Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
Spoštovani, gre za precej nenavadno dilemo, o kateri smo se davi pogovarjali z otroci. V šoli se učijo o samostalnikih, stavek, v katerem ga/jih morajo najti, se glasi: Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli iz morske vode. Jaz naštejem naslednje samostalnike: Soline, prostor, morje, sol, voda. Hčerki pa pravita, da so jih v šoli učili, da so samostalniki tudi besede na -nje in da je torej pridobivanje prav tako samostalnik. Ne bi jih rad napačno naučil, moram pa priznati, da mi takšno pravilo iz moje šole ni ostalo v spominu. Prej bi rekel, da je v tem stavku pridobivanje glagolnik, kot pravi tudi SSJK. Hvala za pomoč.
Zanima me, če se izraz akademik v slovenščini lahko uporablja zgolj za člane SAZU ali je dovoljena raba v širšem smislu, torej za izobražence. Iščem besedo za prevod angleškega izraza academic/academician, ki bi zajemala tako profesorje na univerzah kot tudi zaposlene na raznih znanstveno-raziskovalnih zavodih, inštitutih ter podjetjih.
Ali se besedna zveza petek trinajsti (petek 13.) piše tako kot datumi, tj. z vejico (v petek, trinajstega, smo se …), ali pa se piše brez vejice, ker gre za stavčni člen, npr. v zgledu Rojeni ste na petek 13. Vam to prinaša nesrečo?
Zanima me, kako se delita besedi raziskovanje in življenje. Ali je ustreznejša delitev ra-zi-sko-van-je ali ra-zi-sko-va-nje? Ali mogoče kaj tretjega?
Pri maši molimo nicejsko-carigraisko veroizpoved, v kateri je tudi uradno besedilo in pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku. Moje mnenje je, da bi bila ustreznejša raba tožilnika. Kakšno je vaše mnenje?
Ali je prav domač pralni prašek ali domači pralni prašek? Kaj pa domač/kupljenjogurt ali domači /kupljenijogurt?
Pri vprašanju se sklicujem na odgovor: Dva priimka moške osebe: kako sklanjati in kako navajati
Iz odgovora sklepam, da pravilo iz starega pravopisa o sklanjanju dvodelnih neslovanskih priimkov, ki se pišejo z vezajem – tj. da se sklanjajo samo v drugem delu –, ni več aktualno in bo torej v novem pravopisu zapisano priporočilo, da se takšna imena (v večini primerov) sklanjajo v obeh delih.
Naslednji primeri iz knjige Borisa Urbančiča O jezikovni kulturi: Joliot-Curieja, Kremser-Schmidta, Meyer-Lübkeja, Toulouse-Lautreca, Wolf-Ferrarija bi se torej po novem sklanjali: Joliota-Curieja, Kremserja-Schmidta, Meyerja-Lübkeja, Toulousa-Lautreca, Wolfa-Ferrarija.
Zanima me, kako sklanjati dvojna francoska imena tipa Jean-Paul (Sartre), Jean-Luc (Godard) ipd.
Poleg tega me zanima, kje lahko v SP '01 najdem pravilo SP '62, ki v poglavju Tuja lastna imena (Posebnosti v sklanjatvi, str. 63) navaja, da se vezaj pri dvojnih francoskih imenih v odvisnih sklonih izpušča, sklanjata pa se obe imeni, ter ali paragraf 428 v SP '01 velja le za primer Rimski-Korsakov ali tudi za omenjena francoska imena oziroma za katere druge primere.
Zanima me, kako je z besedo življenje, kadar gre za življenje več ljudi. Primer:
Načelo sorazmernosti mora imeti instrumentalno moč, ki daje smisel abstraktnim zakonskim zahtevam in prepovedim pri vsakdanjem oblastnem poseganju v življenja ljudi.
A bi moralo pisati: /.../ poseganju v življenje ljudi?
Podoben primer je tudi "dno jezera":
Dna kotanj so uravnana z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovih dnov in na odlaganje poplavnega sedimenta.
