Abdenago m osebno lastno ime
Abed Nego:
Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Àuersberg -a m Auersberg: Na Horvatskom szta tüdi szrecsna bilá Dráskovics ino Auersberg proti Törkom KOJ 1848, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
bister -tra prid. bister:
Naſha vera je perglihana eni Postojni, katera de ſi glih ima bistre tož. mn. ž ozhij, vener aku hozhe v'tu rumenu ſonze gledat, more ſvoje peruta restegnit, inu viſsoku leteti (I/1, 106)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
biti2 sem nedovršni glagolI. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
bodóuči -a -e prid. navzoč, bivajoč: vu ſzvétom hiſtvi bodoucſim KŠ 1754, 46; I váſz bodoucse mrtve KŠ 1754, 72; zadovolte ſze nazoucſi bodoucsim KŠ 1754, 64; pokoren bodoucſi Otſi KŠ 1754, 106; vu naſem vrejmeni bodoucsi KŠ 1771, A3a; pravicsen bodoucsi KŠ 1771, 6; tebi eti zaisztino nazoucsi bodoucsemi ponizno naklányam KM 1783, 55; 'znyimi bodoucs BKM 1789, 123; Boug bodoucſi ſzramoto trpo BKM 1789, 72; vu dobrouti bodoucsi KM 1796, 27; brezi tüvárissa bodoucsi SIZ 1807, 4; pod Korounov bodoucsi Národje KOJ 1833, VIII; na klánye bodôcse ovczé TA 1848, 36; brez jálnoszti bodôcsim TA 1848, 11; Vu knigaj bodôcse piszke KAJ 1870, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
bogastvo2 -a (bogatstvo, bogastvu, bogastvo, bogatstvu) samostalnik srednjega spola1. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
2. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
3. velika količina, množina, mera; SODOBNA USTREZNICA: obilje
4. kjer ima kdo neomejeno oblast; SODOBNA USTREZNICA: kraljestvo
FREKVENCA: 69 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
božánski -a -o prid. božji, božanski: Bo'sánſzka Perſona KMK 1780, 18; Ztanácsa Bo'zánſzkoga BKM 1789, 24; Bo'zánſzke KŠ 1754, 86; Bo'zánſzke KŠ 1771, 263; Bo'zánſzko KŠ 1754, 100; Bo'zànſzkov KŠ 1754, 106; Bo'sánſzkom KM 1783, 56; z-Bo'sánſzkim KM 1796, 5; jeſzo Bo'sánſzke KMK 1780, 92; vecs Bo'sánſzki Perſon KMK 1780, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
búgati -am nedov. gruliti: golôb búga KAJ 1870, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Cicero -na m osebno lastno ime
Ciceron:
Cicero im. ed. pak je djal, de tu nar nuznishi je tu lepu govorjenie ǀ Berite cicerona tož. ed., ter bote nashli ſapiſsanu ǀ obeden nijma meni samirit, aku bom jeſt s'Ciceronam or. ed. rekal Márk Túlij Cíceron, lat. Marcus Tullius Cicerō (106–43 pr. Kr.), rimski državnik, govornik in pisec; → Tulius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
ciganíja -e ž zvijača, prevara: szama Ciganija KOJ 1845, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
comprníja -e ž čarovnija: czomprnija KŠ 1771, 568; Czompernija KOJ 1845, 106; nej ſzo ſze povrnoli niti zczomprnije ſzvoje KŠ 1771, 783; kákse comprnije delajo AIP 1876, br. 1, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
čestìtel -a tudi častìteo -ela m častilec: bránis tvoje csesztitele KAJ 1848, 162; sztarodavne csasztitele Marie KOJ (1914), 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
čist -a -o pridevnik1. ki je brez umazanije; SODOBNA USTREZNICA: čist
1.1 ki ni skaljen ali moten; SODOBNA USTREZNICA: čist, bister
1.2 ki ni omejen, oviran; SODOBNA USTREZNICA: neokrnjen
1.3 ki ne kaže znakov propadanja, razkroja
2. ki je brez primesi; SODOBNA USTREZNICA: čist
2.1 ki je ohranjen v izvirni obliki
