baguš ► ˈbaguš -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bétel -a m (ẹ̑) 1. tropska grmičasta ovijalka iz družine poprovcev: list betela 2. v liste te ovijalke zavita mešanica za žvečenje: žvečiti betel;
od betela rdeča slina;
v prid. rabi: betel palma areka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
čàs Frazemi s sestavino čàs:
bógu čàs krásti,
čàs debélih kráv,
čàs kíslih kúmaric,
čàs súhih kráv,
hodíti v korák s čásom,
íti v korák s čásom,
krásti kómu čàs,
ogledálo čása,
otròk svôjega čása,
stópati v korák s čásom,
stópiti v korák s čásom,
ujéti korák s čásom,
v ogledálu čása,
védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
čigúmi čigúmija; tudi čikgúmi samostalnik moškega spola [čigúmi] neformalno raztegljiva, mehka, oslajena snov za žvečenje
FRAZEOLOGIJA: vleči se (komu) kaj kot čigumi ETIMOLOGIJA: ↑čikgumi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
čík -a m (ȋ) 1. kos zvitega tobaka za žvečenje: odgrizniti, žvečiti čik 2. pog. ostanek dogorele cigarete ali cigare; ogorek: pohoditi, ugasniti čik;
stikati po tleh za čiki // ekspr. cigareta: danes nisem pokadil niti (enega) čika 3. šol. žarg. negativna ocena (v šoli): ob konferenci sem imel tri čike
● pog. padel je kot čik zelo močno, trdo; v prid. rabi:, pog. čik gumi žvečilni gumi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
čȋk -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
čik ► ˈčik ˈčiːka m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
čikgúmi glej čigúmi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
fúga samostalnik ženskega spolazavojček s tobakom, ki se pri uporabi namesti med zgornjo ustnico in dlesen SINONIMI: snus
ETIMOLOGIJA: nejasen izvor, morda povezano s fuga
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
grizálo -a s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
gúmi -ja m (ȗ) 1. elastična snov, dobljena z vulkanizacijo kavčuka: rokavice iz gumija;
zvijal se je, kot bi bil iz gumija / žvečilni gumi oslajena raztegljiva snov za žvečenje2. strdljiv izcedek iz nekaterih dreves, zlasti tropskih: iz narezanega debla priteka gumi / češnjev gumi smola / arabski gumi gumiarabikum; v prid. rabi, pog.: proda nov gumi voz voz z gumijastimi kolesi; imel je že dva gumi defekta okvari na pnevmatiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
katinón -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
klobása -e ž (á) 1. drobnejši valjast izdelek z navadno med seboj povezanima koncema, z nadevom iz mesa, drobovine ali drugih živil: delati, kuhati, peči klobase;
cela klobasa;
prekajene, sveže klobase;
nekoliko premastna klobasa;
odrezati kolobarček, košček klobase;
pol klobase;
špiljenje klobas / nadevati klobase / za malico ima klobaso in sir / krvave klobase krvavice; mesene klobase z nadevom iz mesa// kar je po obliki podobno klobasi: nadeti zeljne liste in jih zviti v klobaso / ekspr. otroku se na stegnih od debelosti delajo klobase 2. ekspr. navadno modrikasta oteklina od udarca z bičem, s palico: od udarcev so se mu delale klobase;
na hrbtu ima klobase 3. tobačni listi, zviti v klobasi podobno obliko, namenjeni za žvečenje: odrezati od klobase čik / dobil je pol litra petroleja in klobaso tobaka
● slabš. kdo bo poslušal njegove klobase razvlečeno, nezanimivo pripovedovanje; ekspr. zašpiliti klobaso vrniti se na izhodiščno mesto po drugi poti
♦ aer. klobasa vreči podobna priprava za približno ocenjevanje smeri vetra; gastr. bela klobasa; jetrna klobasa; kranjska klobasa; lovska klobasa; suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; zool. morska klobasa na morskem dnu živeči, klobasi podoben iglokožec, Holothuria
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
klobasa ► klȯˈbaːsa -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
kóčnik kóčnika samostalnik moškega spola [kóčnik] vsak od treh zob v zadnjem delu polovice čeljusti s široko grizno ploskvijo za drobljenje, mletje hrane
ETIMOLOGIJA: < pslov. *kǫt'ьnikъ, kakor hrv., srb. kȗtnjāk, nar. rus. kútnik iz ↑kot, prvotno ‛zob v kotu ust’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
orálna kápsula -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Oralnomotorična veščinaV naši strokovni skupini pripravljamo prispevek o motnjah hranjenja in požiranja pri otrocih, pri katerem sodelujemo različni strokovnjaki. Ker je terminologija na področju logopedije precej nedorečena in pomanjkljiva, nam izziv predstavlja prevajanje in iskanje slovenskih terminov. V pogovornem strokovnem jeziku uporabljamo poslovenjene izraze. V največji možni meri se trudimo, da bi našli slovenska poimenovanja, vendar smo kot strokovni delavci vseeno neenotni pri tem, kako predstaviti določen termin širši javnosti. Največ težav nam tokrat povzroča termin oralnomotorična veščina (ang. oral motor skill ), ki označuje veščino, ki omogoča osebam dobro prežvečiti hrano, piti po slamici, žvižgati in govoriti. Nekateri želijo namesto tujke uporabiti veščino hranjenja , ki pa je ustreznik za angleški termin feeding skill in označuje razvite zmožnosti premikanja rok k ustom, srkanje, grizenje, žvečenje in požiranje, torej nekaj drugega. Zanima nas, kdaj lahko termine samo »prevedemo« in kdaj »poslovenimo«.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
orgán -a
m1.
