišo in posestvo / več let je pognal za to delo 8. narediti poganjke: vrtnice so že pognale // narediti, povzročiti, da iz česa kaj nastane: rastlina je pognala korenine; seme požene kal / veje so pognale liste / solata je pognala v cvet razvila cvet; pren. to gibanje pri nas ni pognalo korenin // začeti rasti: na vrtu je pognal plevel; dojenčku so pognali zobje; pren., ekspr. v njegovem srcu je pognalo novo upanje // ekspr. zrasti: krompir je že precej pognal; trava je letos visoko pognala; pren. ob obali je pognalo na stotine počitniških hišic
● drugo dejanje je režiser pognal hitro čez oder je bilo zrežirano tako, da so se dogodki na odru hitro vrstili; ekspr. boš že kako pognal te dni preživel; pog. kislo mleko ga je pognalo zaradi njega si je moral izprazniti črevesje; pognati korenine ekspr. v mestu ni nikoli pognal korenin se ni vživel, počutil doma; stal je tam, kot bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno; ekspr. to mu je pognalo kri v glavo, lica zardel je; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. pognal si je kroglo v glavo naredil je samomor z ustrelitvijo; ekspr. pognati komu meč v srce usmrtiti ga z mečem; ekspr. marsikatero noč je pognal s prijatelji preživel v popivanju, veseljačenju; pog. te tablete so mu hitro pognale krvni pritisk povišale, zvišale; ekspr. to mu bo pognalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; pog. z enim udarcem je pognal žebelj v desko ga zabil; ekspr. pognati koga na boben narediti, povzročiti, da pride njegovo premoženje na prisilno dražbo, da gospodarsko propade; ekspr. pognati na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. visoka odkupnina je marsikaterega kmeta pognala v roke oderuhov ga je naredila denarno, gospodarsko odvisnega od njih; ekspr. pognati hišo, most v zrak razstreliti; ekspr. vse je pognal po grlu zapravil s pijačo, zapil; ekspr. le kaj ga je pognalo, da je to storil spodbudilo, bilo vzrok; pojavil se je pred nami, kot bi pognal iz tal nenadoma, nepričakovanopognáti se
1. začeti se hitro premikati: pognal se je iz hiše, na cesto; s startne črte se je pognala zadnja skupina kolesarjev; po smučini se je pognal naslednji smučar; letalo se je pognalo navzgor / v steno so se pognali prvi alpinisti začeli plezati / pognati se v beg začeti bežati
2. s silo, sunkom se premakniti z enega mesta na drugo: pognati se s čolna na kopno; riba se je pognala za mušico; plavalec se je nekajkrat pognal in dosegel ponesrečenko / pognal se je na konja in ušel / ekspr. skakalec se je pognal sto metrov daleč je skočil
3. s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: dva orjaka sta se pognala name; pognal se je vanj in ga začel daviti
4. nav. 3. os., ekspr. vzpeti se: steza se je strmo pognala v breg / stena pred njimi se je pognala v nebo
● ekspr. kaj je rekel? so se nestrpno pognali vanj so ga nestrpno spraševali; ekspr. pesnik se je pognal v sam vrh slovenske književnosti se je uvrstil, ga je dosegel; ekspr. pognati se za reveže zavzeti se, postaviti se
pognàl -ála -o:
knjiž. iz tradicije pognala poezija
pognán -a -o:
pognan stroj; pognan od doma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pogodíti -ím dov., pogódil (ī í) 1. narediti, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar; zadeti: nameril je kamen v fanta in ga pogodil;
pogoditi srno;
krogla ga je pogodila naravnost v srce;
pren., ekspr. s hudo besedo ga je pogodil 2. navadno s prislovnim določilom izraziti, prikazati kaj táko, kot je v resnici: fotograf ga ni dobro pogodil;
poteze obraza je dobro pogodil // narediti, opraviti kaj ustrezno zahtevam, pričakovanju: kostumograf je kostume imenitno pogodil; svojo vlogo je igralec odlično pogodil 3. knjiž. uganiti, predvideti: pogodil je njegove misli;
pogodili so njihov skriti namen / pogoditi uganko rešiti4. knjiž. ugotoviti, dognati, spoznati: dolgo časa niso pogodili njene bolezni;
pogoditi napako, resnico;
končno so pogodili, kdo je zakrivil nesrečo / pogoditi pravo pot najti// dojeti, razumeti: pogoditi bistvo problema; šele zdaj je pogodil smisel njegovih besed 5. star. izmisliti si, spomniti se: veliko smešnega je pogodil stari berač // narediti, ukreniti: najbolje bo pogodil, če jim gre s poti; prav, slabo pogoditi kaj
● zastar. vsem ni mogoče pogoditi ustreči, ugoditi; star. čudno, da ga še do zdaj niso pogodili razkrili, odkrili; pog., ekspr. ti jo zmeraj pogodiš pravilno poveš, narediš; ekspr. pogoditi dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; zastar. vročina bo pogodila sadje dozorila; ekspr. dobro je pogodil odgovor pravilno odgovoril; star. dolgo je iskal stanovanje, pa ga ni mogel pogoditi dobiti; ekspr. pogoditi žebelj na glavo opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari; ekspr. pogodil si v črno pravilno si nakazal problem, povedal si bistvo stvaripogodíti se zastar.