3. navadno v krščanstvu ki je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
3.1 ki ne krši verskih in moralnih norm
4. ki še ni spolno občeval; SODOBNA USTREZNICA: nedolžen
4.1 ki ima spolne odnose le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvest
5. ki nastopa v najboljši možni obliki ali največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: čist, popoln
6. v judovstvu ki izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čist
6.1 ki ga je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati
7. ki je brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
8. ki je enostavno razumljiv, razviden; SODOBNA USTREZNICA: jasen
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek
1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo
1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša
1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik
2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti
2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja
2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti
2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški
2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi
3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
čǘtiti -im nedov. čutiti: csüto je KŠ 1771, 106 čǘtivši -a -e ko je čutil: csütivsi pomenkávanye KOJ 1848, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dalje1 (dajle, dale, dalje, djale, dejle) primernik prislova1. izraža daljše trajanje dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: dalj, dlje
2. z nikalnico izraža prenehanje trajanja dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: več
3. izraža večjo oddaljenost, razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: dlje, dalj
4. izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: naprej
4.1 izraža stopnjevanje stanja, dejanja
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
delo s, F
106,
accingere se operi, k'delli ſe perpraviti;
activus, -a, -um, actuosus, -a, -um, delavin, ſlushabin, hiter, inu mozhán
k'déllu;
actus, -us, djanîe,
déllu, rovnanîe;
effectus, -us, doperneſſenîe s'djanîam,
s'dellam;
fabrica ferrea, iṡ ṡheléṡa
déllu, kovazhku
déllu;
factum, déllu, djanîe;
industria, -ae, fliṡ, fliſſoſt, vmétalnoſt, hitrúſt, ſhparanîe, muja,
déllu, fliſſanîe;
inelaboratus, -a, -um, neṡdélan, gardú ſturjen, preṡ ſuſebne muje inu
délla ſturjen;
interturbare, eniga na
délli motiti;
labor, -oris, déllu, muja, ſhtenta;
labor colonialis, tlaka, k'metiṡku
déllu;
laborem fugere, nerad délati, pred
dellam béṡhati;
laborifer, ut laborifer homo, en zhlovik s'velikim
déllam obdán;
laterem lavare, déllu ṡgubiti, ṡabſtoin délati;
occupatio, muja,
déllu, opravilu;
ociosus, vel otiosus, -a, -um, pres
délla poſtopaviz;
operatio, déllu, déllanîe;
operosè, s'teṡhkim
déllom;
opifex, -cis, antverhar,
v'délli moiſter;
opificium opera multa sunt, antverharṡkih
déll je doſti, ali veliku;
opus, -ris, déllu, djanîe, opravilu;
plumario opere, s'roṡhnim
déllom;
prosequi opus, s'déllom ne odlaſhati, naprei délati;
vacans, -tis, klateṡh, kateri néma nyzh
k'délli, nedélovin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
déndenéšnji prisl. danes, dandanes: dén denésnyi varvati KMK 1780, 102; den denesnyi sztojécso velko cerkev KOJ (1914), 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dèti dènem dov. deti: V nébo deti BKM 1789, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