del telesa človeka, živali z določeno funkcijo 2.
bot. del rastline z določeno funkcijoSINONIMI:
bot. rastlinski organ
3.
s prilastkom oseba, skupina oseb glede na opravljanje z zakonom, predpisom določene naloge, funkcije
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
prežvekovánje -a
s ponovno žvečenje hrane, ki se vrača iz vampa in kapice v usta
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
štánga -e ž (ȃ) nižje pog. železna palica, drog: delati s štango luknje v zemljo;
odriniti splav z dolgo štango / štanga za stepanje preprog; štanga pri moškem kolesu
● pog. držati komu štango ščititi ga, podpirati ga pri njegovem navadno negativnem delovanju, ravnanju; nar. pripeti vola k štangi k ojesu; star. kupiti štango tobaka paličico zvitega tobaka za žvečenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
tobák -a m (ȃ) 1. enoletna kulturna rastlina z velikimi listi, ki vsebujejo nikotin, ali njeni listi: tobak cvete;
sušiti in rezati tobak;
obirati tobak;
nasadi tobaka / makedonski tobak 2. posušeni listi te rastline, pripravljeni za kajenje, njuhanje, žvečenje: kaditi, njuhati, žvečiti tobak;
natlačiti pipo s tobakom;
klobasa, ščepec tobaka;
kupiti zavojček tobaka;
duh po tobaku / ekspr. prepovedali so mu tobak kajenje; prodajalec tobaka tobačnih izdelkov
● zastar. piti tobak kaditi; zastar. sedel je in pokal tobak iz kratke pipe kadil; ekspr. to ni vredno pipe tobaka to je vredno zelo malo, nič
♦ bot. kmečki tobak gojena rastlina z zelenkasto rumenimi cveti, Nicotiana rustica; navadni tobak kulturna rastlina z velikimi listi in rdečimi cveti v latu, Nicotiana tabacum; kem. fermentacija tobaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
tobák -a
m1.
enoletna kulturna rastlina z velikimi listi, ki vsebujejo nikotin 2.