A bi morala biti beseda dno v ednini? Primer:
Dno kotanj je uravnano z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovega dna in na odlaganje poplavnega sedimenta.
Etimološki slovar pravi, da se je beseda emancipacija v slovenskem jeziku pojavila v 20, stoletju, jaz sem jo pa slučajno zasledil v časopisu, ki je izšel že v 19. stoletju, in sicer "Kmetijske in rokodelske novice" iz dne 12. 04. 1871, ki ga najdete na naslovu: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NJK7EO74/9074a577-43c6-4ce9-940e-772498a796f5/PDF Citat iz 117. strani: "Vsem je gotovo želeti, da se same emancipirajo vseh slabosti, vseh strasti in hib, ktere podkopavajo njih lastno in rodovin srečo, in ko se to zgodi v polno meri, bodo tudi najbolj sebični moški prav radi priznavali samostalnost ženskega spola in neodvisnost od vseh pomanjkljivosti. Zanima me, ali gre v slovarju za napako ali pa slovar ne navede časa prve pojavnosti, temveč čas, v katerem je beseda prešla v vsakodnevno rabo. Čeprav se mi zdi čudno, da bi časopis, ki je namenjen neizobraženi kmečki družbi, pisal besede, ki jih ne bi nihče razumel.
Frazem rešiti si glavo ni evidentiran ne v SSKJ ne v SSF, vendar je v Gigafidi več kot 150 zadetkov zanj v raznovrstnih besedilih. Zanima me, zakaj v slovarjih ni zabeležen? Hvala.
Kakšno je pravilno ime v slovenski obliki, Kristjan, Kristijan ali Kristian?
Iz gesla kariera v etimološkem slovarju je mogoče razbrati, da je beseda iz italijanske izpeljave latinske besede currus (via carraria) v slovenščino prevzeta preko francoščine (carrière) in potem nemščine (Karriere). Kako vemo, da ni bila prevzeta neposredno iz italijanščine, ki nam je tudi blizu in ki za to uporablja besedo, ki je fonetično celo enaka slovenski?
Je mogoče, da je beseda kariera šele v francoščini dobila pomen, ki ga ima tudi v slovenščini, torej 'delovanje, življenje glede na poklicno družbeno področje', od koder bi potem do nas prišla preko nemščine in ne italijanščine?
Zanima me od kod izvira izraz pasti sekira v med. Deluje namreč precej nelogično, zato me zanima ozadje oz. globlji pomen za tem izrazom.
Med uporabniki oz. govorci slovenskega jezika, vseh ravni izobrazbe, se čuti nezadovoljstvo okoli načina bogatenja besedišča maternega jezika zaradi pretiranega in prehitrega, v pogovornem jeziku celo sprotnega slovenjenja besed iz angleškega jezika.
Preveliko število tujk in izposojenk iz angleškega jezika, ki se ga zazna tudi v vseh slovenskih slovarjih, močno občutijo predvsem dijaki srednjih šol, ko prestopijo na visokošolski študij. Tam jih zasujejo z množico tujk, za katere niso nikoli prej slišali. To vsaj študentom prvih letnikov zelo otežuje razumevanje in pomnjenje učne snovi, kar se nenazadnje pozna tudi na slabšem učnem uspehu. Spomnim se, da sem, med študijem v daljni preteklosti, dostikrat vzel angleško-slovenski slovar, iskal koren kake tujke, da sem prišel do slovenskega prevoda nekega pojma.
Enako ljudje, predvsem z nižjo in srednjo izobrazbo, ne razumejo oz. napol razumejo marsikaj o čemer razpravljajo politiki v parlamentu, javnih občilih, gospodarstvu i.p.d.
Ker sem na spletu našel, najmanj štiri, javne izjave priznanih strokovnjakov za slovenski jezik in etnologijo, ki zgovorno obravnavajo omenjeno vsebino, vam jih navajam tu spodaj.
Zanima me vaša opredelitev in ocena teh izjav.
Hvala in lep pozdrav.
Povezave do videoposnetkov:
Je prav vreči oziroma spravitiiz ali stira?