posrečiti se: vesel je bil, da se mu je stvar tako pogodila
pogodèn tudi pogojèn -êna -o:
dobro pogoden značaj; pogoden je bil v rame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
potegníti in potégniti -em dov. (ī ẹ́) 1. s sunkovitim gibom spravitia) bližje k sebi: potegniti otroka na prsi;
potegniti vrv gor;
potegniti plezalca navzgor / potegnil je krožnik k sebi in začel jesti b) iz česa, s česa: potegniti žebelj iz deske;
iz morja so potegnili polno mrežo rib;
potegniti meč iz nožnice;
potegniti nit iz tkanine;
potegnil je voz izpod kozolca;
otrok je potegnil prt z mize;
potegniti kožo z živali odreti žival / potegnila je denarnico iz torbice vzela; potegniti roke iz žepa c) na drugo mesto, v drug položaj: potegniti klop v senco;
potegniti zavese skupaj / potegniti klobuk čez oči; potegnila je krilo čez kolena; potegniti si ruto na oči; ekspr. potegnila je obleko nase se hitro oblekla; sonce sije v sobo, potegni rolete spusti / potegnil ga je v kot in mu nekaj pripovedoval 2. krajši čas vleči: potegniti za vrv / potegniti za zvonec / potegnil ga je za rokav 3. premakniti kaj po površini: potegniti s čopičem po zidu;
potegniti z dlanjo po kolenih;
potegniti z jezikom po čem;
potegnila je z likalnikom po tkanini;
potegniti z roko po čelu;
z žebljem je potegnil po zidu in naredil prasko / potegniti z glavnikom, s prsti skozi lase 4. s sunkovitim gibom spraviti v delovanje: potegniti ročico, zavoro / potegniti vodo v stranišču 5. s črtanjem narediti: potegniti črto;
potegniti mejo na zemljevidu 6. navadno z močnim vdihom zajeti in spraviti vase: potegniti dim iz cigarete / močno potegniti cigaro / pog.: potegnil je požirek vina izpil; potegniti iz steklenice 7. začeti peljati, voziti: konj je težko potegnil naloženi voz / avtobus, vlak je že potegnil / pog. na ravni cesti malo bolj potegnem hitreje vozim8. pog. odpeljati: te bom jaz potegnil na postajo;
z novim avtomobilom so se potegnili na izlet 9. pog. speljati, napeljati: čez travnik so potegnili novo cesto;
potegniti elektriko in vodovod do hiše;
okoli vrta bom potegnil ograjo naredil;
potegniti vrv med dvema koloma napeti10. nav. ekspr. povzročiti, da traja kaj dalj časa: predavatelj je potegnil predavanje;
diskusija se je potegnila čez poldan / zjutraj je potegnil s spanjem spal dalj kot navadno11. začeti pihati, vleči: potegnil je močen veter;
brezoseb. hladno je potegnilo 12. ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga, navadno brez njegove vednosti, privolitve, v položaj, stanje, v katerem je osebek: potegnili so ga v nevarno pustolovščino;
slaba družba ga je potegnila za seboj 13. žarg. nalagati2,
prevarati: spet ga je potegnil 14. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: potegniti jo spat;
brez slovesa jo je potegnil od doma / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino15. pog. dobiti, prejeti denar: potegnil je lep honorar;
za nastop potegne do deset tisoč evrov
● ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; pog., ekspr. potegnil je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; težko je potegniti mejo med zdravo presojo in domišljijo ugotoviti, kaj sodi k enemu in kaj k drugemu; ekspr. potegniti komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; pog. selitev bom še malo potegnil odložil; pog. potegniti zadrgo zapeti, zapreti; pog. avto potegne tudi do sto petdeset kilometrov njegova največja hitrost je 150 km na uro; ekspr. potegnil ga je iz gnoja rešil iz težkega položaja; ekspr. potegniti koga iz naftalina narediti, da kdo spet nastopa, se omenja v javnosti; potegniti bankovec iz obtoka vzeti; publ. iz razprave lahko potegnemo nekaj sklepov naredimo; ekspr. sončen dan me je potegnil na sprehod povzročil, da sem odšel na sprehod; star. potegniti za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. potegniti koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr. treba ga bo potegniti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; pog. ob tem dogodku je potegnil s sestro, ne z bratom izrazil, da se strinja z njo in jo podpira; ekspr. z zgodbo je potegnil za seboj vse poslušalce povzročil, da so ga pazljivo poslušalipotegníti se in potégniti se
1. postati daljši, podaljšati se: krilo se je na eni strani potegnilo; sence so se potegnile / kolona se je potegnila / pog. dan se je že precej potegnil
2. pog. zrasti: v nekaj letih se je zelo potegnil
3. pog. umakniti se: čete so se potegnile v ozadje / ko je bilo treba izpolniti obljubo, se je potegnil nazaj
4. pog. zavzeti se, posredovati: potegniti se za prijatelja
● ekspr. letos se je jesen potegnila jesensko vreme traja dalj kot navadno; ekspr. obraz se mu je potegnil z mimiko na obrazu je izrazil razočaranje, žalost; ekspr. po udarcu z bičem se je potegnila po hrbtu rdeča proga je nastala; ekspr. iz grma se je potegnila lisica stekla; ekspr. blisk se je potegnil čez nebo švignil; ekspr. čez travnike so se potegnile megle nad travniki so megle; pog. po tem dogodku se je potegnil vase postal nedostopen, nepriljuden; pog. oprijel se je veje in se potegnil kvišku vzpel
potegnívši zastar.:
skušala ga je zadržati, potegnivši ga za suknjič
potégnjen -a -o:
tudi on je bil potegnjen v afero; ravno potegnjena črta; potegnjena postava; nogavice, potegnjene do kolen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
presékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem narediti dva dela: kol je bil predolg, zato ga je presekal;
presekati vrv, žebelj;
presekati s sekiro;
presekati palico na dvoje;
po dolgem, prečno presekati;
pren., ekspr. blisk preseka nebo 2. s sekanjem narediti odprtino, zarezo v kaj: s sekiro presekati led;
po nesreči presekati parket / ostra črepinja mu je presekala podplat / padel je in si presekal ustnico 3. ekspr. preiti kaj navadno podolgovatega: tisti dan smo presekali ekvator / ladja preseka zaliv 4. nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj podolgovatega: tam cesta preseka železniško progo // biti speljan, voditi čez kaj sploh: potok preseka travnik in se izliva v reko; nova sled je presekala snežno pobočje / nova cesta bo presekala njegovo kmetijo bo speljana tako, da jo bo delila na dvoje5. ekspr. ustaviti, prekiniti: šefov nenadni prihod je presekal pogovore;
presekal je njeno pritoževanje z nervoznim gibom / že vem, kaj hočeš, je presekal njegove besede / krik je presekal tišino
● ekspr. bolečina ji je presekala telo se je nenadoma pojavila v visoki stopnji, v močni obliki; ker se mu je mudilo, je presekal ovinek šel je po krajši poti, naravnost; ekspr. presekati komu pot preprečiti, onemogočiti mu prehod; preprečiti, onemogočiti uresničitev kakega dejanja; presekati stavo z udarcem roke razdeliti na dvoje podani roki pri stavi in s tem narediti stavo veljavno; ekspr. presekati gordijski vozel z odločnim, drznim posegom rešiti zapleteno, težko rešljivo zadevo ali vprašanje; presekati dolino s prekopom narediti po njej prekop
♦ gozd. presekati sestoj narediti v sestoju preseko; s sečnjo zelo preredčiti sestoj; mat. presekati razdeliti telo z ravnino; med. presekati z enkratnim udarcem z ostrim orodjem ločiti stikpresékati se ekspr.
