amfetamíni -ov m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

analéptik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

animālən, -lna, adj. animalisch; animalno živčevje, animalisches Nervensystem, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

avtonómen -mna -o prid. (ọ̄)
1. ki ima avtonomijo, samoupraven: avtonomne pokrajine, republike; avtonomno ozemlje / dobiti avtonomno oblast
// knjiž. neodvisen, samostojen: avtonomni razvoj narodnih literatur; avtonomna umetnost
2. ki deluje brez uporabe zunanjih virov energije: avtonomno delovanje baterije
♦ med. avtonomno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

avtonómen -mna -o (ọ́; ọ̑) ~razvoj neodvisen; ~o ozemlje samostojno
avtonómni -a -o (ọ́; ọ̑) ~o živčevje
avtonómnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

centrálen -lna -o (ȃ) ~o vprašanje bistveno, poglavitno
centrálni -a -o (ȃ) ~ del središčni, osrednji del; ~a kurjava; ~o živčevje osrednje živčevje
centrálna -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) prakt.sp. imeti ~o v hiši centralno kurjavo
centrálnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

centripetálen -lna -o prid. (ȃ)
fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proti središču, sredotežen: centripetalni pospešek; centripetalna sila
♦ anat. centripetalni živci živci, ki vodijo vzburjenje v osrednje živčevje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dražljívo nač. prisl.
izraža, da kaj deluje na organizem tako, da nastane reakcija
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

efedrín -a m (ȋ)
farm. alkaloid, ki poživljajoče deluje na avtonomno živčevje in krvni obtok: jemanje, uživanje efedrinov; količina, sledi, vsebnost efedrinov v krvi, urinu / prepovedani efedrini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hípernatriemíja -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

híponatriemíja -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hŕbten -tna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na hrbet: hrbtna stran telesa / hrbtna lega; hrbtne mišice; hrbtna vretenca / hrbtna stran roke / hrbtna stran fotografije, listine, medalje
♦ anat. hrbtni mozeg osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu; hrbtenjača; film. hrbtna projekcija projekcija filma na zadnjo, hrbtno stran platna; šport. hrbtno plavanje plavanje, pri katerem leži plavalec na hrbtu; zool. hrbtna plavut neparna plavut na hrbtu ribe, delfina; hrbtna struna paličasto osno ogrodje brezglavcev in ličink nižjih vretenčarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hrbtenjáča -e ž (á)
anat. osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu: poškodbe hrbtenjače / podaljšana hrbtenjača možgani na prehodu v hrbtenjačo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hrbtenjáča -e ž (á) |osrednje živčevje|: poškodbe ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hrbtenjáča -e ž
anat. osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalupojmovnik
SINONIMI:
anat. hrbtni mozeg

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

hrbtenjáča -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kofeín -a m (ȋ)
farm. alkaloid v kavi, čaju, kakavu, ki poživljajoče deluje na centralno živčevje: kofein in nikotin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kofeín -a m
farm. alkaloid v kavi, čaju, kakavu, ki poživljajoče deluje na centralno živčevjepojmovnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

koniín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

mangán mangána samostalnik moškega spola [mangán] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Mangan, prvotno ‛magnetna ruda, magnezijev oksid’, skrajšano iz star. nem. Manganesium, prevzeto prek frc. manganèse iz it. manganese < srlat. magnesia, prevzeto iz srgr. *magnḗsion, prvotno ‛ruda iz pokrajine Magnezija v Grčiji’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

miženi ► miˈžẹːnė -ȯf m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

mózeg -zga m (ọ̑)
1. mehko tkivo v kosteh: vzeti mozeg iz kosti; rumen kot mozeg / kosti z mozgom / ekspr. ti ljudje so mozeg organizacije najpomembnejši, vodilni ljudje
2. pog., v prislovni rabi, v zvezi do mozga popolnoma, čisto: izčrpan do mozga; pokvarjen do mozga; do mozga poznati svojega bližnjega / krik ga je pretresel do mozga zelo
3. zastar. mezga1: iz jabolk napraviti mozeg
● pog. trpljenje mu je počasi izpilo mozeg ga je izčrpalo, oslabilo; pog. žvižg mu je šel skozi mozeg neprijetno je deloval nanj
♦ anat. hrbtni mozeg osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu; hrbtenjača; kostni mozeg krvotvorno tkivo v kosteh; rdeči kostni mozeg z mnogo rdečih krvničk; lobanjski mozeg možgani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