V magistrski nalogi na muzikologiji hčerka piše o Merkuju. Razen v prvem sklonu -- pišemo z naglasom priimek Merku?
Slovenski Camino
Vedno več romarjev odhaja tudi iz Slovenije v španski Santiago de Compostela k relikvijam sv. Jakoba. Hodijo po pešpoti, imenovani Camino. To je spodbudilo romarje številnih držav, da tudi v svoji domovini vzpostavijo podobno pot, ki jih vodi od ene do druge cerkve sv. Jakoba.
A kako je treba zapisati ta imena v različnih povezavah? Bil sem na Caminu ali na caminu? Prehodil sem Slovenski camino ali Slovenski Camino? Ali pa kar kamino, kakor je pizza medtem že postala pica: Kamino mi je spremenil življenje?
Zanima me, kako se pravilno napiše 2 x 400 kV daljnovodBeričevo-Krško. Ali je ta zapis pravilen? Kako pa zapisati 110 kV (ali 110kV ali 110-kV) energetski transformator oz. priporočilaza110-kilovoltni energetski transformator?
Zanima me, kako se imenuje samica vola.
Kako sklanjamo samostalnike drva, sence in tla?
Kakšen bi bil pravilni zapis bionanočipa? Predpostavljam, da vse pisano skupaj (vnos v terminološki zbirki institucij EU IATE, št. 2232825)
Pozdravljeni, za znanstvene namene me zanima kako zapisati ime pripadnikov pro-life in pro-choice prepričanj. Da bi zmeraj pisala pro-life pripadniki... se mi zdi predolgo. Zato sem razmišljala o nekakšnem poslovenjenju npr. pro-liferji/ pro-choicerji, vendar se mi sliši nekoliko neprofesionalno. Vseeno pa želim ohraniti korena pro-life in pro-choice. Ponovno se mi zatakne pri zapisu: pro-liferji/ pro-life-erji ...
Prosim za pomoč kako bi lahko okrajšala ime pripadnikov teh dveh prepričanj in sklanjatev le-teh.
Že dlje časa se ukvarjam s potrditvijo svoje ideje, da morajo nazivi, ki se sicer pišejo z malo začetnico, biti z veliko, kadar so na začetku povedi, ki se ne konča s piko. To je najpogosteje na koncu dopisov oz. predgovorov v publikacijah, ko sledi podpis, npr.:
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
dr. Janez Novak, minister
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
akad. prof. dr. Marija Novak
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
rektor prof. dr. Janez Novak
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
urednik
Menim, da je to začetek povedi, ki se ne konča s končnim ločilom, zato mora biti zapisano z veliko začetnico, podobno kot pri pozdravu, ko lep pozdrav tudi ni z malo, čeprav nima končnega ločila (kaj menite pa o tem, da je vejica za »Lep pozdrav« tudi odveč?):
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
Lep pozdrav
Janez Novak
Zanima me še, kako utemeljiti, da je navedba vira v znanstvenem besedilu brez ločila, ko se citira tudi končno ločilo, npr.:
Kot Bahtin tudi Lotman prostor povezuje neposredno s časom, njuni entiteti pa sta pogoj za obstoj kulture: »Razumsko človeško življenje, tj. življenje kulture, prav tako potrebuje posebno strukturo 'prostora in časa'. Kultura se organizira v obliki določenega 'prostora in časa' in zunaj te organizacije ne more obstajati. Ta organizacija se realizira kot semiosfera in s pomočjo semiosfere.« (Lotman 2006: 188)
Mogoče je tudi tako, torej brez pike v citatu: semiosfere« (Lotman 2006: 188). Vendar v tem primeru po mojem citat ni popoln, ker bi lahko bilo končno ločilo tudi vprašaj -- kaj pa v takem primeru?
Mogoča sta še dva načina: s piko zunaj oklepaja ali znotraj oklepaja, domnevno bolj pravilna, ker tako oklepaj »ne obvisi v praznem« sredi besedila:
semiosfere.« (Lotman 2006: 188).
in
semiosfere.« (Lotman 2006: 188.)