s sekanjem česa ovirajočega priti kam: skozi goščavo smo se presekali do ceste
presékan -a -o:
govoril je s presekanim glasom pretrganim; stava je presekana; zračnica je presekana deset centimetrov na dolgo; prisl.: presekano se zasmejati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
preščípniti -em dov. (í ȋ) 1. s ščipanjem narediti dva dela: preščipniti žebelj;
preščipniti žico;
preščipniti s kleščami
● v vlaku mu je sprevodnik preščipnil vozovnico preluknjal in jo s tem naredil neveljavno za drugo vožnjo
♦ zool. ameba se pri delitvi preščipne 2. ekspr. zelo stisniti v pasu: obleka jo je preščipnila;
steznik jo je preščipnil, da je komaj dihala preščípnjen -a -o:
preščipnjena žica; v pasu preščipnjeno dekle; bila je preščipnjena kakor osa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
preščípniti -em dov. preščípnjen -a; preščípnjenje (í ȋ) kaj ~ žebelj; poud. preščipniti koga Obleka jo je preščipnila, da je komaj dihala |stisnila v pasu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
preščípnjen -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ žebelj; poud. v pasu ~o dekle |zelo stisnjeno, ozko|preščípnjenost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pribôsti -bôdem dov., pribôdel in pribódel pribôdla, stil. pribòl pribôla (ó) 1. prodirajoč priti: žebelj je pribodel skozi podplat / ekspr. iz megle je pribodel zvonik se je prikazal, pokazal// ekspr. prikliti, prirasti: žito je že pribodlo iz zemlje / mačice so pribodle iz brstja 2. z ostrim predmetom pritrditi: z buciko pribosti sliko na podlago
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pribôsti -bôdem dov.; drugo gl. bosti (ó) Žebelj je pribodel skozi podplat; poud. pribosti iz česa Žito je pribodlo iz zemlje |priklilo|; redk. pribosti kaj z buciko ~ sliko na podlago pritrditi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prijéti prímem dov., prijél; nam. prijét in prijèt (ẹ́ í) 1. narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: prijeti skodelico;
prijeti za ročaj;
film primemo na robovih;
močno, trdno prijeti / prijela jo je za ramo; prijela sta se za roke in odšla; prijeti se za želodec / prijeti s prsti, z roko // narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo zaradi kakega namena, dela: učila ga je, kako naj prime čopič, dleto; ni znal prijeti žage; spretno je prijel za vajeti, veslo / fant je prijel dekle okoli pasu // narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo, da se ohranja v določenem položaju, na določenem mestu: primi lestev, sicer bo padla / kot klic za ščuvanje psa primi ga 2. s prijemom narediti, da kaj pride h komu: prijel je kozarec in nazdravil / primi otroka vzemi ga v naročje / žerjav je prijel cev in jo dvignil na stavbo 3. narediti, da je kaj tesno obdano z deli česa: prijeti s kleščami / ker ni bil pazljiv, ga je prijela slamoreznica; jermen je prijel delavca za roko // priti v tesen stik z deli česa: ta del ključa prime v ključavnico 4. s pritiskanjem na kaj onemogočiti (enakomerno) gibanje česa: jermen je nekaj prijelo, zato neenakomerno teče 5. trdno se namestiti v podlago: cepin v mehkem snegu ni prijel;
sidro je dobro prijelo;
deska je trhla, zato žebelj ne prime 6. odvzeti komu prostost: policisti so prijeli nevarnega zločinca;
morilca so že prijeli 7. ekspr. začeti delati: ko je prišla domov, ni vedela, kje bi prijela;
vsi bodo morali prijeti, toliko je dela / na polju je treba spomladi krepko prijeti // z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: če je treba, zna prijeti za delo; jeseni bom moral bolj prijeti za učenje // s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z za izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: spet bo treba prijeti za knjige; odkar se je vrnil, ni več prijel za kopito ni več čevljaril; treba bo prijeti za kramp, rovnico začeti fizično delati; prijeti za orožje, puško začeti se bojevati; pripraviti se na boj; pisatelj je spet prijel za pero začel pisateljevati, pisati8. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: prijelo me je močno hrepenenje;
ob očitkih jo je prijela jeza;
v zakajenem prostoru ga je prijel kašelj;
prijel jo je krč;
otroka je prijel spanec, zato je siten;
včasih me prime trma // izraža nastop razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te je prijelo, da si tako vesel; brezoseb. kadar ga je prijelo, je samo sitnaril / brezoseb. prijelo me je, da bi odšel rad bi odšel9. ekspr. odločno, z grožnjami izraziti nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: prijel ga je zaradi kraje;
otroka bo treba prijeti, ker se preveč potepa // zahtevati od koga, da kaj pove, naredi: primite ga, kje je dobil denar / kje si hodil tako dolgo, ga je prijela / prijel jih bo, naj mu vrnejo denar; otroke bo treba malo bolj prijeti z njimi bo treba začeti bolj neprizanesljivo ravnati10. pog. začeti učinkovati, delovati: po nekaj minutah je injekcija prijela / lepilo je slabo prijelo zlepilo; trajna ji je kar preveč prijela skodrala lase; pri tem bolniku morfij ne prime več ni več učinkovit11. rib. vzeti vabo: postrv je prijela;
pren. zelo se je trudil, vendar dekle ni prijelo
● pog. kaj te je prijelo zakaj tako ravnaš; zakaj si storil to nepremišljeno dejanje; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je prijela kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; ekspr. njegova odkritosrčnost je poslušalce prijela ganila, prevzela; pog. ko se je sklonila, jo je prijelo v hrbtu je začutila krčevito, sunkovito bolečino; star. zvečer jo je prijelo dobila je (porodne) popadke; ekspr. potico je v pečici kar preveč prijelo zapeklo; publ. razpravljavec je prijel vprašanje z drugega stališča začel obravnavati; ekspr. prijeti koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; pog. ne prime za nobeno delo noče delati; ekspr. za glavo se je prijel, ko je izvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; pog., ekspr. prijeti koga za jezik zahtevati, da izrečeno mnenje dokaže ali prekliče; ekspr. prijeti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. treba ga bo prijeti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; evfem. otroka je nekam prijelo opraviti mora malo, veliko potrebo; ekspr. tako laže, da bi lahko prijel zelo; ekspr. doma so jo precej na kratko prijeli ne dovolijo ji, da bi delala, ravnala, kakor bi hotela; preg. kdor za smolo prime, se osmoli
♦ čeb. hoja je že prijela začela mediti; lov. prijeti sled najti sled in iti po njejprijéti se
1. položiti prste, roke tesno okrog koga, česa, da se prepreči ločitev: otrok se je prijel ograjice, matere okoli vratu; prijel se je je kot klop / prijeti se matere za krilo
2. podpreti se, opreti se s prijemom česa: primi se naslonjala, da ne padeš; veja, za katero se je prijel, se je zlomila; dobro se primi / žena se ga je prijela za roko in sta šla
3. pojaviti se tesno okrog česa: obleka se preveč prime telesa
4. ob dotiku s kako stvarjo ostati na njej: blato se prime čevljev; žvečilni gumi se mu je prijel na rokav; potni lasje so se prijeli čela; seme trav se je prijelo nogavic / zaradi pomanjkanja tekočine se je jed prijela dna posode; riž se rad prime / belež, omet se je dobro prijel
5. začeti rasti, pognati korenine: mlado drevo se je prijelo; rožmarin se težko prime / pog. presajena koža se je prijela prirasla
6. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža začetek dejanja, dejavnosti, kot jo določa samostalnik: prijeti se čebelarjenja, študija; treba se bo prijeti kakega dela
// s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: prijeti se kamnoseštva; prijeti se kmetije začeti (pridno, resno) kmetovati; spet se bom prijel knjig jih začel brati, študirati
● ekspr. vsaka bolezen se ga prime zelo je dovzeten za bolezni; otroka se je prijela gripa zbolel je za gripo; ekspr. prijelo se ga je ime Jirs začeli so ga imenovati; rekli so mu; evfem. njega se rado kaj prime krade; ekspr. nobena krogla se ga ne prime ga ne zadene, rani; ekspr. noben nasvet se je ne prime ga ne upošteva; ekspr. pijača se ga je hitro prijela hitro se je opil; pog. sonce se vas je lepo prijelo lepo ste ogoreli; prijeti se vsake bilke oprijeti se; pog. toliko dela imam, da ne vem, česa bi se prej prijel zelo veliko dela imam; pog. primi se dekleta, če ti je všeč pridobi si njeno ljubezensko naklonjenost; pog. v šoli se jih ni nič prijelo nič si niso zapomnili, se naučili
prijémši star.:
prijemši ga za roko, sta šla
prijét -a -o:
prijete ljudi so kmalu izpustili; prijeta rastlina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prijéti prímem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo s prsti obdati za koga/kaj
Skodelico je vedno prijela /za ročaj/.
