pôtok -óka m (ó ọ́) - 1. manjša, v strugi tekoča voda: potok se izliva v reko; potok šumlja, žubori; ob cesti teče potok; potok se vije med skalami; pozimi potok včasih zamrzne; prebresti potok; regulirati potok; skočiti čez potok; ob potoku rastejo vrbe; bister, čist, hladen potok; potok, bogat z vodo / gorski potok / voda odteka v številnih potokih; ekspr. pot mu je v potokih tekel po hrbtu / poleti je potok suh potočna struga
● ekspr. vino je teklo v potokih spili so zelo veliko vina
♦ geogr. ledeniški potok ki teče izpod ledenika - 2. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika količina česa tekočega: potoki krvi, solz / potok besed
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vírček -čka m (ȋ) manjšalnica od vir, izvir: izpod skale žubori virček / ekspr. pisec ni pozabil navesti nobenega vira niti virčka nepomembnega vira
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žuboréti -ím nedov. (ẹ́ í) - 1. dajati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode: reka, vodomet žubori; prijetno žuboreti / ekspr., z notranjim predmetom potoček žubori svojo pesem / ob robu vasi žubori izvir
// s prislovnim določilom žuboreč se premikati: rečica žubori po soteski / voda je žuborela v podstavljeno posodo žuboreč padala - 2. ekspr. rahlo, lahkotno se slišati: iz radia je žuborela tiha glasba; od vsepovsod je žuborela človeška govorica
- 3. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: ljudje so se sprehajali med stojnicami in žuboreli
// živahno, lahkotno se oglašati: v stari češnji so žuboreli ščinkavci
žuborèč -éča -e: voda je žuboreč pljuskala ob breg; sedeti ob žuborečem potoku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.