Hvala za mnenje in lep pozdrav
V. T.
Beseda dalje proti besedi naprej. Nekako boljša se mi zdi uporaba besede naprej, tako da v svojih besedilih uporabljam kratico itn. (in tako naprej) namesto itd. (in tako dalje). Prednost besedi naprej proti besedi dalje pa dajem zato, ker je uporaba besede dalje nekoliko zamrla v pogovornem jeziku. Malokdo reče, recimo, Grem dalje, ampak marsikdo pa reče Gremnaprej.
Kakšno je vaše mnenje glede tega?
Zanima me, zakaj je glede na Pravopis pravilno samo »Ta neumnost bi nas lahko stala življenje«, ne pa tudi »Ta neumnost bi nas lahko stala življenja«. Kot nepravilne so označene tudi naslednje zveze:
Njegovo hazardiranje jih je stalo hiše.
Zamujanje na delo ga je stalo službe.
Ta napaka jih je stala zmage.
Občutek imam, da v okolici, v kateri živim, prevladuje uporaba rodilnika v teh zvezah. Tožilnik pa večini zveni nenaravno in prisiljeno. Prosim, če mi lahko pojasnite razloge, zakaj naj bi bil pravilen samo tožilnik. Najlepša hvala!
V slovenščino je pravljica C. Collodia Pinokio prevedena kot Ostržek, tudi Bralna značka Slovenije ima za ikono italijanski literarni lik, ki ima, žal, negativen simbolni kapital v javnosti -- lažnivec (W. Disney). Kulturna anomalija je, da so ob številnih izvirnih literarnih likih s pozitivno konotacijo (npr. Ciciban, Kosovirja, Pedenjped, Sapramiška idr.) izbrali – literarni lik, ki v splošni javnosti ima negativno konotacijo.
Vendar je vprašanje drugačno: italijanski kolegi s področja mladinske literarne vede, so me opozorili na pozitvno podstat Pinokia, ki se je izgubila v prevodu. "Oče" Pinokia, Giuseppe, ustvari dečka iz kosa lesa -- pinije (to je motiv demiurga, boga, Prometeja ...). Pomembno je, da je Pinokio narejen iz pinije. To je najbolj plemenito drevo iz katerega so delali violine stradivarke.
Pri poučevanju študente vljudno opomnim, da je je poimenovanje Pionikio (stradivarke) – izgubljen v prevodu – Ostržek ("olupek").
Zanima me vaše mnenje o negativni konotaciji besede Ostržek, izgubljeni konotaciji v prevodu Pinokio (pinija, stradivarke).
Ali pišemo imena pisav, npr. Times New Roman, Arial, z veliko ali z malo začetnico?
Zanima me, kakšno je vaše stališče o uporabi velike začetnice pri oznakah redakcij časopisnih ali drugih medijev, kot so denimo kulturna redakcija, notranjepolitična redakcija, znanstvena redakcija ... Ali se vam zdi smiselno, da se take oznake pojmujejo kot lastna imena redakcij in se zato pišejo z veliko začetnico (Kulturna redakcija, Znanstvena redakcija)? So redakcije pri tej odločitvi popolnoma svobodne?
Zanima me raba in pomen besedne zveze v bistvu. Jaz razumem to zvezo v smislu ohlapnosti, nenatančnosti. Na primer: palica je postavljena vbistvu navpično.
Moje razumevanje tega je: palica je postavljena približnonavpično, torej ne povsem navpično. Predloga iz povezave, ki sem jo pripel k morebitnim že obstoječim poimenovanim rešitvam napeljuje k uporabi pravzaprav ali dejansko namesto vbistvu. Moje razumevanje teh dveh besed je ponovno drugačno. Besedo pravzaprav razumem v smislu: zgodilo seje tako, a v resnici drugače, besedo dejansko pa: zgodilo se je točnotako.
Še večjo zmedo prinaša prevajanje iz (zlasti tehnične) nemščine, kjer se za našo zvezo v bistvu uporablja im Wesentlichen tudi v pomenu nenatančnosti oz. ohlapnosti, kot sem omenil zgoraj.