2.
kdo vzeti koga/kaj
/Kot odrasel/ je prijel kozarec in nazdravil.
3.
kdo tesno obdati koga/kaj
Žival ga je prijela (za roko) /do krvi/.
4.
kdo/kaj s pritiskanjem onemogočiti koga/kaj
Jermen je nekaj prijelo, zato teče neenakomerno.
5.
kaj namestiti se
Sidro je /dobro/ prijelo (na morsko dno / na morskem dnu).
6.
kdo/kaj dobiti koga
Policisti/Policija so/je prijel-i/-a osumljenca.
7.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti delati
Doma ni vedela, (kje) bi prijela.
8.
v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri cigaretnem dimu/ ga je vedno prijel močen kašelj.
9.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti negativno obravnavati koga/kaj
Prijeli so ga /zaradi kraje/.
10.
žargonsko kaj začeti delovati, učinkovati
/Po pričakovanju/ je injekcija po nekaj minutah prijela.
11.
iz čebelarstva kaj začeti mediti
Hoja je že prijela.
12.
iz lovstva kdo/kaj najti kaj
Lovci so prijeli sled.
13.
iz ribištva kaj vzeti vabo
Postrv je prijela.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
priščípniti -em dov. (í ȋ) 1. s ščipanjem skrajšati: žebelj je priščipnil in ga pribil / priščipnil je vršiček poganjka odščipnil
● ekspr. priščipnili so mu plačo znižali; ekspr. denar za potovanje si je priščipnil od pokojnine privarčeval2. stisniti med prilegajoča se dela: v kinu ji je s sedežem priščipnil krilo;
priščipniti si prste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
priščípniti -em dov. priščípnjen -a; priščípnjenje (í ȋ) kaj ~ žebelj; priščipniti komu kaj ~ otroku prste; poud. ~ delavcem plačo |nekoliko zmanjšati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prodréti -drèm
dov.1.
s prislovnim določilom priti kam, premagujoč ovire 2.
s prislovnim določilom z vojaško silo, bojem priti kam na nasprotnikovo ozemlje 3.
v kaj zaradi delovanja določene sile priti v kako snov 4.
skozi kaj priti skozi kaj ovirajočega 5.
s prislovnim določilom,
ekspr. pojaviti se na drugem mestu, področju, premagujoč ovire 6.
s prislovnim določilom,
ekspr. spoznati po postopnem, težavnem odkrivanju
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
rajsnedelj
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Razlike v slovarjih: »Kitajski zid« in »kitajski zid«Kako naj bi pisali Kitajski in Berlinski zid. Do pred kratkim sem mislila, da z veliko začetnico, a so me gesla v slovarju in pravopisu zmedla.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk,
bíti désna rôka kóga,
bíti igráča v rôkah kóga/čésa,
bíti igráčka v rôkah kóga/čésa,
bíti na désno róko,
bíti od rôk [kómu],
bíti pri rôki,
braníti se z rokámi in nogámi,
čiste rôke,
čístih rôk,
dáti kómu oróžje v rôke,
dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj,
délati kàj z lévo rôko,
désna rôka,
désna rôka ne vé, káj déla léva,
do komólcev krvávih rók,
držáti rôke krížem,
držáti rôke v žêpih,
držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah,
držáti vsè v svôjih rôkah,
dvígniti rôko náse,
iméti číste rôke,
iméti do komólcev krváve rôke,
iméti dvé lévi rôki,
iméti kóga/kàj pri rôki,
iméti krváve rôke,
iméti pólne rôke déla,
iméti prôste rôke [pri čém],
iméti sréčno rôko [pri čém],
iméti škárje in plátno v rôkah,
iméti umázane rôke,
iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah,
iméti vsè v svôjih rôkah,
iméti zvézane rôke,
iméti zvézane rôke in nôge,
íti na rôke kómu,
íti na róko kómu,
íti z lévo rôko v désni žèp,
izbíti kómu iz rôk zádnji adút,
izbíti kómu oróžje iz rôk,
iz drúge rôke,
iz pŕve rôke,
jemáti kàj z lévo rôko,
kjér bóg rôko vèn molí,
kot désna rôka,
krêpko pljúniti v rôke,
kupíti iz drúge rôke,
kupíti iz pŕve rôke,
léva rôka ne vé, kaj déla désna,
lotévati se čésa z lévo rôko,
lotíti se čésa z lévo rôko,
mázati si rôke [s čím],
méti si rôke,
na désno róko,
na lévo róko,
na lévo róko omožêna,
na róko se ženíti,
na róko sta se vzéla,
na róko živéti,
naredíti kàj z lévo rôko,
ne držáti rôk krížem,
ne iméti čístih rôk,
ne státi krížem rôk,
ne umazáti si rôk s krvjó,
odpráviti kóga z lévo rôko,
opráti si rôke [kot Pilát],
opráviti kàj z lévo rôko,
ostáti čístih rôk,
pásti v rôke pravíce,
pljúniti v rôke,
po pilátovsko si umíti rôke,
polítika môčne rôke,
položíti rôko náse,
ponúditi kómu rôko,
poročèn na lévo róko,
poročíti se na lévo róko,
postáti désna rôka kóga,
postáti igráča v rôkah kóga/čésa,
postáti igráčka v rôkah kóga/čésa,
poštêno pljúniti v rôke,
premágati kóga z lévo rôko,
preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke,
preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste rôke,
pripeljáti kóga v rôke pravíce,
príti v rôke pravíce,
privêsti kóga v rôke pravíce,
prosíti za rôko kóga,
rôka pravíce,
rôka rôko umíva,
umázati si rôke [s čím],
umázati si rôke s krvjó,
umíti so rôke [kot Pilát],
upírati se z rokámi in nogámi,
vládanje z želézno rôko,
vládati z želézno rôko,
vodíti kóga/kàj z želézno rôko,
z lévo rôko,
z rokámi in nogámi,
z želézno rôko,
zaprosíti za rôko kóga,
zvéza na lévo rôko,
živéti iz rôk v ústa,
živéti na rôkah,
življênje iz rôk v ústa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sékanec -nca m (ẹ̑) nekdaj večji žebelj za okovanje navadno cokel: sekanci so škrtali po kamenju // žebelj brez glavice za pritrjevanje napetnikov: zabiti sekanec v peto
♦ nav. mn., les. enakomerno nasekani koščki lesa za pridobivanje celuloze, lesovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sékanec -nca m s -em (ẹ̑) |žebelj|; les. ~i za pridobivanje celuloze |koščki lesa|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sékanec -nca
m nekdaj večji žebelj za okovanje navadno cokel
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
skóbast -a -o prid. (ọ́) podoben skobi: skobast žebelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
skóbast -a -o (ọ́) ~ žebelj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
skózi1 tudi skóz prisl. (ọ̑) 1. izraža premikanje ali usmerjenost z ene strani na drugoa) glede na širino, globino: bila je taka gneča, da sem se komaj prebil skozi;
žebelj je prišel skozi, ker si premočno udarjal;
rezina kruha je bila tanka, da se je skozi videlo / podplati so bili skozi preluknjanib) glede na omejeno, zoženo površino: ko bomo potovali skozi, se bomo ustavili pri vas;
on je zanesljiv, le spustite ga skozi;
odprl je vrata, da bi videl skozi;
vse je odprto in veter vleče skozi;
elipt. tu ne morem skozi / tod skozi še nismo šli; splezaj tu skozi / vlak je peljal skozi predor in ko je bil skozi, je zapiskal 2. pog. nenehno, ves čas: skozi je imel občutek, da je nekaj narobe;
skozi se potepa okoli;
skozi je zabavljal;
