dahníti in dáhniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov1.
kdo/kaj z odprtimi usti iztisniti zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
/Na ukaz/ je dahnil proti njemu.
2.
čustvenostno kdo zelo tiho izgovoriti kaj / koliko česa
/Komaj slišno/ je dahnil pozdrav.
3.
čustvenostno,
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu kaj Pisatelj je gradivu dahnil življenje.3.1.
kdo/kaj dati komu/čemu kaj ‘poljub’
Dahnil ji je poljub /na lice/.
4.
čustvenostno kdo/kaj priti iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / kod / od/do kod
Prijeten hlad je dahnil iz gozda.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
gnáti žênem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno hitro premikati koga/kaj Motor /z vso silo in včasih prek možnosti/ žene črpalko.1.1.
/Pridno/ je gnal koso.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Celo otroke žene k težkemu delu.
3.
čustvenostno kdo/kaj govoriti, ponavljati kaj
Ženske so /na vso moč/ gnale svoj očenaš.
4.
kaj poganjati
Drevje že žene.
5.
iz medicine nekaj po potrebi usmerjati koga/kaj na kaj
Bolnika /kar prepogosto/ žene na vodo in /premalokrat/ na blato.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
izpolníti se in izpólniti se -im se
tudi spolníti se
in spólniti se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kaj uresničiti se
Velika želja se (jim) je /končno/ izpolnila.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
izráziti se -im se
dovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj uporabiti jezik za podajanje, posredovanje o čem 'mislih, čustvih'
/Jasno/ se je izrazil o petju / o prireditvi.
2.
kaj pojaviti se kot zunanja podoba, znamenje v kom/čem
V njegovih očeh se je izrazila groza, žalost.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
kólcati se -am se
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol,
v 3. osebi edninekazati se komu/čemu močna želja, domotožje
/Od strahu/ se mu kolca.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
laizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj spremeniti, spreminjati koga/kaj glede na način življenja in mišljenja
Nekaj cerkva je del svojih dejavnosti /popolnoma brez predsodkov/ laiziralo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
lotíti se in lótiti se -im se
dovršni glagol,
fazni (dogodkovni/procesni) glagol (začetnosti)1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti kaj 'delo/delovanje/dejavnost' Tega dela se je /komaj/ lotil.1.1.
/Z odporom/ se je lotil knjige.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti obdelovati koga/kaj
Lotil se jih je /s pestmi/.
3.
navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj 'proces/stanje/lastnost' pojaviti se kot sestavina koga/česa
Lotila se ga bolezen.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
oglášati se -am se
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se
Kukavica se /glasno in vztrajno/ oglaša.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se s/z/iz/od koga/česa / na/pri/v/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od/do kod / kod / kje / kdaj
Iz daljave se oglašajo streli.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj glasno izražati se, odzivati se kot odraz telesnega ali duševnega stanja komu / v/pri/na kom
Znana bolečina se mu že oglaša.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
pogòj-ójasamostalnik moškega spolanavadno s prilastkom dejansko stanje, ki omogoča potek, uresničitev česa
- pogoj česa
- , pogoj iz česa
- , pogoj v/na čem, kje
- , pogoj po čem
- , pogoj glede česa
razmere
- pogoj česa/koga
- , pogoj pri kom/čem, kje
- , pogoj v/na čem, kje
- , pogoj glede česa
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
seznàmseznám -ámasamostalnik moškega spolaskupek imen za osebe, stvari, pojave
- seznam koga/česa
- , seznam za kaj
- , seznam s čim
- , seznam iz česa, od kod, od kdaj
- , seznam po čem, kako
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skrômen-mna -opridevniknezahteven, enostaven
- kdo/kaj biti skromen pri čem
- , kdo biti skromen glede česa
- , kaj biti skromnejše od česa
količinsko majhen
- kdo/kaj biti skromen glede česa
- , kaj biti skromnejše od česa / od kdaj
raznovrstno neobsežen, preprost
- kaj biti skromenjše od česa
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tožíti se in tóžiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj nejevoljno pregovarjati se s kom/čim
Kar naprej se /zaradi meje/ toži s sosedi.
2.
kazati se komu/čemu močna želja, domotožje
V tujini se mu je tožilo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
žêlja-esamostalnik ženskega spolačustvena potreba
- želja koga
- , želja za kaj/koga
- , želja za čim
- , želja s čim
- , želja o čem
- , želja do česa
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
žláhten-tna -opridevnikplemenit, izbran
- kdo/kaj biti žlahten za koga/kaj
- , kaj/kdo biti bolj žlahtno/žlahten od česa/koga
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.