Namesto v bistvu in z ohlapnostjo oz. nenatančnostjo v mislih nikakor ne morem uporabiti niti približno niti dejansko niti pravzaprav, ker je nemški prevod vsakokrat povsem dugačen in z drugim pomenom.
Kaj pomeni tuzemska minljivost?
Včeraj sem v eni od štajerskih gostiln na steni prebrala spodnji zapis:
Babica Marica! Motika je bila tvoja življenska družica še iz mladosti, iz tistih časov, ko so ljudje vedeli, da si brez nje lahko lačen! In v tvoji hiši, pri Kupčičevih v Zg. Voličini, nihče ni bil lačen, nihče ni nikoli odšel brez kruha, iskrenega nasveta ali prijazne besede!
Najbolj me je seveda »zbodel« zapis življenski in diskretno sem lastnike opozorila na napako, prepričana, da jim pomagam. Vendar so mi razložili, da so okoli tega zapisa imeli precej polemičnih razprav, tudi s slovenisti, ki so na podlagi SSKJ dokazali, da je pridevnik mogoče zapisati tudi tako. Seveda sem se zadevi doma ponovno posvetila in nikjer ne najdem teoretične razlage ali podlage za upravičenost tega zapisa. Mi lahko, prosim, pomagate? Obstaja morda vendarle kakšna možnost za tak zapis? Tudi zapis v celoti bi nekoliko predrugačila. Predvsem bi izpustila tolikšno rabo klicajev. Moj predlog bi bil:
Babica Marica, motika je bila tvoja življenjska družica ŽE iz mladosti, iz tistih časov, ko so ljudje vedeli, da si brez nje lahko lačen. In v tvoji hiši, pri Kupčičevih v Zg. Voličini, nihče ni bil lačen, nihče nikoli ni odšel brez kruha, prijazne besede ali iskrenega nasveta. Hvala ti za to!
V soglasju z izdajateljem prevajam pravila namizne igre Kellia. V napotkih za prevajanje so avtorji priporočili, da se grška beseda kellion (pl. kellia) ohranja tudi v prevodu.
Zastavilo se je vprašanje, ali naj kellion, pl. kellia, obravnavamo kot:
Pred časom sem zastavila vprašanje glede slovenskega prevoda naslov Pinokio v slovenščino Ostržek), menim, da prevod s poslovenjenjem izgubil na pomenu. Leta 2021 oz. 2023 je izla knjiga G. Agamben: Pinocchio: The Aventure of a Puppet, Double Commented Upon and triply Illustrated, 2021 (v il.), 2023 (v angl.) in na str. 7, filozof Agamben omenja pomen besede: "In Latin ponoculus means "bit of pine" (...) the evergreen tree that defies einter's death (...)" V slovenskem prevodu ostržek (olupek) je izgubljen imanentni pomen – pinij oz. plemenitosti lesa iz katerega se izdelujejo tudi godala, npr. znamenite stradivarke (violine ...) v Cremoni.
Prosim za pomoč oz. razlago besednih zvez odnosi z javnostmi ter stiki z javnostmi v smislu javnosti kot množinskega samostalnika. Osnova za besedni zvezi je bila verjetno prenesena iz angleščine – public relations –, kjer množinski samostalnik public pač nima množinske oblike. Menim, da gre za namerno napačno rabo, s katero nas zadnje čase bombardirajo – in zavajajo – od vsepovsod.
A. K.
Vzgojena in izobražena sem bila v prepričanju, da je verjeli ali ne (nepotreben) suženjski prevod iz »srbohrvaščine«, tako rekoč kroatizem, in da je treba namesto tega uporabljati če verjamete ali ne, verjemite ali ne ali kaj podobnega. Zdaj pa me neka prevajalska in lektorska agencija prepričuje, da "s tem slovnično in pravopisno ni nič narobe" in da "se pogosto uporablja". Slednje je žal res, toda ali je zaradi tega tudi (že) popolnoma sprejemljivo?
