ā3 medm.,
ȁlo medm.
bẹ́da -e ž
Č 1. V slovenskem fonemu č (a) se ohranja pslovan. *č, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) ali po jotaciji pred *j iz starejšega *k (glej k), npr. česáti. (b) Lahko je nastal tudi iz pslovan. *t' (iz starejše skupine *ti̯ ali *kt pred prednjimi samoglasniki), npr. svẹ́ča, nọ̑č. 2. V ljudskih izposojenkah je lahko nadomestil srvnem. z, npr. čẹ̑šplja. V romanskih izposojenkah ustreza it. ali furl. c pred i ali e, npr. čīčerka, v madž. ps cs, npr. čȃrdaš.
dejáti dẹ̑jem in dẹ̑m dov.
dẹ́lo -a s
dẹ́te -ta s
dẹ́ti dẹ́nem dov.
devíca -e ž
dojīti -ím nedov.
dósti prisl.
E 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko e, (a) se ohranja pslovan. *e (iz ide. *e), npr. česáti. Pslovan. *e je lahko nastal tudi iz ide. *o ali *a neposredno za *i̯. (b) Lahko se je razvil iz pslovan. *ě (iz ide. *ē, *eH, *oi̯, *ai̯ pred soglasnikom), npr. bẹ̑l ali (c) pslovan. *ę (ide. *n̥, *en, *m̥, *em in verjetno tudi *in, *im pred soglasnikom), npr. pẹ̑t. (č) Če sloven. zapis e predstavlja polglasnik, se je ta lahko razvil iz starejšega kratkega, tj. novoakutiranega v zadnjem zlogu ali nenaglašenega polglasnika *ə, v katerega sta sovpadla pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. pȅs. Pslovan. *ь (iz ide. *i) in *ъ (iz ide. *u) v šibki poziciji v vseh sodobnih slovan. jezikih odpadeta, npr. rod. psȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim e-jevskim glasovom, npr. krẹ́ša, žẹ̑mlja, brẹ̑nta, poleg tega pa še srvnem. ö (knẹ́delj), ie (krẹ̑gati) in redko æ, npr. drẹ́ta. (b) V najstarejših ljudskih izposojenkah sta se tujejezična kratka i in u nadomestila s slovan. *ь oz. *ъ, ki se obnašata enako kot ь in ъ iz ide. *i oz. *u, npr. skedȅnj. 3. V imitativnih besedah e nima izrazite vrednosti, se pa pojavlja, npr. bebljáti.
fẹ̑tus -a m
gȁd gáda m
grẹ́ti grẹ̑jem nedov.
komȃnda -e ž
korȋst -i ž
mandȃt -a m
mọ́der2 -dra prid.
mọ̄do -a s
ȍ2 medm.,
ȍj medm.,
pȍd1 póda m
pózen -zna prid.
pred predl. s tož. in or.
prȋd1 prīda m
rdẹ́ti -ím nedov.
sọ̑d1 -a m
sọ̑d2 sọ̄da prid.
sodīti sọ́dim nedov.
spẹ́ti spȅm nedov.
sporíš -a m
Š 1. V slovenskem fonemu š (a) se ohranja pslovan. *š, ki je po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) nastal iz starejšega *x (glej H), npr. šȅl. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *s' (kar nekateri označujejo s š), ki je po jotaciji nastal iz *si̯, npr. šíti. (c) Pred samoglasnikom č se je asimiliral iz s, npr. ščípati. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil (a) srvnem. in nem. sch, npr. šípa, (b) srvnem. ss, npr. prẹ́ša, (c) rom. s (zlasti pred p, t ali k), npr. špináča, (č) madž. s, npr. šantáti. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah posnema predvsem šelestenje, šumenje in šepetanje, npr. šelestẹ́ti, šumẹ́ti, šušljáti.
tȃška -e ž
tẹ̑ma2 -e ž
tẹ̑za1 -e ž
ȗd ūda m
uspẹ́ti -ȅm dov.
ūzda -e ž
vdọ̑va -e ž
zatẹ̑gadẹ̄lj prisl.
zdẹ́ti se zdím se nedov.
zẹ́hati -am nedov.
zẹ̑nica -e ž,
zijáti -ȃm nedov.
zíniti zȋnem dov.
zvẹ́zda -e ž
Ž 1. V slovenskem fonemu ž (a) se ohranja pslovan. *ž, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) iz starejšega *g (glej G), npr. žélja, žẹ́ja, žába, žȋv. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *z' (kar nekateri označujejo z *ž), ki je po jotaciji nastal iz *zi̯, npr. pọ̄lž. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. s, npr. žafrȃn, rom. g pred mehkimi samoglasniki (tj. dž-jevske in ž-jevske glasove), npr. žọ̑ga, pȃž, ben. it. s, npr. dọ̑ž, pa tudi hrv. dž in đ, npr. žȅp. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah ali v besedah, ki so postale imitativne, ponazarja nekatere naravne glasove, npr. žvrgolẹ́ti, žužẹ̑lka.
žába -e ž