Tiskanje

ali2 [ali] (al2) veznik

ali, toda, vendar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ali veznik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ali1 (ali, oli) veznik

1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali

1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska

2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali

2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna

2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)

2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah

3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali

3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta

3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)

3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu

4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali

4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska

4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga

4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)

4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom

5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak

6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano

6.2 za izražanje nepričakovanega

6.3 za izvzemanje, omejevanje

6.4 za stopnjevanje

7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega

8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ampak veznik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ampak (ampak, anpak) veznik

1. v protivnem priredju za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano

1.2 za izražanje nepričakovanega

1.3 za omejevanje, izvzemanje

1.4 za stopnjevanje

2. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak

3. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega

3.1 za vezanje dveh stavkov, ki se dopolnjujeta

4. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

FREKVENCA: približno 3000 pojavitev v 39 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

àst, interj. = as! Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

brkljáča, f. ein knorriger Stock oder Ast, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

čǫ́nkəlj, -klja, m. 1) dürrer Ast am Baume, Rez.-C., ogr.-C.; — 2) der Fußknöchel, C.; — das Glied, ogr.-M.; — prim. it. cionco, verstümmelt, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

drẹ́novka, f. 1) ein Ast, eine Ruthe von der Kornelkirsche, Z., Štrek.; — 2) die Kornelbirn, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

drvoláča, f. entzweigter Ast, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

frȃska, f. das Reisig, Mik.; — prim. it. frasca, belaubter Ast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

glaváč, m. 1) der Dickkopf, der Großkopf; — der Starrkopf, Mur.; — 2) das Bechereisen (eine Art Amboss), Cig.; — 3) der Rädelsführer, M., ZgD.-C., SlN.; — 4) abgehauener Ast mit einem Knorren am Ende, C.; — 5) ein Nagel mit einer Kuppe, der Kuppnagel, Cig.; — 6) nektere živali: der Kernbeißer (coccothraustes vulg.), Cig., Frey. (F.); prim. dlesk; — die Kaulquappe (cottus gobio), Cig.; — der Pottwal, der Pottfisch (physeter macrocephalus), Cig., Erj. (Ž.); — 7) rastline: die Kugeldistel (echinops ritro), Z., C.; — der Kopfpolei (teucrium capitatum), Cig.; — eine Art Flockenblume (centaurea phrygia), Šulek-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gǫ̑ł, -ȋ, f. abgeästeter, junger Baumstamm, Rib.-Mik., Dol., Notr.-C., eno gol sem posekal, drobno drevo kakor žrd, Notr., Lašče-Levst. (Rok.); pl. goli = bolj drobna drva, obsekane veje, (opp. hlodi): voz goli je pripeljal, Gor.; skladnico goli razklati na polena, Ravn. (Abc.); lučna g., der Stamm, aus dem Lichtspäne gemacht werden, C.; debela g., dicker Baumklotz, C., Zora; žlice ne boš iz cele goli delal, Jurč.; — prim. stsl. golь, Ast, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

grča [gŕča] samostalnik ženskega spola

grča

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hrę̑k, m. ein abgebrochener Ast, Z.; der Stumpf, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kíta 1., f. 1) die Flechte, die Haarflechte, der Zopf; kite plesti, razpletati; die Strohflechte (z. B. bei Strohdächern); — k. prediva, ein zusammengedrehtes Büschel Flachs; — pogovor se plete na vse kite, Jurč.; — 2) die Sehne, die Flechte; kito si pretegniti; vsaka mišica ima dve kiti, začetno in končno, Erj. (Som.); — 3) der Ast, Habd.-Mik.; zelena k., ogr.-C.; cvetna k., die Guirlande, Jan. (H.); — der Blumenstrauß, Jan., kajk.-Valj. (Rad), Npes.-Vraz; der Strauß (thyrsus, bot.), Cig. (T.), Tuš. (B.); — das Strahlenbüschel (math.), Cig. (T.); — 4) ein langer Zug, der Flug, die Schar (o ptičih), Cig., Jan.; k. jerebic, Zora; k. rac, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

