áldüvanje -a s
1. žrtvovanje: csiniti áldüvanya KŠ 1771, 417; tou aldüvanye KM 1783, 243; Ár ſzi priso na áldüványe BKM 1789, 205
2. darovanje: Áldüvanye KMS 1780, 52

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

aztéški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Azteke: azteški imperij, vladar; azteška civilizacija, kultura; azteška prestolnica Tenochtitlán / azteški bogovi; azteški bojevniki; azteški koledar; žrtvovanje vojnih ujetnikov na azteških piramidah / azteški rokopisi rokopisi, naslikani na živalski koži, platnu; azteška pisava pisava, sestavljena iz večbarvnih naslikanih znakov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

darítev -tve ž (ȋ)
1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja darov božanstvu: opraviti daritev; poganske daritve / klavna, pitna, žgalna daritev; sveta daritev v krščanstvu maša
// vznes. požrtvovalno delo, žrtvovanje: Daritev bodi ti življenje celo (S. Gregorčič)
2. glagolnik od dariti: daritev posestva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

gòri áldüvanje ~ -a s darovanje, žrtvovanje: ki je drva neſzao na ſzvoje gori áldüvanye KM 1796, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ofer -fra m 1. daritev: njegou offer im. ed. je G. Bogu dopadeozh ǀ pres offra rod. ed. obedn bi ſe nepostopel prèd niega s. oblizhe priti ǀ vſe tu kar ſe bò taiſtiga offra rod. ed. doteknilu, bò posvezhenu ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru daj. ed. ſo bile iskasale ǀ V' Starem Teſtamenti G. Bug je bil sapovedal Mashnikom, de imaio sa grehe tiga folka offrat ta shgani offer tož. ed. ǀ cilu tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij nemaraio sa offer tož. ed., aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ kateriga je vidil Adam pod figuro dreva tega lebna Abel v' offru mest. ed. tiga Jagenzha ǀ je vidil … Abraham v'offri mest. ed. ǀ ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram or. ed., inu s' shenkingo do vekoma ǀ offri im. mn. veliko skriunost v' ſebi sapopadeio ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh offru rod. mn. imeti, temuzh shive, inu frishne ǀ ſtukrat ſó offrali na dan kadilu, inu ſtu shganih offrou rod. mn. ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre tož. mn. jem offruvati ǀ v' taiſtih offrah mest. mn. ſe je ſpozhitala martra ǀ Bug na temij offrij or. mn. nijmà obeniga dopadeina 2. darovanje: Pojte tedaj Nem. Nem. k' offru daj. ed., inu derovajte tiga Mashnika ← srvnem. opfer ‛daritev, žrtvovanje’; → ofrati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

požrtvovánje -a s (ȃ)
knjiž. požrtvovalno delo, žrtvovanje: njegovo življenje je bilo nesebično požrtvovanje za druge / znano je njegovo junaštvo in požrtvovanje požrtvovalnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

sámopožrtvovánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. požrtvovalno delo, žrtvovanje: v boju je sodelovala z velikim samopožrtvovanjem / to so bili dnevi, polni samopožrtvovanja naših narodov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

sámopožrtvovánje -a s, pojm. (ȃȃ) neobč. požrtvovalno delo, žrtvovanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

sámožrtvovánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. žrtvovanje samega sebe: junaško samožrtvovanje; ne biti sposoben za samožrtvovanje; samoodpovedovanje in samožrtvovanje
 
zastar. pri tem delu je potrebna dobrota in samožrtvovanje požrtvovalnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

svẹ̑t3 svẹ́ta prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

žŕtev -tve ž (ȓ)
1. v različnih religijah žival, človek, ki se da, ponudi božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti, navadno s posebnim obredom: položiti žrtev na žrtvenik; sežgati, zaklati žrtev; žrtvovati žrtev / žgalna žrtev žgalni dar / obredna žrtev
// star. žrtvovanje, darovanje: v zgodovini verstev so znane različne oblike žrtev; opravljati žrtve bogovom / spravna žrtev spravna daritev
2. boleča odpoved čemu za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: naša žrtev ni bila zaman; ne bojijo se žrtev, če je treba komu pomagati; to je žrtev, ki jo zahteva od vas čast; biti pripravljen na žrtev
// kar se da, čemur se odpove za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: uspeh je glede na žrtve majhen; gmotne žrtve / naš narod je dal, publ. doprinesel velike žrtve v boju za svobodo
 