tako lepo je, da bi skozi živel tukaj / delati pa tudi ne morem kar skozi; pri bolniku je bedela skozi do jutra 3. nižje pog., navadno v zvezi iti, priti skozi izraža uspešen, pozitiven potek, konec glagolskega dejanja: s tem denarjem ne pridemo skozi;
v primerjavi z drugimi ponesrečenci je še dobro prišel skozi;
poceni je prišel skozi, čeprav so ga ustavili policisti;
upajmo, da bomo s to ceno prišli skozi;
vesela je bila, da je njena prošnja končno šla skozi;
pri računstvu še vedno ni znal, čeprav sva šla včeraj petkrat skozi ponovila snov;
še vedno to bereš, delaš? Sem že skozi
● dati skozi nižje pog. med vojno je veliko skozi dal pretrpel; nižje pog. verjamem mu, saj sem vse to tudi sam dal skozi doživel, prestal; pog. samo še to zadevo spravim skozi jo uredim; pog. spustiti koga skozi dopustiti, da kdo opravi izpit, izdela razred, čeprav ne obvlada snovi; pog. lačen je, da se skozi vidi skozenj; pog. skozi ob cesti so stali avtostoparji ob vsej dolžini ceste; nar. njena bolezen ga skozi bolj skrbi vedno bolj; prim. skozinskoz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
spodletéti -ím tudi izpodletéti -ím dov., spodlêtel tudi izpodlêtel (ẹ́ í) 1. spremeniti smer premikanja ob dotiku s čim trdim, gladkim: sekira spodleti ob grči / urezal se je, ker mu je nož spodletel / dobro drži, da ti žebelj ne spodleti // brezoseb. spodrsniti, zdrsniti: na ledu, mokri skali mu je spodletelo 2. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: načrt, namera, poskus, ukana spodleti;
vse, česar se loti, mu spodleti;
brezoseb.: v poklicu mu je večkrat spodletelo;
priznal je, da mu je v matematiki spodletelo da je dobil negativno ocenospodletèl in spodletél tudi izpodletèl in izpodletél -éla -o:
spodletel načrt, napad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sténa -e ž (ẹ́) 1. vsak od delov stavbe, ki omejuje prostor, prostore ob straneh: postaviti, sezidati steno;
prebiti steno med sobama;
pomakniti mizo k steni;
obesiti sliko na steno;
zabiti žebelj v steno;
narediti v steni odprtine za okna;
debela stena;
lesena, zidana stena;
stene so bile vlažne in plesnive;
bel, bled kot stena / ometati, pobeliti stene; čelna stena gradu pročelje; notranje, zunanje stene hiše zidovi; predelna, premična stena / plakatna stena na katero se lepijo plakati; predsobna stena lesen izdelek v obliki deske, navadno s kljukami za obešanje oblačil, z ogledalom in polico za klobuke; španska stena premična stena iz lažjega materiala za zakrivanje, ločevanje2. s prilastkom kar kaj omejuje, zapira ob straneh: stene jame se krušijo;
s sten in stropa votline curlja voda / obložiti stene pekača s testom; stene pohištva // kar omejuje kaj votlega: stena cevi, žoge / črevesna stena; stena želodca, žile 3. alp., geogr. skoraj navpično skalnato pobočje: preplezati steno;
planinca sta vstopila v steno;
vzpenjati se po steni;
krušljiva, previsna stena;
vrh, vznožje stene / severna stena Triglava / umetna stena navadno v zaprtem prostoru postavljena plezalna stena iz umetne snovi4. ekspr. kar onemogoča sodelovanje, zaupnost: ni znal premagati, premostiti stene med njima / z oslabljenim pomenom: loči ju stena predsodkov predsodki; med njima se je vzdigovala stena nezaupanja
● ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. pritisnil ga je ob steno spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. govoriti gluhim stenam prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. imel je samo štiri gole stene neopremljeno sobo; ekspr. živi samo med štirimi stenami zelo osamljeno; ekspr. vse je bob ob steno vse je zaman; ekspr. njen obraz je bil kot stena ni izražal misli, čustev
♦ bot. stene plodnice; čeb. medcelična stena srednja stena sata; gled. četrta stena namišljena stena med avditorijem in odrom, ki ustvarja videz zaprtega odrskega prostora; grad. toplotna stena širok curek toplega zraka, ki preprečuje vdiranje hladnega zraka v prostor; zagatna stena za preprečevanje drsenja zemlje na pobočjih; les. podeskati stene; vet. kovalna stena lesena stena, ob katero se pri podkovanju priveže nemiren konj; rožena stena sprednji in stranski del kopitne roževine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sténa -e ž (ẹ́) obesiti na ~o; zabiti žebelj v ~o; narediti v ~i odprtine za okna; preplezati ~o; ~ želodca; poud. ~ nezaupanja |veliko nezaupanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
stísniti -em dov. (í ȋ) 1. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami narediti, da na kaj deluje sila: močno mu je stisnil roko / pri pozdravu stisniti roko v slovo // obdajajoč s čim narediti, da na kaj deluje sila iz več smeri: stisniti kovček z jermenom; stisniti žebelj s kleščami; stisniti roko z obvezo // tesno obdati: hloda sta ga stisnila, da se ni mogel rešiti / sovražnik jih je stisnil v obroč obkolil / ekspr. hribi tu z vseh strani stisnejo dolino 2. s prijemom, objemajoč spraviti kaj v tesen dotik: stisniti otroka k sebi;
stisnil je dekle na prsi;
stisniti se k materi / stisnila je svoj obraz k njegovemu pritisnila// trdno držeč dati kam: stisniti dežnik, knjigo pod pazduho 3. narediti, da je med stvarmi, deli stvari manjši presledek, da ni presledka: stisniti stole, vrste;
stisnite se, da bo še on prisedel / stisniti škarje, vzmet // narediti, da je kaj tesno skupaj: stisniti ustnice, zobe 4. s silo narediti, da ima kaj manjši obseg: raztegniti in stisniti meh / ekspr. na tem mestu se dolina stisne / novi sneg je starega stisnil // s stiskom, pritiskom poškodovati: kolo mu je stisnilo nogo; brezoseb. avtomobil je spredaj cel, zadaj pa ga je zelo stisnilo 5. narediti, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina: stisniti grozdje v stiskalnici;
zmleti in stisniti sadje // s stiskanjem, pritiskanjem spraviti iz česa: stisniti sok iz limone; stisniti nekaj kreme iz tube 6. z delovanjem sile na vso površino narediti, da kaj dobi določeno obliko: stisniti papir v kepo;
stisniti slamo v bale 7. rač. zmanjšati velikost datotek, podatkov, da zavzamejo manj prostora: stisniti podatke na trdem disku / stisniti datoteke in jih zaščititi z geslom 8. ekspr., s prislovnim določilom dati, spraviti kam, kjer je malo prostora: v dvorano so stisnili še nekaj dodatnih sedežev;
stisnite kam še tega potnika;
vsi so se stisnili okrog peči, v avtobus // naskrivaj, na hitro dati: v roko mu je stisnil nož / skrivaj mu je stisnil nekaj denarja dal9. ekspr. s silo, z vztrajnostjo priti do česa: stisnil je nekaj denarja iz staršev;
stisniti kar največ iz zemlje 10. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen neprijetnega stanja, kot ga določa samostalnik: stisnila ga je bolezen;
