Álma -e ž, oseb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Álma-Áta -e ž, zem. i. (ȃ-ȃ) Almaty: v ~i
álma-átski -a -o (ȃ-ȃ)
Álma-Átčan -a m, preb. i. (ȃ-ȃ)
Álma-Átčanka -e ž, preb. i. (ȃ-ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. alma mater ‛mati rednica’, prvotneje pridevek Jezusove matere Marije, prvotno pridevek nekaterih rimskih boginj
álma máter álme máter tudi -- -- ž (ȃ, ā)
vznes. univerza: drugo desetletje obstoja naše alme mater

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

alma mater
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
alme mater tudi alma mater alma mater samostalniška zveza ženskega spola
univerza, fakulteta
začetek, izhodišče
IZGOVOR: [álma máter], rodilnik [álme máter] tudi [álma máter]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

álma máter -e ~ ž (ȃ á; ȃ ȃ) izobr. univerza

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

àlma máter -e ~ ž
GLEJ SINONIM: univerza

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024

devištvo sF5, alma haebraicèẛakritje tega diviṡhtva; constuprares'deklizo greſhiti, diviṡhtvu vṡèti; defloratoren loter, kateri eno déklizo ob diviſtvu perpravi; devirginarediviſhtvu vṡèti; virginitasdiviṡhtvu, divizhnoſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

hraniti1 nedov.F6, ager almusnyva katera nas hrani; alo, -ererediti, hraniti, ſhpishati, obdershati; nutricare, nutricari, nutrirehraniti, ṡhivéti, rediti, koyti, ṡhpiṡhati; nutritius, -a, -umkar hrani, redy, ṡhpiṡha; nutritor, -oriskateri redy, ali hrani, ali ṡhpiṡha; tellus almarodovitna ẛemla, katera nas redy, ali hrani

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

jàboko -a s
1. jabolko, sad jablane: Jaboko KM 1790, A2b; Alma; jaboko KOJ 1833, 150; vſzi ſztem prvim cslovekom, Jaboko ſzmo jeli BKM 1789, 105; ki vecs-krát li edno jaboko vkrádne KM 1790, 52; kam ſzmo prisli po jaboki ocsév SŠ 1796, 147; Vino, lêpi szád, jáboka KAJ 1870, 28
2. jabolku podoben predmet: Obari me, liki jaboki vu ôki TA 1848, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Jezikovne izbire: »doktorand« ali »doktorant«

Moj vprašanje se nanaša na razlago pomenske razlike med nazivoma doktorand in doktorant objavljene v tej jezikovni svetovalnici v letu 2017. Doktorand je torej kandidat, ki še ni zagovarjal doktorata znanosti, doktorant pa je naziv za doktorja znanosti. Ta odgovor je bil podan na osnovi slovarskega pripročnika. Glede na pogosto uporabo omenjenih izrazov me zanima, zakaj se ta razlaga nedvoumno ne vnese v Fran > eSSKJ, ki je kolikor vem uradni slovar slovenskega knjižnega jezika? V tem slovarju sta izraza doktorand in doktorant sinonima in tudi razlagi pod drugima alinejama opisa kažeta na enakovrednost izrazov, kar je glede na zgoraj podano razlago napačno. Obenem bi se vam zahvalil za opravljanje svetovalne dejavnosti, ki pripomore k pravilnejši rabi slovenskih izrazov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Katera oblika je pravilna: »Almaty«, »Almati« ali »Alma-Ata«

Zanima me, kako slovenimo ime tega kazahstanskega mesta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

lépi Frazemi s sestavino lépi:
délati se lépega, na vsèm lépem, tá je [pa] lépa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Pregibanje latinskih poimenovanj

Zanima me, ali latinska imena sklanjamo, in kako. Imam dva primera: Jujubinus striatus in Diadora gracea.

Ali bi ju sklanjali?

Kako?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

preméjšati -am dov. zamenjati, spremeniti: Nej trbej vu zgovárjanyi krátke i dúge i rodbinszke litere premejsati, dp. alma álma KOJ 1833, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

rediti1 nedov.F35, alo, -ererediti, hraniti, ſhpishati, obdershati; altrixAma, tá katera redy, ali dojy; aluminarirediti; chenotrophiaproſtor ṡa raze, inu goſſy rediti; creare arboresdrevje rediti, ſaditi, zépiti; curatrophiumhiſha ẛa pobizhe rediti; educareṡrediti, rediti; foverevardévati, v'gorkim darṡhati, rediti; nutritor, -oriskateri redy, ali hrani, ali ṡhpiṡha; ornithobosciumkurnik, fulovsh, kir ſe kuri, ali tyze darṡhè, ali redè; tellus almarodovitna ẛemla, katera nas redy, ali hrani

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

zakritje salma, haebraicèẛakritje tega diviṡhtva

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Število zadetkov: 18