Že dlje časa iščem splošne in obširnejše smernice glede pisanja tega samostalnika z veliko ali malo začetnico v pomenu planeta, na katerem živimo. V priročnikih na Franu sem našla v Pravopisu pri zapisu Zemlja kvalifikator »zvezdosl.« in v SSKJ oznako "v astronomiji". Tudi ePravopis je bolj skop glede tega.
Na splošno me zanima, kako je z veliko začetnico v besedilih, ki niso namenjena strogo strokovnemu bralstvu. Pravzaprav se sprašujem, ali ne bi bilo morda najbolj priporočljivo ta samostalnik vedno (tudi v vsakdanjih in poljudnih besedilih) zapisovati z veliko začetnico, če je mišljen naš planet. S tem bi se preprečila morebitna dvoumnost nekaterih povedi.
Naj navedem nekaj primerov:
Robert Baden-Powell, ustanovitelj skavtov, je večkrat imenovan kar z vzdevkom Bi-Pi. Kako se ta pravilno zapiše in sklanja: Bi-Pija, Bi-Pi-ja ...? Kaj pa njegovo polno ime: Roberta Badna-Powella?
Zanima me, kako je zapis italijanskega Sanrema v slovenskem jeziku utemeljen s pisanjem narazen? Zagata namreč nastane, ko pišemo o Festivalu Sanremo, ki se dogaja v mestu – San Remo ...? Remo poleg tega ni ime za kakšnega svetnika, ampak pomeni veslo.
V sporočilu za medije, katerega je pred dnevi izdala PZS, se na dnu dokumenta pojavita dva tuja izraza: downhill in freeride. Besed nisem našla v Slovarju novejšega slovenskega besedja, niti ne na vaših spletnih straneh. Zanima me ali je sprejemljivo, da se v tako pomebnem dokumentu uporabljata dve tujki, kateri najbrž veliko ljudi sploh ne razume?
Ali sta na voljo slovenska prevoda obeh besed?
Podpiram namreč mnenje prof. dr. Marka Snoja: »Slovenščina je jezik, v katerem domuje naša misel, povsod drugje smo tujci.«
Ali je besedna zveza verjeti v zdravnike, vase ... pravopisno ustrezna ali gre za hrvatizem (na primer vjeruj u ljubav)?
Prav tako me zanima, ali je sanjati tebe hrvatizem.
Zakaj preko ni pravopisno ustrezno?
Ali je samo presnova sopomenka metabolizmu, ali je lahko sopomenka tudi prebava. V Franu piše samo sopomenka presnova, v drugih slovarjih pa tudi prebava.
Besedna zveza spolno občevanjene ustreza besedi seks, saj spoli (poleg človeških tudi živalski) občujejo v pomenu medsebojnega sporazumevanja. Spolno občevanje je občevanje spolov oziroma občevanje med spoli, kar pa je sporazumevanje med spoli.
Spolnost pa namreč ustreza besedi seks. Občevanje v spolnostnem smislu pa jeseks. Torej, besedna zveza spolnostno občevanje (ali enobesedno spolnost) je edina besedna zveza, ki pravilno ustreza besedi seks.
Želim si le, da se ta neustreznost v slovarjih/besedovnjakih odpravi in se besedno zvezo spolno občevanje popravi v spolnostno občevanje.
Kako pa stroka razlaga besedno zvezo spolno občevanje?
Med definiranjem besed, ki sem jih moral definirati, sem si pomagal s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika. Malce me je presenetila razlaga besede begunec:
Zanima me, ali to pomeni, da bi lahko osebi rekli begunec, če beži pred psom, ki ji predstavlja nevarnost (glede na razlago je nekako tako razvidno). Zanima me tudi, kako bi rekli osebi, ki ilegalno prestopi državno mejo oz. se ilegalno preseli v drugo državo, mogoče je celo izbrisan oz. država sploh ne ve, da obstaja. Ta oseba bi se lahko selila kot nomad zaradi boljših pogojev za življenje, ne zaradi nevarnosti.
Kako je prav in zakaj: Škofjeloški pasijon ohranjati živ ali Škofjeloški pasijon ohranjati živega?
