počíkati -am dov. (ȋ)
z žvečenjem porabiti: počikati ostanek cigare

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

žvéček -čka m (ẹ̑)
z žvečenjem zmehčan kos česa: izpljunil je tobačni žveček; žveček žvečilnega gumija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

žvéčenje -a s (ẹ́)
glagolnik od žvečiti: med žvečenjem se hrana premeša s slino; dolgotrajno, temeljito žvečenje; žvečenje krhljev / tobak za žvečenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.