devica -e (divica, devica) samostalnik ženskega spola1. oseba ženskega spola, ki še ni imela spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: devica
1.1 s prilastkom kdor/kar ima pozitivne lastnosti v etičnem in moralnem pogledu
1.2 v krščanstvu, navadno v zvezah devica Marija / čista devica (Marija) poimenovanje za Jožefovo deviško ženo Marijo, mater božjega sina Jezusa Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: devica Marija, Devica
1.3 v zvezi z dan praznik, posvečen spominu na devico Marijo
2. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; SODOBNA USTREZNICA: dekle
3. služabnica, spremljevalka, družabnica ženske iz vladarjeve družine
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober
1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik
2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober
3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober
4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dokončávati -am nedov. 1. dokončevati, končevati: szvoj krátki 'sitek dokoncsáva KOJ 1845, 135; Szkim dokoncsávamo ino zapéramo te Otsa nás KŠ 1754, 179; da zdaj vtejli bodte dokoncsávali KŠ 1771, 561 2. izpolnjevati, porabljati: gôszanca szkoro cêli 'zitek z-jelom dokoncsáva KAJ 1870, 111; Vſza, stera scsés, dokoncsávas BRM 1823, 106 3. sklepati, odločati: neobrizávanye, ſtero právdo dokoncsáva KŠ 1771, 452; dokončavajóuči -a -e dokončujoč: dokoncsávajoucsi poſzvecsenyé naſe KŠ 1771, 540 dokončávlani -a -o dokončevan: bodo ravnani, oprávlani i dokoncsávlani AIP 1876, br. 4, 1; Na a i e dokoncsavlane recsi AIN 1876, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dotaistihmal prisl. do takrat:
Bug dò taiſtih mal ga je zhakal h' pokuri (V, 230) ǀ do taiſtih mal, nejſò nezh proſſili (V, 106)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dotíkati se -am se tudi -čem se nedov. 1. dotikati se: káksa je eta 'zena, ſtera ſze ga doticse KŠ 1771, 190; [Lasztvice] gde se pa zemlé doticsejo z-perotami KAJ 1870, 104 2. tikati se, zadevati: jeli sze korôna sziná ali pa nyegovoga brata doticse KOJ 1848, 20; Poszebno, ka sze vogerszkoga Kralesztva dotika KOJ 1848, 116; Ka sze Marie na pusztini doticse KOJ (1914), 106; Eto sze vszákoga vérta doticse AI 1875, br. 2, 4; Nász eto dugoványe v-prvom rédi doticse AIP 1876, br. 5, 3 dotikajóuči -a -e tikajoč se, zadevajoč: protestantszko vero dotikajoucsih 'selejnyov KOJ (1914), 128
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dražiti -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; kogatož., kogatož. kaj, kogatož. k čemu, (s čim) spodbujati k dejanjem, zlasti slabim, škodljivim; SODOBNA USTREZNICA: hujskati
1.1 kdo; kogatož., kogatož. na koga, kogatož. zoper koga/kaj povzročati, da kdo deluje odklonilno, nasilno proti komu/čemu; SODOBNA USTREZNICA: ščuvati
1.2 s samostalnikom, kdo; kaj, kogatož. k čemu, (skozi koga) povzročati, da pri kom nastane čustvo, duševno stanje, kot ga določa dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: vzbujati
2. kdo; kogatož. z besedami ali dejanji povzročati komu duševne ali telesne težave, neprijetnosti; SODOBNA USTREZNICA: žaliti, nadlegovati
2.1 kdo; kogatož., (v čem, s čim) z besedami ali dejanji spravljati v jezo, srd; SODOBNA USTREZNICA: jeziti, srditi
3. kdo; (s čim) prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; SODOBNA USTREZNICA: zapeljevati
4. kot slovarski zgled zadrževati, zatirati, obvladovati