možgáni -ov m mn., rod. mn. tudi možgán (ȃ)
1. osrednje živčevje, ki leži v lobanjski votlini: pri padcu si je poškodoval možgane; možgani opice; razvoj lobanje je povezan z razvojem možganov; velikost, vnetje, zgradba možganov; krvavitev v možganih / kupiti telečje možgane / ocvrti možgani; pren., ekspr. več kot sto možganov je napeto čakalo, kaj bo povedal
2. nav. ekspr. to živčevje pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja: ta misel mu je šla, šinila skozi možgane; to se mu je vtisnilo v možgane; plod bolnih možganov
3. knjiž., navadno z rodilnikom najpomembnejši, vodilni ljudje v kaki organizaciji, gibanju: možgani podjetja; možgane ekipe predstavlja desni zunanji igralec
// inteligenca, zlasti raziskovalci: močen je odtok tehničnih možganov; raziskovalni centri so producirali veliko možganov / beg možganov iz ene države v drugo
4. publ., navadno v zvezi elektronski možgani računalnik: elektronski možgani so analizirali milijone podatkov; projekti elektronskih možganov
● ekspr. možgani se mu kisajo, mehčajo v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren; ekspr. možgani so mu začeli hitro delovati začel je hitro misliti; ekspr. napenjati možgane intenzivno razmišljati; ekspr. možgane rahljati komu pripravljati ga za učenje, razmišljanje; ekspr. danes mu je udarilo na možgane ne more misliti, razmišljati; ekspr. pobrskaj po možganih skušaj se spomniti; ekspr. v njegovih možganih se je prižgala lučka doumel, razumel je; slabš. ima konjske možgane je zelo nespameten, neumen; ekspr. nima lastnih možganov ne odloča se samostojno
♦ anat. mali možgani del možganov za ravnotežje; srednji možgani del možganov za urejanje gibov; veliki možgani del možganov za dojemanje dražljajev in urejanje odnosov med organizmom in okolico; med. mehčanje možganov odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice; pretres možganov funkcijska prizadetost možganov zaradi udarca, padca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

možgáni -ov m mn.
1.
osrednje živčevje, ki leži v lobanjski votlinipojmovnik
SINONIMI:
anat. lobanjski mozeg
2.
jed, pripravljena iz možganovine zlasti telečjih možganovpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. možgančki
GLEJ ŠE SINONIM: izobraženstvo
GLEJ ŠE: računalnik, misliti, neumen1, vnetje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

možgani ► mȯžˈgaːnė -ȯf m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

muskarín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

nervín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

nẹ̑vro- prvi člen tujih zloženk

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

nikotín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

obkrájen -jna -o prid. (ȃ)
ki je, se nahaja ob kraju, robu: obkrajni deli ploskve / obkrajna stebra sta višja od drugih
♦ anat. obkrajno živčevje živčevje, ki povezuje možgane in hrbtenjačo z organi, deli telesa; periferno živčevje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

obkrájən, -jna, adj. Rand-, Jan.; obkrȃjni pripiski, Randglossen, Jan.; obkrajni žarki, Randstrahlen, Žnid.; obkrajno živčevje, das peripherische Nervensystem, Erj. (Som.); — obkrajno morje, das Küstenmeer, Jes.; obkrajno gorovje, das Randgebirge, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

obóden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na obod: obodni del kolesa / obodne stene zunanje / obodne pokrajine obrobne / razlikovati osrednje delo od obodnega stranskega, manj pomembnega
♦ anat. obodno živčevje živčevje, ki povezuje možgane in hrbtenjačo z organi, deli telesa; periferno živčevje; fiz. obodna hitrost hitrost, ki jo ima vrteče se telo na obodu kroga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

osrédnji -a -e prid. (ẹ̑)
1. ki je, se nahaja v sredi, središču: osrednji del mesta; osrednji prostor v hiši; osrednja lega predmeta / osrednji del kolesa
2. ki deluje, vodi iz središča: osrednji odbor, organ; osrednja vlada; osrednje vodstvo stranke / osrednje gledališče najpomembnejše gledališče narodne ali državne skupnosti, zlasti glede na pomembnost repertoarja in kvaliteto uprizoritev
3. ki zelo izstopa po pomembnosti, nujnosti: osrednji problemi gospodarske politike; osrednja oseba v romanu; nekaj let je bil urednik naše osrednje leposlovne revije; osrednja tema v razpravi; osrednje vprašanje / publ. posvetiti čemu osrednjo pozornost največjo
♦ anat. osrednji kanal kanal v hrbtenjači, napolnjen s hrbtenjačno tekočino; osrednje živčevje živčevje, ki leži v lobanjski votlini in hrbteničnem kanalu; biblio. osrednji katalog centralni katalog; šol. osrednja šola osnovna šola s podružničnimi šolami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