klẹ̑st, m. 1) die Abästung, C., M.; — 2) abgehauener Ast, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

klẹ̑stək, -stka, m. abgehauener Ast, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kobálja, f. 1) die ausgespreizten Schenkel des Menschen, C., Gor.-M.; v kobalji, rittlings, Zora; — die Häckse, Kr.-Valj. (Rad); med kobaljami = med nogami, Gor.; — 2) zweischenkliger Ast, der Zwiesel, zweischenkliges Holz, Cig., Jan., C., Gor.-M.; v kobalji je začel gniti hrast, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mẹ́žiti,* -im, vb. impf. 1) zur Zeit des Saftganges die Rinde von einem Zweig, Ast so ablösen, dass sie ganz bleibt, BlKr.-Mik.; — 2) Weiches niedertreten (Gras u. dgl.), SlGor.-C.; austreten: m. zelje v kadi, m. proso, Rogatec-C.; — 3) m. se, Saft bekommen, saften, Cig., Jan.; drevje se meži, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

natìč, -tíča, m. der Stecken, die Stange, der Ast, an dem Erbsen o. Bohnen emporranken, das Steckreis, die Bohnen-, Erbsenstange, Mur., Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad), Senožeče-Erj. (Torb.), Ip.; tudi: nátič, -tíča, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

osmúkniti, -smȗknem, vb. pf. abstreifen; o. perje z veje; — o. koga, jemandem einen Hieb mit einer Peitsche oder Ruthe versetzen, Levst. (Rok.); konja osmukne in potem zdrdra, Glas.; — veja ga je osmuknila, der Ast hat ihn gestreift, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

pak2 [pak] veznik

pa, toda

PRIMERJAJ: pa2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

pak vez., F17, ast, ali, pak; ast ille, on pak; at, ali, pak; atqui, inu pak; attamen, ali, vſai, vener, pak, niṡhter manîe; autem, pak; bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma: kadar pak ẛazhne létati, ſe imenuje Athacus; enimvero, ẛa gviſhnu, ṡakai pak, pruti timu; groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvétke imenujejo, eni pak, te neṡréle fige, katere nigdar ne ṡorè; halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam pak materini duſhizi, laṡhki ali vertni; legio, -onis, tudi enu veliku ṡhtivenîe, eni meinio, de je 6666: eni pak 10000. ali en milion; napta, ena reizh ogîn pervarovati, kakòr ſo olikina ṡerza s'grampo, ali pak nepridnu predivu; quod autem evenerit, de je pak tú ſe ṡgodilu; quoniam, dokler, potehmál, dokler pak; syndicus, -ei, méſtni ſhribar, v'enih deṡhelah pak, méſtni Rihtar; verò, ali pak; vir, si comam nutriat, ignominia est illi: mulier verò, si comam nutriat, gloria est illi. 1.Corint:cap:11.v.14.15. enimu moshú je ſramota, kadar on dolge laſſy redy: kadar pak ena shena dolge laſſy redy, je nîei ena zháſt
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pak vez., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

pak členek

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

páklẹst, m. der abgehauene Ast, der Prügel, Fr.-C., Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

prȃska 3., f. = drevesna veja, Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.); praske, Reiser, Z.; — prim. it. frasca, belaubter Ast, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

pripógniti, -pǫ́gnem, vb. pf. beugen; vejo p., den Ast biegen; p. se, sich beugen, sich bücken; starček se težko pripogne.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ráme, -ena, n. 1) die Schulter, Jan., Podkrnci, GBrda-Erj. (Torb.); — 2) der Arm, Jan., Cig. (T.); — der Arm eines Hebels, Cig. (T.); — der Ast der Parabel, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

rastlíka, f. das Gewächs, die Pflanze, Z.; — der Ast, der Zweig, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ráznoga, f. der Ast, der Zweig, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