FREKVENCA: 106 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dühòven -vna -o prid. 1. duhoven: 1. Dühovni 'zitek toga nouvoga csloveka KŠ 1754, 206; Ka je ta dühovna ſzmrt KŠ 1754, 74; od dühovnoga dugoványa nai poglaviteiſe TF 1715, 3; Zrok ete nyihove Dühovne velike ſzlepoſzti TF 1715, 4; dühovno nagibanye vu clovecsi ſzrczáj nadigáva KŠ 1754, 91; vzemite gori ino mecs Dühovni SM 1747, 27; takáiſſe i vDühovnom ſztávi TF 1715, 5; ſzlejpi vdühovnom dugoványi KŠ 1754, 71; i rázumnoſzti dühovnoj KŠ 1771, 603; vu dühovnoj kmiczi Kricsimo KAJ 1848, 180; ſtákſzim dühovnim ſzrczom KŠ 1771, 438; mo'zki i zenſzke dühovni popeve KŠ 1754, 104; Od dühovni dárov KŠ 1771, 489 2. duševen: telovno i dühovno zvelicsanye KŠ 1771, A8b; prouti dühovnim hüdoubam KŠ 1754, 106; ſzo ta dühovna i nebeſzka KŠ 1754, 60 3. verski: szamo nikeliko dühovnih knig májo KOJ 1833, XV; zhválnimi i zdühovnimi peſzmami ſzpejvavſi KŠ 1754, 28; i zdühovnimi peſzmami ſzpejvavſi KŠ 1771, 584 4. duhovniški, cerkven: podlo'zni bojmo, liki dühovni králove KŠ 1754, 105; dühovne, orſzacske, Goſzpode ſze ti boi SM 1747, 88; pred Dühovnim oczom vadlüvati TF 1715, 35; Dühovni Paſztér BRM 1823, IV dühòvni -a -o sam. duhovni: Goszpon Dühovni pridejo KOJ 1845, 13; nego vu vcseni Dühá ſzvétoga k-Dühovnim Dühovna priglihávajoucsi KŠ 1771, 493; 'zelte pa ta dühovna KŠ 1771, 517
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
ferahtanje -a (ferahtanje, ferahtajne, ferahtajnje) samostalnik srednjega spola1. zelo negativen odnos do koga/česa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevanje, prezir
1.1 kogarod. kazanje takega odnosa do koga/česa z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotenje, zasramovanje
1.2 česa odklanjanje, nepriznavanje zaradi takega odnosa; SODOBNA USTREZNICA: zavračanje
FREKVENCA: 67 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
fórma -e ž 1. oblika: Krátki moudus ino forma moljenyá TF 1715, 25; ka bi ga napravo pouleg forme KŠ 1771, 362; ſze prepovidáva na formo gledoucs KŠ 1754, 61; Grdo formo má AI 1878, 7; eta podsztavo sze vtáksoj formi velikásom prêgposle, kak je AI 1875, kaz. br. 2 2. videz, zunanji izraz: Ki májo formo pobo'znoſzti KŠ 1771, 650; Kriſztus vu formi Bo'zoj bodoucſi KŠ 1754, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
gágati -am nedov. gagati: gôszka gága KAJ 1870, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
glìh tudi glí prid. neskl. enak: Kakda vkradnemo od oni, ſteri ſzo knám glih KŠ 1754, 49; Kriſztus nej je za vtrgnenyé ſtimao glih biti z Bougom KŠ 1754, 106; Oh! ki ſzi ſztvojim Ocsom gli, Obládaj BKM 1789, 20; Ki je Kriſztusev iſcse tou, Naj vuvſzem k-Kriſztusi gli bou BKM 1789, 260
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
glǘhi -a -o sam. gluhi: Glühi i nejmi ſze zvrácsi KŠ 1771, 122; I neſzli ſzo nyemi glühoga 'zmetnogucsécsega KŠ 1771, 124; glühi csüjejo KŠ 1771, 35; sze rada csüda godijo nad glühimi, szlejpimi KOJ (1914), 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
gòbavec -vca m gobavec: I ide knyemi eden gobavecz KŠ 1771, 106; ovo eden gobavecz pridoucsi, molo ga je KŠ 1771, 24; Od gobavcza KŠ 1771, 24; vhi'zi Simona gobavcza KŠ 1771, 87; gobavczi ſze ocsiſcsávajo KŠ 1771, 35; I vnougi gobavczi ſzo bili za Elizeuſa proroka KŠ 1771, 177
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
gòri nadigávati ~ -am nedov. 1. spodbujati, izzivati: Nej trbej zpianſztvom Bogá na ſzrditoſzt gori nadigávati BKM 1789, 448; Nej trbej zpianſztvom Bogá na ſzrditoſzt gori nadigávati SŠ 1796, 106 2. hujskati: Oni ſzo ſze pokrejpili govorécsi: kaj gori nadigáva lüſztvo KŠ 1771, 250