bali so se, da jih bo stisnila lakota / spanec ga je stisnil zaspal je11. ekspr. povzročiti kje topo bolečino: v nogo ga je stisnil krč;
brezoseb. pri srcu ga je stisnilo // brezoseb. ganiti, prizadeti: čudno me stisne, ko to berem; ob pogledu na ranjence ga je stisnilo / pri srcu me stisne, če pomislim na to 12. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročiti, da kdo umre: stisnil ga je infarkt;
jetra so ga stisnila / brezoseb.: hitro jo je stisnilo je umrla; vsak čas ga lahko stisne 13. pog., v zvezi z jo oditi, zbežati: strah ga je bilo, pa jo je stisnil;
stisnil jo je z zabave
● ekspr. dušo, srce mu je stisnil nemir začutil je nemir; pog. nekaj metrov pod vrhom ga je stisnilo je onemogel; pog. s težavo je stisnil denar za nov avtomobil ga zbral, prišel do njega; pog. komaj je stisnil še zadnji izpit naredil, opravil; ekspr. za več let je moral stisniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; pog. kakega zajca bi rad stisnil ustrelil; ekspr. v tem položaju ne kaže drugega kot stisniti zobe se obvladati, potrpeti; ekspr. komaj je stisnil zahvalo iz sebe se zahvalil; ekspr. stisniti koga v objem objetistísniti se
1. prikriti se, navadno skrčen, sključen: stisniti se k tlom, za drevo; pred njihovimi pogledi se je stisnil v kot / stisnil se je pod odejo
2. ekspr. s težavo priti skozi kaj ozkega, ovirajočega: stisniti se iz prepolne sobe na vrt; stisniti se skozi gnečo, ograjo
stisnívši star.:
poslovil se je, stisnivši mu roko; stisnivši zobe, se je pognal v vodo
stísnjen -a -o
1. deležnik od stisniti: ljudje so bili stisnjeni na majhnem prostoru; tesno stisnjen pas; stisnjena pest; trmasto stisnjene ustnice / rač. iskati viruse v stisnjenih datotekah
2. ki ima razmeroma majhen obseg; ozek: riba s stisnjenim telesom; stisnjena ramena
3. ekspr. pretirano varčen, skop: ne bodi tako stisnjen; na starost je postal stisnjen
● ekspr. narediti kaj s stisnjenimi zobmi z odporom, s premagovanjem; ekspr. stisnjen je ob tla nima nobene možnosti več za uspešen odpor, za samostojno delovanje
♦ teh. jeklenka s stisnjenim plinom; stisnjena pločevina; tisk. stisnjeni stavek brez presledkov med vrsticami; vet. stisnjen trebuh živali;
prim. iztisniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
stísniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo tesno obdati koga/kaj
Stroj ga je stisnil (za roko) /do krvi/.
2.
kdo spraviti koga/kaj tesno k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
Stisnila je svoj obraz k njenemu.
3.
kdo spraviti koga/kaj čim bolj skupaj
Stole in nato še ljudi je /po premisleku/ stisnil /samo v tri vrste/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj manjš-ega/-e, neuporabn-ega/-o
Kolo (mu) je /grdo/ stisnilo nogo.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
/Ročno/ je stisnil sok iz limon.
6.
v posplošenem pomenu kdo spraviti koga/kaj v manjši obseg, prostor
Papir je /z jezo/ stisnila /v kepo/.
7.
čustvenostno kdo spraviti koga/kaj okoli/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
V roko (mu) je stisnil nož.
8.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo, težavo dobiti, reči kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
Iz/Od njega so /s težavo/ stisnili priznanje in obljubo.
9.
v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri največjem delu/ ga je stisnila huda bolezen.
10.
čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
Krč ga je stisnil (v nogo).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
stopíti2 in stópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑) 1. narediti korak: stopil je enkrat, dvakrat, pa se je ustavil;
kadar stopi, ga zaboli noga;
previdno stopi, da ne padeš / na to nogo ne sme stopiti prenesti teže pri hoji, stanju; stopiti na celo stopalo pri hoji, stanju se s celim stopalom dotakniti podlage// dati, položiti nogo na kaj, kam zlasti pri hoji: stopiti na gredico; stopiti na kačo, žebelj; stopil je na vsako stopnico posebej; pazi, kam stopiš // z dajalnikom dati, položiti nogo na kaj z vso težo s slabim namenom: stopiti kači na glavo; stopil je premagancu na prsi 2. s korakom, koraki začeti biti kje: stopiti iz hiše na cesto;
stopiti s stopnice;
stopiti na hodnik;
stopil je predenj in ga prosil;
stopite bližje, malo naprej;
stopiti vstran / ekspr. deževalo bo, stopi po dežnik pojdi// s premikom prenehati ali začeti biti v kakem položaju: zaradi sunka je jermen stopil iz vdolbine / ekspr. oči so mu stopile iz jamic izbuljil je oči3. pojaviti se zlasti na površju: pot mu je stopil na čelo / pri teh besedah so ji stopile solze v oči 4. z oslabljenim pomenom začeti biti v kakem obdobju: stopiti v novo leto;
stopil je v devetnajsto leto pred kratkim je bil star osemnajst let// izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: zakon bo stopil v veljavo prihodnje leto začel veljati; stopiti v pokoj upokojiti se; s tem dnem so stopili v vojno; stopiti v zakon poročiti se / publ. stopiti v akcijo začeti akcijo / stopiti v učiteljski poklic postati učitelj5. postati član česa: stopiti v društvo, stranko / stopiti v samostan postati redovnik, redovnica6. ekspr. začeti delovati na kakem področju: v književnost je stopila nova generacija;
stopiti v svet politike / stopiti pred javnost, v javnost
● ekspr. kri mu je stopila v glavo, lica zardel je; ekspr. utrujenost jim je stopila v noge od utrujenosti so začeli težko hoditi; ekspr. stopiti je treba z oblakov postati bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. zelo mlada je stopila na deske začela igrati v gledališču; pog., ekspr. stopiti komu na jezik ukreniti kaj, da preneha negativno govoriti o čem; publ. stroji so stopili na mesto človeka so nadomestili človeka; knjiž. stopiti na Parnas začeti pesniti; knjiž. zdaj naj mladi stopijo na plan naj se izkažejo, se uveljavijo; ekspr. končno so mu le stopili na prste onemogočili, preprečili mu njegove slabe namene; publ. stopiti pred matičarja, star. pred oltar poročiti se; ekspr. v zadnjih dveh letih je stopil že tretjič pred sodnika je bil že tretjič obtoženec, obdolženec; šalj. ričet je boljši, če je prašič vanj stopil če se je v njem kuhalo svinjsko meso; pog. pohvala mu je stopila v glavo postal je domišljav, prevzeten; pog. vino mu je stopilo v glavo ga je (nekoliko) upijanilo; publ. ti problemi so stopili v ospredje postali pomembni, pereči; publ. v takih razmerah so osebne težave stopile v ozadje izgubile pomembnost, vrednost; ekspr. lasje so mu stopili pokonci zelo se je ustrašil; pog. stopili so skupaj in se dogovorili sestali, zbrali so se; pog. če boste še vi stopili zraven, bodo lažje delali če se boste pridružili; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interesestopívši zastar.:
stopivši iz hiše, se je napotil proti vrtu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
širokoglàv in širokogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima široko glavo: širokoglav fant / širokoglav žebelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
štukatúrnik -a m (ȗ) obrt. žebelj v obliki kavlja za pritrjevanje štukatur: zabiti štukaturnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
štukatúrnik -a m (ȗ) |žebelj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
tapétniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tapetnike ali tapetništvo: tapetniški izdelki / tapetniški žebelj; tapetniška šivanka; tapetniško blago, usnje / tapetniški tehnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
trikún -a m (ȗ) obrt. žebelj za okovanje zlasti planinskih čevljev: s trikuni okovani gojzarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
trikún -a m (ȗ) |žebelj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
trikún -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ukrivíti -ím dov., ukrívil (ī í) 1. dati čemu krivo obliko: ukriviti cev, žico;
zaradi teže knjig so se police ukrivile;
paziti, da se žebelj pri zabijanju ne ukrivi / ukriviti železno palico v kavelj / po otrokovem prvem letu se hrbtenica počasi ukrivi v značilno dvojno esasto obliko // dati čemu nenaravno, nepravilno obliko: mačka je ukrivila hrbet; zaradi jahanja so se mu noge ukrivile; njegove ustnice so se skoraj ob vsaki besedi čudno ukrivile / ukriviti usta v nasmeh, posmeh / težko delo ga je počasi ukrivilo 2. ekspr. povzročiti, da se kdo ukloni, vda: ukriviti upornike;
ukriviti koga z davki, s silo;
tega človeka se zlepa ne da ukriviti
● ekspr. spet je moral ukriviti hrbet pred njim ga ubogati; mu biti poslušen, pokoren; knjiž., ekspr. ker se je počutil tujca, se je še bolj ukrivil vase je postal še bolj nedostopen, nepriljudenukrívljen -a -o:
ptice z ukrivljenim kljunom; bil je bolan in ukrivljen od teže let; navzdol, navzgor, vstran ukrivljen; ukrivljena cev, palica; nož z ukrivljenim rezilom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ukrivíti -ím dov. ukrívil -íla, nam. ukrivít/ukrivìt, ukrívljen -a; ukrívljenje; drugo gl. kriviti (í/ȋ í) koga/kaj ~ cev; poud. Težko delo ga je ukrivilo |upognilo|; ~ usta v nasmehukrivíti se -ím se (í/ȋ í) Žebelj se je ukrivil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ukrivíti -ím
dov.1.
kaj dati čemu krivo obliko 2.
kaj dati čemu nenaravno, nepravilno obliko
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
ukrivíti se -ím se
dov.1.
izraža, da kaj dobi krivo obliko 2.
izraža, da kaj dobi nenaravno, nepravilno obliko
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
vbíti vbíjem dov., vbìl (í ȋ) 1. z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane; zabiti2:
vbiti klin v skalo;
vbiti žebelj v steno 2. ekspr. s strogim ravnanjem doseči pri kom kako lastnost: vbiti komu pokorščino;
uspelo ji je vbiti ponižnost, strah // navadno v zvezi vbiti v glavo z vztrajnim razlaganjem doseči, da se kdo česa nauči, si kaj zapomni: vbiti komu znanje v glavo / vbiti ljudem svoje prepričanje / kar si vbije v glavo, hoče tudi doseči za kar se trdno odloči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vpéti vpnèm dovršni in nedovršni glagol [ʍpéti] 1. narediti, povzročiti, da je kaj pritrjeno v ali na določeno mesto
2. narediti, povzročiti, da kdo ali kaj dobi svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: ↑peti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zabít -a -o; bolj ~ (ȋ) dobro ~ žebelj; slabš. ~ človek |omejen, neumen|; poud. ~i kraji |oddaljeni, odročni|zabíti -a -o (ȋ) grad. ~ vodnjakzabítost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zabíti2 -bíjem
dov.1.
kaj v kaj z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane 3.
koga pog. odrezavo zavrniti, spraviti v zadrego
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
zagozdīti -ím dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zakrivíti -ím dov., zakrívil (ī í) 1. narediti, da postane del česa kriv: zakriviti palico;
zakriviti žebelj na spodnji strani deske / prezirljivo zakriviti ustnice ukriviti2. s svojim ravnanjem povzročiti kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: zakriviti nesrečo, prepir, smrt;
iz nevednosti zakriviti kaj / nadlogo si je zakrivil sam / nesrečo je zakrivil močen veter
♦ pravn. zakriviti kaznivo dejanje zakrívljen -a -o:
zakrivljen nož; zakrivljena palica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zatôlčen -a -o [u̯č]; bolj ~ (ȏ) v kaj v desko ~ žebelj; knj. pog., poud. Fant je popolnoma ~ |onemogočen, uničen|zatôlčenost -i [u̯č] ž, pojm. (ȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zatôlči -tôlčem [zatou̯či] dov., zatôlci zatôlcite in zatolcíte; zatôlkel zatôlkla (ó) 1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti v kaj tako, da ni višje od površine česa: zatolči zapognjeni žebelj v les / zatolči kol v zemljo zabiti// s tolčenjem, udarjanjem trdno namestiti: zatolči toporišče v sekiro; zatolči veho v sod 2. nekajkrat slišno udariti: v gozdu je zatolkel detel;
zatolči po mizi 3. ekspr. začeti močno biti, utripati: ob tem prizoru mu je zatolklo srce;
brezoseb. v prsih mu je zatolklo 4. ekspr. z udarci ubiti: zatolči miš;
zatolči s palico / zajeli so jih in jih zatolkli 5. pog. narediti, povzročiti, da kdo ne more (uspešno) delovati: zatolči mladega ustvarjalca / prevelika samokritičnost ga je zatolkla
● ekspr. zatolči koga v zemljo uničiti ga, onemogočiti gazatôlčen -a -o:
žebelj, zatolčen v desko; fant je popolnoma zatolčen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zíd -a in -ú m, mn. zidôvi (ȋ) 1. vsak od delov stavbe, narejen z gradbenim materialom, zlasti z zidaki, ki omejuje prostor, prostore ob straneh: v kleti so zidovi vlažni;
porušiti, sezidati zid;
krogla je prebila zid;
pomakniti posteljo do zida, k zidu;
obesiti sliko na zid;
zabiti žebelj v zid;
betonski, opečnat zid;
stavba z debelimi zidovi;
odprtina, razpoka v zidu;
bled kot zid / hišni zid; samostanski, tovarniški zidovi / čelni zid pročelje; notranji, zunanji zidovi hiše; predelni, temeljni zid; slepi zid brez oken, odprtin / obrnil se je k zidu in zaspal k steni// temu podoben samostojen objekt: parceli je ločil zid; postaviti zid okrog gnojišča; obdati, zapreti z zidom; nizek, visok zid; vodoraven zid pred odprtino kmečke peči; gore stojijo kot zid med obema pokrajinama / obrambni, požarni, zaščitni zid; pokopališki, vrtni zid; zid proti vetru / kitajski zid obrambni zid severne in severozahodne Kitajske proti Mongolom / ekspr.: množica je naredila živi zid; zid strmih hribov; pren., ekspr. obdaja jo gluhi zid samote 2. ekspr. kar onemogoča sodelovanje, zaupnost: ni znal premagati, premostiti zida med njima;