Mnogi vpletejo v pripoved, ki se dogaja v preteklem času, prihodnjik. Menim, da je to narobe. Primer Rodil se je v Postojni, kjer je obiskoval osnovno šolo. Kasneje se bo s starši preselil v Koper, kjer bo obiskoval gimnazijo. Po končani gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer bo uspešno dokončal študij.
Zanima me kako je z vejico pred veznikom in zato? V katerih primerih jo pišemo in kdaj ne?
Zanima me, ali je v samostalniških besednih zvezah, ki so sestavljene iz osebnega zaimka in drugega samostalnika, med elementoma vejica. Na primer: pri nas(,) Kovačih(,) je lepo; življenje je težko nam(,) nevednim. Kaj pa, če besedni red zamenjamo? Na primer: življenje nam je nevednim težko.
Zanima me, ali za dvopičjem pišemo veliko začetnico, kadar za njim sledi npr. zapis definicije ali hipoteze (npr. K. hipoteza pravi: ....).
Zanima me pravilen zapis in razlaga za primer: To je najboljše za vse/vso življenje.Vse/vso je mišljen v pomenu 'vse, kar je živega' in ne 'za celotno časovno obdobje življenja'.
Lepo bi prosila za pomoč pri rabi velike in male začetnice. Kako zapisujemo npr. osnovno šolo, gimnazijo in fakulteto v življenjepisu, npr.:
Obiskovala sem O/osnovno šolo Ledina v Ljubljani, nato sem odšla na G/gimnazijo Moste, pozneje sem se vpisala na F/filozofsko fakulteto v Ljubljani.
Z veliko ali malo?
Imeni osnovna šola in gimnazija bi še sprejela z malo, ker ju občutim kot občni imeni, pri imenu filozofska se mi zatakne. Saj je v Ljubljani le ena F/filozofska fakulteta; utemeljitev, da mislimo na vrsto in ne na ime (člen 104 v SP 2001), se mi ne zdi povsem prepričljiva. To je, seveda, osebno mišljenje. Seveda pa je OŠ Ledina prav tako ena in bi ju morali verjetno pisati z veliko?
Razumem (vsaj mislim) primere:
Kako pa je z rabo v raznih časopisnih člankih, revijah, leposlovju? So tu kakšni interni dogovori? Raba je namreč zelo raznolika.
Zanima me, zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini še vedno reče Peking? V kitajščini se to ime izgovarja Bejžing. Peking je evropska (angleško-francoska) transliteracija kitajske besede iz 19. stoletja, ki temelji na izgovorjavi v južni mandarinščini. V 50ih letih so Kitajci sprejeli sistem transliteracije iz kitajskih pismenk v latinico (pinyin), po katerem se njihovo glavno mesto v latinici piše Beijing. Pinyin kot standard transliteracije priznava tudi International standards organisation (ISO). Tudi v angleščini, iz katere izvira zapis Peking so takšen zapis že sprejeli.
Torej zakaj 30 let po tem ko se je novi zapis uveljavil tudi na mednarodni ravni (in bil sprejet s strani ISO) v slovenščini še vedno vztrajamo pri starem zapisu, ki izvira iz časov kolonializma in ki nima povezave s slovenščino, saj smo ga prevzeli iz angleščine?
Zanima zapis izgovorjave naslednjih besed; vrabec, sivka, vzeti, voda, življenje, pohvala, storitev, mraz, ponudba, ocena, članek, vreden in enakomeren.
Zanima me pravilni zapis bio in eko hiša. Ali je treba zapisati besedi skupaj, npr. biohiša ali narazen (bio hiša). Pomensko na področju gradnje hiš beseda bio vsebinsko označuje hiše, zgrajene iz naravnih materialov, beseda eko pa visokotehnološke hiše (nizkoenergijske, pasivne). V medijih se namreč dosledno zapisuje bio hiše. Kako se pravilno zapiše naslov Gradnja bio in eko hiš. In še, zakaj zapišemo pasivna hiša z dvema besedama, če bi bil vaš odgovor, da zapišemo biohiša skupaj?