otopíti1 -ím dov., otópil (ī í)
1. narediti topo, manj ostro: otopiti rezilo / otopiti ostre robove kamna
2. povzročiti, da postane kaj manj občutljivo za zunanje dražljaje: dolgotrajna bolezen je otopila čute; alkohol mu je otopil živčevje
3. povzročiti, da kdo izgubi voljo, zanimanje za kaj: trdo življenje ga je otopilo
// povzročiti, da se kaj pojavi v manjši meri, v manj izraziti obliki: dogodek mu je otopil občutek krivde / to okolje mu je otopilo vest

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ozlàt (dodatek k slovarju), -áta, adj. knotig: ozlato živčevje, das Gangliennervensystem, Erj. (Som.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

párasimpátičen -čna -o prid. (ȃ-á)
nanašajoč se na parasimpatikus: motnje parasimpatičnih funkcij / parasimpatično živčevje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

párasimpátičen -čna -o (ȃá)
párasimpátični -a -o (ȃá) ~o živčevje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

párasimpátik -a m, skup. (ȃá) anat. žarg. parasimpatično živčevje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

párasimpátikus in párasimpátik -a m (ȃ-á)
anat. vegetativno živčevje, ki deluje v telesu ob mirovanju in spanju: parasimpatikus in simpatikus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

perifêren -rna -o prid. (ȇ)
1. oddaljen od središča; obroben, obkrajen: periferne četrti mesta; težnje perifernih pokrajin / kraj ima periferno lego
2. publ. manj pomemben: periferni problemi; to vprašanje je periferno
♦ anat. periferno živčevje živčevje, ki povezuje možgane in hrbtenjačo z organi, deli telesa; rač. periferna enota računalnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

perifêren -rna -o (ȇ) ~a pokrajina obrobna, obkrajna; publ. To vprašanje je ~o manj pomembno, nepomembno
perifêrni -a -o (ȇ) zdrav. ~o živčevje obrobno živčevje
perifêrnost -i ž, pojm. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

samodêjen -jna -o prid. (ē) knjiž.
1. ki opravlja delo sam, brez človekovega sodelovanja; avtomatičen: samodejni stroji; samodejna naprava / samodejna telefonska centrala; samodejne zavore
♦ elektr. samodejno prekinjalo avtomatsko prekinjalo; med. samodejno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje; avtonomno živčevje; strojn. samodejni menjalnik avtomatski menjalnik
2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: samodejen prehod pravic in dolžnosti
// nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: samodejni gibi / samodejno podrejanje splošnemu razpoloženju / ob tem se je vzbujalo samodejno vprašanje, ali je to edina rešitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

simpátičen -čna -o prid., simpátičnejši (á)
1. ki zaradi kakih lastnosti vzbuja simpatijo; prijeten, prikupen: simpatičen človek; njegova žena je zelo simpatična / njen simpatični glas, obraz; ima simpatičen nastop / evfem. matematika ji ni bila nikoli simpatična nikoli je ni imela rada
2. nanašajoč se na simpatikus: motnje simpatičnih funkcij / simpatično živčevje
● simpatično črnilo nekdaj črnilo, ki postane vidno šele ob segrevanju, delovanju kemikalij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

simpátičen -čna -o; -ejši -a -e (á; á) ~o dekle prijetno, prikupno
simpátični -a -o (á) ~o živčevje
simpátičnost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

simpátik -a m, skup. (á) anat. žarg. simpatično živčevje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

simpátikus in simpátik -a m (á)
anat. vegetativno živčevje, ki deluje v telesu ob razburjenju in naporu: parasimpatikus in simpatikus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

stimulírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. povzročati, da postane kdo (bolj) delaven, prizadeven; spodbujati: starejši otrok s svojim zgledom lahko stimulira mlajšega; primerno stimulirati učence / pričakovani ukrep je stimuliral izvoznike
2. povzročati, da kaj (hitreje) nastaja, se (bolje) razvija: stimulirati kmetijsko proizvodnjo / stimulirati kvaliteto; stimulirati porabo cementa
3. med. delati, da organ, organizem poveča svojo dejavnost: stimulirati srce, centralno živčevje / stimulirati pacienta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

strihnín -a m (ȋ)
farm. zelo strupen alkaloid, ki deluje na centralno živčevje: zastrupitev s strihninom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

tóčka SSKJ² samostalnik ženskega spola
STALNE ZVEZE: indeksna točka, nadzorna točka, sprejemna točka, vstopna točka, točka G, točka nič, točka zvestobe
FRAZEOLOGIJA: nabirati/pridobivati politične točke, začeti s točke nič, vrniti (se) na točko nič