šah. črni ne sprejme ponujene žrtve belega kmeta
// kdor se odpove čemu za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: biti žrtev po svoji, tuji volji; sprejeti vlogo žrtve / zmeraj se čuti žrtev; imeti se za žrtev
3. kdor je poškodovan, umre
a) zaradi napada, nasilja koga: morilec je pustil žrtev izkrvaveti; večina žrtev je bila ubita s strelom v hrbet; vojne žrtve; žrtev atentata, nasilja; imena, število žrtev
b) zaradi nepričakovanega, nepredvidenega dogajanja, pojava: v požaru je zgorela hiša, žrtev pa ni bilo / človeške žrtve; nesreča je zahtevala osem smrtnih žrtev
4. kdor propade, je deležen hudih posledic zaradi delovanja česa negativnega na njegovo telo: žrtev mamil, sevanja / žrtve Černobila
// kdor propade, je deležen hudih posledic zaradi nanj ne ozirajočega se negativnega ravnanja, dejanja koga drugega: otroci so pogosto žrtve alkoholizma staršev / žrtev razmer
5. ekspr. kdor propade, je deležen negativnih posledic zaradi česa, kar se zdi komu drugemu pomembno, vredno uveljaviti: žrtev kake ideologije; cele generacije so žrtve takega šolskega sistema
6. ekspr. oseba, na katero je usmerjeno kako negativno dejanje: žeparji so iskali svoje žrtve / biti žrtev dovtipov, posmeha; žrtev laži, spletk / pajek preži na svojo žrtev
● 
ekspr. največja žrtev zanj je, če mora zgodaj vstati najbolj neprijetno, težko; šalj. iskati žrtev, ki bi pomila posodo osebo, ki bi pomila posodo; šalj. profesor je odprl redovalnico in izbiral naslednjo žrtev naslednjega, ki bo vprašan; knjiž., ekspr. cerkev je postala žrtev granat cerkev so poškodovale, uničile granate; knjiž., ekspr. ponuditi v žrtev svoje življenje biti pripravljen umreti za kaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

žŕtven -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na žrtev ali žrtvovanje: žrtvena žival / žrtvena daritev / žrtveni dar
 
knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on žrtveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

žrtveník -a m (í)
v različnih religijah mizi podobna priprava za žrtvovanje božanstvu, opravljanje daritev: položiti darove na žrtvenik; odvesti žival k žrtveniku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

žrtveník -a m
v različnih religijah mizi podobna priprava za žrtvovanje božanstvu, opravljanje daritevpojmovnik
SINONIMI:
oltar, star. darilnik, star. darovalnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

žrtvovánje -a s (ȃ)
1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja žrtev, darov božanstvu: svečenik je opravil žrtvovanje; ob zmagah so prirejali žrtvovanja konj
2. glagolnik od žrtvovati: žrtvovanje božanstvu / na freski je upodobljeno žrtvovanje Ifigenije / žrtvovanje lastnih interesov za višje cilje / njegovo življenje je bilo nesebično žrtvovanje za druge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

žrtvovánje -a s
GLEJ SINONIM: daritev

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

žrtvovȃnje, n. das Opfern, nk.; — die Aufopferung, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

žrtvováti -újem dvovid., nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; žrtvovánje; (-àt) (á ȗ) komu/čemu ~ bogovom; žrtvovati koga/kaj komu/čemu ~ hčer boginji; ~ resnico sprotnim koristim; žrtvovati koga/kaj za kaj ~ počitnice za dokončanje naloge; ~ veliko vojakov za zmago
žrtvováti se -újem se (á ȗ) za koga/kaj ~ ~ ~ otroke; šalj. Kdo se bo žrtvoval in šel v trgovino |bo pripravljen iti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Število zadetkov: 18