bedàča -e ž neumna ženska: bedáka i bedacso v-migi szpoznajo KOJ 1845, 113
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Berdenìca -a ž ženska oblika priimka Berden: Berdenicza KMS 1780, A2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Brčojca -e ž ženska oblika priimka: Börcsojcza KMS 1780, A2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Fèrkojca -e ž Ferkojca, ženska oblika priimka: Ferkojcza KMS 1780, A2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Fǘkašica -e ž Fukašica, ženska oblika priimka: Fükaſicza KMS 1780, A2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Hùnjadica -e ž ženska oblika od Hunjadi: je pred ednim letom Hunyadici z-priszegov oblübo KOJ 1848, 61
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Jónašojca -e ž Jonašojca, ženska oblika priimka Jonaš: Jonásojcza KMS 1780, A2b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
klàjfarica -e ž ženska, ki kvanta: 'Zene naj bodo poſtene, nej klajfaricze KŠ 1771, 638
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
možíca -e ž ženska: Záto ſze ona mo'sicza bode zvála, ár je z-mo'sá vzéta SIZ 1807, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nèporòdna -e ž nerodovitna ženska: Ki csini, da ta neporodna vu hi'zi prebivavsa, posztáne veszéla mati otrokov TA 1848, 95; blá'zene ſzo te neporodne KŠ 1771, 251
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
samìca -e ž ženska, samica: Szamicza Aſzſzony KM 1790, 92(a); Asszony; szamicza KOJ 1833, 151; lehko szpozna, da szo domácse szamice kaj vrejdne KOJ 1845, 41; ſtiri ſzámcze, i tri ſzamicze notri vzéo Noë KM 1796, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sèstra -e ž 1. sestra, ženska v odnosu do drugih otrok svojih staršev: Soror Szeſztra KMS 1780, A8b; mati Mária, Devicze Márie ſzeſztra, ali teticza KŠ 1771, 1 (B1a); ali nyegove, ali pa Barnabáſove Szeſztré KŠ 1771, 100; I tá je mejla ſzeſztro, ſtera ſze je zvála Mária KŠ 1771, 205; da nyemi Czaszar nevouscsi za 'seno szvojo szesztro KOJ 1848, 3; Pozdrávlajo te tvoje odbráne ſzeſztré ſzinovje KŠ 1771, 738; Ednoga očé i edne materé deca so bratovje ino sestre BJ 1886, 9; Eto je sestram pripovedávala BJ 1886, 4 2. pripadnica verske skupnosti: za ovoga naſſega brata (ſzeſztre) SM 1747, 62; Porácsam pa vám Febo ſzeſztro naſo ſzlü'zbeniczo Czérkvi KŠ 1771, 484; mi ſzmo ſzi vſzi bratovje i ſzeſztre KŠ 1754, 154; vſzem bratom ino ſzeſztram SM 1747, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
slobóudkinja -e ž svobodna ženska: Ár ne bode öroküvao ſzin deklé zſzinom ſzloboudkinye KŠ 1771, 566
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
žènska -e ž ženska: vſzáka 'zenſzka knige peſzmene neſzé BKM 1789, 6; 'ſenſzko z-iménom Lidio KM 1796, 129; ino je 'senſzko ſztvouro SIZ 1807, 3; nad touv 'senſzkov, dabi ſze on radüvao SIZ 1807, 7; Da ſzmo i mi vſzi i 'zenſzke KŠ 1754, 10; od lejpih szlovenszkih 'senszk szo lepse szine i cseri zadoubili KOJ 1848, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.