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

trebušnjáča -e ž (á)
zool. osrednje živčevje mnogočlenarjev, ki leži na trebušni strani:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

trebušnjáča -e ž (á) |živčevje mnogočlenarjev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

vegetatíven -vna -o prid. (ȋ)
1. rastlinski: vegetativni in animalni svet / vegetativna hrana / vegetativno baročno okrasje
2. bot. ki je v zvezi z rastjo in prehranjevanjem rastlin: listi, korenine in drugi vegetativni deli rastline / vegetativni organi korenina, listi, steblo
3. biol. ki poteka brez oploditve, nespolen: vegetativno razmnoževanje / vegetativno križanje rastlin
4. biol. nanašajoč se na za ohranjanje življenja in za rast bistvena in od volje neodvisna dogajanja v telesu: dihanje, prebava in druge vegetativne funkcije / vegetativno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

žívčen -čna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na živec, živce: živčna debelina, dolžina / živčni sistem / živčna bolezen, okvara; živčna izčrpanost, preobčutljivost / živčni napad; živčna napetost / živčno-mišični sistem; živčno-mišična bolezen, koordinacija; živčno-mišično obolenje
2. ki je v stanju velike napetosti, ki se izraža kot nemir, strah, zlasti pred pomembnejšimi dogodki: živčen človek; ne bodi živčen / živčen obraz; živčne roke / ekspr.: živčen gib, korak; živčen glas, smeh
● živčni zlom stanje nenadne popolne duševne izčrpanosti zaradi duševnih naporov, čustvenega pretresa; publ. živčna vojna prizadevanje, pri katerem skušata nasprotni strani z grožnjami, dezinformacijami doseči, da katera od obeh popusti, se ni sposobna več obvladati
♦ anat. živčni center ali živčno središče del možganske skorje ali hrbtenjače, ki ima določeno funkcijo; živčni končič razcepljeni konec živčnega vlakna; živčni pleksus skupek prepletajočih se živcev; centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; periferni živčni sistem živčevje, ki povezuje možgane in hrbtenjačo z organi, deli telesa; živčni vozel skupek živčnih celic v možganih ali v obrobnem živčevju; ganglij; živčna celica celica, ki prevaja dražljaje; živčna proga skupek živčnih vlaken v osrednjem živčevju; bela, siva živčna snov; živčno tkivo; živčno vlakno daljši izrastek živčne celice; biol. (živčni) impulz vzburjenje, ki se širi iz osrednjega živčevja; farm. živčni strup bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem; med. živčni prenašalec kemična snov, ki prenaša impulze med živčnimi celicami ali med živčnimi in mišičnimi celicami; nevrotransmiter; živčni šok šok, katerega glavna motnja je v delovanju osrednjega živčevja; živčna slabost bolezen, ki nastane zaradi izčrpanosti živčevja; nevrastenija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

žívčevje -a s (ȋ)
živci telesa ali dela telesa: poškodovati si živčevje; bolezni živčevja; delovanje, zgradba živčevja; živčevje in čutila
♦ anat. osrednje živčevje ki leži v lobanjski votlini in hrbteničnem kanalu; parasimpatično, simpatično živčevje; periferno ali obrobno živčevje ki povezuje možgane in hrbtenjačo z organi, deli telesa; biol. vegetativno živčevje ki deluje samostojno, neodvisno od volje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

žívčevje -a s, skup. (ȋ) delovanje ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

žívčevje -a s
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik parasimpatično živčevje  pojmovnik simpatično živčevje  pojmovnik periferno živčevje  pojmovnik vegetativno živčevje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

žívčevje, n. das Nervensystem, Cig. (T.), Erj. (Som.); ozlato ž., das Gangliennervensystem, drobovno ž., das Eingeweidenervensystem, Erj. (Som.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Število zadetkov: 57