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
gospodár -a m gospodar: Kagda na tou Hiſni Goſzpodár more navcsiti TF 1715, 20; kákſi ſzo goſzpodár KŠ 1754, 31; ſzlugi toga goſzpodára KŠ 1771, 44; bio je eden Goſzpodár cslovik KŠ 1771, 70; etoga poſtenoga Goſzpodára hi'si SIZ 1807, 5; kak ocsi szlugov na rôko goszpodára szvojega TA 1848, 106; priſzpodoben kcsloveki goſzpodári KŠ 1771, 46; Hi'zni goszpodárov KAJ 1848, VIII; Hi'zni Goſzpodárov Sztáva BRM 1823, VIII; Goszpodárov i Goszpodaricz KŠ 1754, 221; ſtero káple zſztola nyihovi goſzpodárov KŠ 1771, 51; ſzvoje Goſzpodé i Goſzpodárov KŠ 1754, 26; naj laſztivnim goſzpodárom podlo'zni boudo KŠ 1754, 66; prináſala goſzpodárom ſzvojim KŠ 1771, 392; naj znikim ne vkanyüjo ſzvoje Goſzpodáre KŠ 1754, 49
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
hèrtar -a m vaški pastir, črednik: kaj ti bodes, Ali pa pri csrejdi kaksi lagov hertar SIZ 1807, 45; Eden hertar, koga je vtrága bilou KOJ 1845, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
hüdòbnost -i ž hudobnost, hudobija: etakso hüdobnoszt Boug i poglavárje osztro pokastigajo KOJ 1845, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
hüdóuba in hüdóba -e ž 1. hudobija: naj me ne ſzkvari hüdouba moja KŠ 1754, 228; ſtera je naj dühovnejſa hüdouba KŠ 1771, 446; i jáko mrſzka hüdouba KM 1790, 28; naj káksa hüdouba k-sivini, ona pa vö nemore KOJ 1845, 53; bláznikov Hüdôba tebé blôdi KAJ 1848, 237; nai ſze te greisnik poverné od ſzvoje hüdoube SM 1747, 8; za volo vnouge hüdoube tvoje KŠ 1754, 176; od vſze hüdoube zcsiſcseni KŠ 1771, A4a; Na náſz od düſevne hüdoube oſzlobodi KMK 1780, 30; od gládi, i druge hüdoube vari nász BKM 1789, 345; nesetüje môdro Hüdôbe odüriti KAJ 1848, 147; teda ſze konecz vcſini hüdobi SM 1747, 10; zgoni zmojega ſzrczá vſzo hüdoubo KŠ 1754, 238; da bi nyegovo hüdoubo doli mogel obleicsi SM 1747, 53; Znajoucsi pa Jezus hüdoubo nyihovo KŠ 1771, 73; i prisesztno hüdoubo od nász odvzemi KM 1783, 22; Odürjávajo hüdoubo BKM 1789, 140; Nazâ plácsa hüdôbo nepriátelom mojim TA 1848, 43; ne naſzledüimo Deczo nego vu máloj hüdoubi TF 1715, 8; csi vu ſzvojoj hüdoubi vmerjéjo KŠ 1771, 35; Napunyeni vſzákov hüdoubov KŠ 1771, 449; Naj me bar ſztrási ſzvom hüdoubom SŠ 1796, 72; ráj gotov mrêti, Kako ſz-hüdôbov 'ziveti BRM 1823, 308; prouti dühovnim hüdoubam KŠ 1754, 106; ládajo, prouti dühovnim hüdoubam KŠ 1771, 587; na ſzkvári me z-mojimi hüdoubami KM 1783, 134 2. teža, težava: Zadoſztaje dnévi hudouba nyegova KŠ 1771, 21
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
jáko prisl. zelo, močno: neſzpametnim ino jáko ſzlabim TF 1715, 34; jáko krátka ſumma TF 1715, 10; Ah kak jáko je mislenye hüdo od mladoſzti SM 1747, 51; po opádnyenyi pa jáko porüseno KŠ 1754, 6a; raſzrdo jáko KŠ 1771, 8; i jáko trdno ſzo ſze vu ſzebi ſztrſznoli KŠ 1771, 122; ſztála je jáko tú'sna KM 1783, 238; On te vö oſzlobodi Jáko ſzrecsno BKM 1789, 106; da je jáko doſzta potrejbno k-tomi KM 1790, 30; ali pa jáko neſzrecsen poſztáne SIZ 1807, 6; Z szrcza te jáko lübim TA 1848, 1; Rô'za je jáko lêpi cvet KAJ 1870, 18; Jáko prilicsne kose nücajo 'ze vcselárje AI 1875, kaz. br. 6; voda je puna z jáko razločnimi stvári AI 1878, 3; Zamüditi se jas bojim jáko BJ 1886, 6 nájjàkše najboljše: liki dabi naj lepse i naj jakse csino KŠ 1754, 58