sklẹ̑stək, -stka, m. ein abgehauener Ast, der Prügel, Cig., M., C., Gor., Tolm.; sklestke nabirati, Ravn.; s sklestkom ostroge drgati, LjZv.; (nav. sklesek).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

sǫ́kəlj, -klja, m. das Reis, der Ast, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

sušíca, f. 1) ein abdorrender oder abgedorrter Baum, Cig., Jan., C.; nerodovitne sušice po vrtih, Ravn.; sušico posekati, Lašče-Levst. (Rok.); — ein dürrer Ast, C., Bes.; — 2) = sušec 2), der Gießbach, Cig., Hip. (Orb.); — 3) die Auszehrung, die Schwindsucht; die Darrsucht (beim Vieh), Strp.; hrbtna s., die Rückendarre, Cig., Jan.; strelna s., die Kernschwinde (am Pferdehuf), Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

svȓž, -ȋ, f. 1) das Pflanzenmark, das Baummark, Dict., Hal.-C., Met., jvzhŠt.; (svrž, m., Mur., Cig.); — 2) der Überrest eines Astes im Holz, der Astknorren, Cig.; — 3) die Nuss, das Klößchen im Brote, C.; — 4) der Ast, Cig., ogr.-C., Valj. (Rad); mladina ne sme črne ali rdeče svrži imeti, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

štúla, f. 1) ein stumpfer, hervorragender Gegenstand: der Stumpf, Cig., Jan., C.; — ein nackter Ast, Jan.; — der Hornstummel, C.; — der Fuß des Bettgestells, C.; — der Stelzfuß, Jan.; — der Hutgupf, Cig., C., Kr.; eine hohe Haube, C.; — ein hoher Kopfputz, Cig.; — ein Hut Zucker, V.-Cig.; štulo napeti = šobo napeti, Preš. (LjZv. VIII. 570.); = štulo držati, Notr.; — 2) = krava brez rogov, Podkrnci-Erj. (Torb.), Ščav.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

tamuč veznik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ulovíti, -ím, vb. pf. fangen, abfangen; ribo, ptiča u.; u. se, sich fangen; ptica se je ulovila; — erhaschen; žogo u.; u. tam pa tam kako besedo, hie und da ein Wort auffangen; — u. se za vejo (padaje), im Fallen den Ast ergreifen; — u. se s čim, sich zu etwas anpassen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

vẹ̑ja 1., f. 1) der Ast, der Zweig; v veje iti, Zweige treiben, Rib.-C.; — 2) die Seitenlinie der Anverwandten, Z.; v veji četrtega člena smo že, zato se lehko ženimo, C.; — 3) (das Blatt [svrž = Ast], coll. das Laub, ob spodnji Dravi-C., Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

veja [vẹ̑ja] samostalnik ženskega spola

veja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

veja -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

vẹ̑jina, f. ein Ast als Wirtshauszeichen, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zagəníti, -gánem, vb. pf. einbiegen, umbiegen, Fr.-C., Z.; lepo zaganjena veja, ein schön geschwungener Ast, Šol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zajȃhati, -ham, -šem, vb. pf. z. kaj, sich auf einen Gegenstand rittlings setzen; z. konja, osla, vejo, das Pferd, den Esel besteigen, sich auf einen Ast rittlings setzen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zapógniti, -pǫ́gnem, vb. pf. ein-, umbiegen, zubiegen: list v knjigi z., vzhŠt.-C.; lepo zapognjena veja, ein schön geschwungener Ast, Šol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zbíti 1., zbȋjem, vb. pf. 1) durch Schlagen zusammenfügen, zusammenschlagen; raztrupana vrata za silo zopet z.; z žreblji z., zusammennageln; — 2) in Stücke schlagen: vrata zbiti s kamenjem, Cig.; jeklo jeklo zbije = auf einen harten Ast gehört ein harter Keil, Cig.; — 3) abprügeln, C.; — z. se, übereinander gerathen, raufen, Poh.; Ono noč smo fantje zbili Se pod lipo zeleno, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.