posušeni listi te rastline, pripravljeni za kajenje, njuhanje, žvečenje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
tobak ► ˈtȯbaːk tȯˈbaːka m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
zób1 -á tudi zóba m, mn. zobjé (ọ̑) 1. trd, bel izrastek v spodnji in zgornji čeljusti za grizenje, žvečenje hrane: zob ga boli;
zob se mu maje;
otroku že rastejo zobje;
zobje so mu šklepetali od mraza;
izdreti, izpuliti zob;
odlomiti si zob;
stisniti zobe;
umivati si zobe;
iztisniti slino skozi zobe;
tiščati pipo med zobmi;
žival se brani z zobmi;
škrtati z zobmi;
beli, gnili, zdravi zobje;
od tobaka porjaveli zobje;
močni, veliki zobje;
ščetka za zobe / umetni zob; pog. zlat(i) zob ki ima zlato krono2. temu podoben del česa: zabiti grabljam nove zobe;
zlomiti zob na glavniku;
zobje brane, pogonskega kolesa
● ekspr. sovražnik znova kaže zobe pripravlja se za napad, grozi; ekspr. gospodi je rad kazal zobe nasprotoval, se upiral; ekspr. zet je kmalu pokazal zobe se uprl, postal odločnejši, samozavestnejši; publ. zima je spet pokazala zobe je postala bolj mrzla, ostra; ekspr. sovražnik si bo v tem boju polomil zobe ne bo uspel; bo premagan; ekspr. v tem položaju ne kaže drugega kot stisniti zobe se obvladati, potrpeti; ekspr. oborožiti se do zob zelo dobro; pog., ekspr. dali smo ga na zob pili smo alkoholno pijačo; ekspr. leno cediti besede skozi zobe zelo počasi govoriti; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo, obrekujejo; ekspr. to mu kar naprej mečejo v zobe to mu kar naprej očitajo; pog., ekspr. nositi, star. vlačiti koga po zobeh obrekovati, opravljati ga; ekspr. bil je tiho, sam pri sebi pa je škripal z zobmi se je zelo jezil; ekspr. držati jezik za zobmi ne povedati česa, molčati; ekspr. stavbo je že načel zob časa zaradi starosti začenja razpadati; pog., slabš. jezik za zobe molči, ne ugovarjaj; pog., ekspr. rad bi dobil kaj za pod zob rad bi kaj pojedel; podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake; oko za oko, zob za zob če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje
♦ alp. zob manjša kamnita tvorba, ki pokončno moli iz stene; anat. mlečni zob vsak od dvajsetih zob, ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade; modrostni zob vsak od dveh zadnjih kočnikov; stalni zob vsak od dvaintridesetih zob, ki zraste po šestem letu starosti; strupni zob strupnik; vrat zoba del zoba med krono in koreninami; bot. pasji zob rastlina s suličastimi, temno pegastimi listi in rdečimi, nazaj zavihanimi cvetnimi listi, Erythronium dens-canis; gozd., les. pazduha zoba dno zareze med zobema pri žagi; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; med. mrtvi zob z odmrlim ali odstranjenim živcem; strojn. cikloidni zobje kolesa; evolventni zobje; teh. koren zoba del zobnika, kjer prehaja zob v podlago
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
zób1 -á
m trd, bel izrastek v spodnji in zgornji čeljusti za grizenje, žvečenje hrane
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: zob pri braniGLEJ ŠE: upirati se,
ščetka,
ščetka,
premagan,
potrpeti,
očitati2,
obrekovati,
molčati,
krema,
dobiti,
strupnik,
strupnik,
podočnik,
piti,
gniloba,
govoriti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
zob ► ˈzọːp ˈzȯbaː m, mn. ˈzȯbėː in ˈzȯbjẹː
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
žvéčen -čna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na žvečenje: žvečna sposobnost / zastar. žvečni tobak tobak za žvečenje
♦ anat. žvečne mišice žvečilne mišice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
žvéčenje -a s (ẹ́) glagolnik od žvečiti: med žvečenjem se hrana premeša s slino;
dolgotrajno, temeljito žvečenje;
žvečenje krhljev / tobak za žvečenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
žvéčenje -a
s
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
žvę́čenje, n. das Kauen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
žvečílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žvečenje: žvečilni gibi čeljusti / žvečilni gumi oslajena raztegljiva snov za žvečenje; nikotinski žvečilni gumi z zelo majhno vsebnostjo nikotina kot nadomestek za cigarete pri odvajanju od kajenja; žvečilni tobak tobak za žvečenje
♦ anat. žvečilne mišice mišice, ki premikajo spodnjo čeljust
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
žvečílka -e ž (ȋ) pog. oslajena raztegljiva snov za žvečenje; žvečilni gumi: letno proizvedejo okoli 5000 ton žvečilk različnih oblik, barv in okusov;
odstranjevanje ostankov žvečilk;
škatlica, zavojček žvečilk / nikotinska žvečilka žvečilka z zelo majhno vsebnostjo nikotina kot nadomestek za cigarete pri odvajanju od kajenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
žvečílo -a s (í) 1. kar se žveči: izpljuniti žvečilo 2. organ za žvečenje: zobje in druga žvečila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
žvečílo -a s, snov. (í) izpljuniti ~; števn. |organ za žvečenje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
žvéčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; žvéčenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ grižljaj; slabš. ~ besede |nerazločno izgovarjati|; poud. dolgo ~ kako misel |dolgo premišljevati o čem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
žvekálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na žvečenje: žvekalna sposobnost zobovja / žvekalni organ organ za žvečenje, drobljenje hrane
♦ anat. žvekalne mišice žvečilne mišice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.