predlagal je veliko izboljšav, a je naletel na zid niso ga poslušali, upoštevali / z oslabljenim pomenom: loči ju zid predsodkov predsodki; med njima se je vzdigoval zid nezaupanja, odtujenosti
● ekspr. govoriti zidu prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. pritisnil ga je ob zid spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. postaviti koga pred zid obsoditi na smrt z ustrelitvijo; hoteti, riniti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. v zid se zaleti izraža nejevoljo, nestrpno odklanjanje, zavračanje; ekspr. med njima je kitajski zid velika ovira, zapreka; ekspr. naveličan je mestnih zidov življenja v mestu; ekspr. vedno je želel imeti svoje štiri zidove bivališče, dom; ekspr. okrog sebe je sezidal visok zid postal je nedostopen; prebiti zvočni zid biti hitrejši od zvoka; gluh je kot zid popolnoma, zelo
♦ arhit. kiklopski zid iz velikih, grobo obdelanih kamnov s prilegajočimi se ploskvami; grad. ojačevalni zid ki povzroča večjo nosilnost; podporni zid ki preprečuje premik zemlje, materiala; polnilni zid s katerim se zapolni odprtina, presledek med nosilnimi, navadno zunanjimi elementi; suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto; teh. nosilni zid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zíd -a in zíd -ú m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȋ; ȋ ȗ) pomakniti omaro do ~a, k ~u; obesiti na ~; zabiti žebelj v ~; kitajski ~; nosilni, obrambni ~; poud.: s svojim predlogom naleteti na ~ |na popolno neupoštevanje|; Množica je naredila živi ~; ~ nezaupanja med njima |nezaupanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zíd -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
zravnán -a -o; bolj ~ (á) ~ žebelj; ~ hrbet vzravnanzravnánost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zravnáti -ám
dov.kaj z nategovanjem, glajenjem narediti kaj ravno
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
žbíca2 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žebáti – glej žebȅlj
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žebèlj -bljà in žêbelj -blja m (ə̏ ȁ; é) tanek, navadno valjast predmet za pritrjevanje, ki je na enem koncu glavičasto razširjen: žebelj popusti, se ukrivi, zarjavi;
izdelovati žeblje;
puliti žeblje s kleščami;
s kladivom zabiti žebelj;
okovati cokle z žeblji;
pribiti kaj z žeblji;
debeli, dolgi, tanki žeblji;
gladki, oglati žeblji;
ročno kovani žeblji;
glavica žeblja;
vijaki in žeblji / obesiti kaj na žebelj / čevljarski, mizarski, tapetniški, zidarski žeblji; okrasni žeblji
● ekspr. zadeti žebelj na glavo opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari
♦ teh. ladijski žeblji; steblo žeblja; vet. podkovski žebelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žebèlj -bljà in žêbelj -blja m z -em (ə̏ ȁ; é) zabiti ~; obesiti na ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žebèlj -bljà
m tanek, navadno valjast predmet za pritrjevanje, ki je na enem koncu glavičasto razširjen
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
žebȅlj -bljȁ m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žẹbə̀lj, -bljà, m. = žrebelj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žebelj [žǝbə̏lj]
samostalnik moškega spolažebelj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žebelj -blja m žebelj:
k'ſteni v' kateri en shebel im. ed. je perbit ǀ zhe nishaj to luzh perpognete, viſokjishi ſenza tiga shibla rod. ed. ſe polsdigne ǀ vſamejo en debau shebel tož. ed. na roko desno permirio ǀ S. Theresy namejſti slatiga perstina je bil dal en shelesni shebil tož. ed. ǀ S' tem sheblam or. ed. Jael je bila prebila glavo Siſaru ǀ s' shiblam or. ed. prave grevinge ǀ mene ble martra tuoja nevera, kakor shebli im. mn. ǀ Aku jeſt nebom na njegovih rokah vidil ſnaminja teh sheblou rod. mn. ǀ ushe ſo ſapovedali debele shtrike spleſti, kleishe, kladoua, sheble tož. mn., bodezhe ternie perpravit ǀ Chriſtusſa s' shelesnimy shebli or. mn. na Chrish ſo perbili ǀ je bil s' shebly or. mn. inu s' ſulizo preboden ǀ s' debelimi shibli or. mn. preboden biti ǀ prebodene s'sheblij or. mn. ǀ s'gaishlami reſtargan, s'ternjam kronan, s'shibli or. mn. perbit na krishu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žebica [žǝbíca]
samostalnik ženskega spolamajhen žebelj; žebljiček
PRIMERJAJ: žebljic, žebljiček
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žebljic [žǝbljíc]
samostalnik moškega spolamajhen žebelj; žebljiček
PRIMERJAJ: žebica, žebljiček
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žebljíca Frazemi s sestavino žebljíca:
zadéti žebljíco na glavíco
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žebljíca – glej žebȅlj
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žebljȉč – glej žebȅlj
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žebljíček -čka m (ȋ) manjšalnica od žebelj: zabijati žebljičke v podplat;
žebljički za obešanje slik;
kovinski, lesen žebljiček;
glavica, konica žebljička / risalni žebljiček kratek žebljiček s široko glavo zlasti za pritrjevanje papirja na les; tapetniški žebljiček s širšo glavo za pritrjevanje tapetniškega blaga, jute na okvir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žebljíček -čka
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
žebljȋček – glej žebȅlj
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žebljiček [žebljȋčǝk]
samostalnik moškega spolamajhen žebelj; žebljiček
PRIMERJAJ: žebica, žebljic
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žibel gl. žebelj
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žíčnik -a m (ȋ) žebelj iz žice, navadno brez glave: izdelovati žičnike;
gladki, nasekani žičniki;
železen žičnik;
žičniki in vijaki / čevljarski, steklarski žičnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žíčnik -a m (ȋ) |žebelj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žrẹ̑b -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žrébelj – glej žebȅlj
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žrẹbə̀lj, -bljà, m. der metallene Nagel; (nav. žẹbə̀lj); žrẹ́bəlj, Mur.; — iz stvn. grebil, Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žrebelj -blja
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žrebelj žreblja
samostalnik moškega spolažebelj
spọ́ːđa sa pa [cọ́ːkle] z [...] žrẹ̀ːbl’ẹ tùːđẹ nakawáːlẹ .. đa se nìː zdə́rkn̥wo tkọ̀ː pozíːme