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
jástrb tudi jástreb -a m jastreb: ali lacsen jásztrb nebi krô'zo kumesz nyé KAJ 1870, 57; Jásztrb cvili, golôb búga KAJ 1870, 106; Szamo tomi jásztrebi scsém povu'zgati AI 1875, kaz. br. 7; Te je ednoga letécsega jásztrepa sztrêlo AI 1875, kaz. br. 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kàko vez. I. med členi v stavku
1. kakor, kot, za izražanje primerjave glede enakosti: On je kako edno vſzádjeno drevo poleg potoka SM 1747, 92; Bio je gvant nyegov bejli, kako ſznejg KŠ 1771, 97; Nazáj ſzam ſze 'se povrno kako rászipni ſzin k-tvojoj dobrouti KM 1783, 151
2. za izražanje primerjave sploh: ti nyé koronues zmiloschov, kako zednim paisom ABC 1725, A8a; [Kristus] priſzpodoben je bio k lidém, i vnosenyej je nájden, kako cslovik KŠ 1754, 106; Kako ſzencza ſzo, ſzprávlajo i ſzkrbijo ſze KŠ 1754, 240; odpüſzti nám dugé naſe, kako i mi odpüſcsamo du'znikom naſim KŠ 1771, 18; Sidoni le'zej bode na ſzoudnyi dén, kako vám KŠ 1771, 36; odpüſzti nám dugé naſſe, kako i mi odpüſcsamo du'snikom naſſim KMK 1780, 25; Kako k-hládnoj vodi Setüje BKM 1789, 4b; Kako ſzuncze tak ſzvetli bodemo SŠ 1796, 8; Csini nogé moje, kako jelena TA 1848, 14
3. za izražanje položaja osebe: zvoli ſzi je edno poſteno Oszobo, kako Vértes Jánosa csér SIZ 1807, 4 II. v odvisnih stavkih za izražanje primerjave: Kako ta verna mati, Scsé deczi pomôcs dati, Tak Bôg te ſzvoje zmága, Bráni BRM 1823, 37; Kako ſzte poſztavili kotrige vaſſe na ſzlü'zbo pravicze KŠ 1754, 120
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
klìvkati -čem nedov. cviliti: Pesz pa okôli nyí klivcse KAJ 1870, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kóutkàm prisl. kod kam: ſzlab ſzam, Nevejm kout kam BKM 1789, 106; Da ſze nebos obrnouti znao koutkam BKM 1789, 439
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kràj zgonìti ~ zgònim dov. odgnati: i preczi ga je kraj zgono KŠ 1771, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
krìč -a m krik: Zaj; halabuka; krics, lárma, praszka KOJ 1833, 183; Vſzáka britkoſzt i ſzrd i krics i preklinyanye kraj bojdi od váſz KŠ 1771, 582; da bi sze eti naszkoroma tüdi bojne krics zglászo AIP 1876, br. 5, 3; Doszta gucsa, kricsa AIP 1876, br. 1, 8; Jo'zef krics obcsüo te, da je kruglo szkôsz vek poszlo AI 1875, kaz. br. 7; strkovje i prepelice slobod jemléjo z-kricsom KAJ 1870, 25; 'Zenszka sze sz-kricsom oglaszi AI 1875, kaz. br. 7; pren. Krics moj, Goſzpodin Boug BKM 1789, 303; pianoſzt, krics, tou je vaſe veſzeljé SŠ 1796, 106; i krics moj je prisao pred vüha nyegova TA 1848, 13; ne bode niti kricsa KŠ 1771, 804
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Krìstuš -a m Kristus: vitéz chriſtus TF 1715, 1; Zvelicſitel kriſtus Jeſus TF 1715, 11; Jeſus Kriſtus právi Boug TF 1715, 22; Goszpon Jéſus Kriſtus ABC 1725, 40; Kristus právi Bog SM 1747, 40; moi lübléni odküpitel Kristus SM 1747, 46; Kriſztus vu formi Bo'zoj KŠ 1754, 106; kaje Kriſztus ztiſztoga KŠ 1771, 3 (B2a); Krisztus ſzmiluj ſze KM 1783, 10; Goſzpodin Kriſztus rodi ſze BKM 1789, 6; Steroga je Kriſztus Szpravo SŠ 1796, 6; liki Kriſztus Jezus SIZ 1807, 9; v-Tebi, Jezus, Krisztus, posztávim BRM 1823, 10; Krisztus mi je moj 'zitek KAJ 1848, 5; moucs od Goſzpodna kriſtuſſa TF 1715, 34; zmiloscse Jesussa Kristussa SM 1747, 49; obláſzt Kriſztusa nyegovoga KŠ 1754, 118; vleti narodjenoga Kriſztuſſa 1562 KŠ 1771, A6a; I za vrejdnoſzt Kriſztusa BKM 1789, 7; Kriſztusa ſze z-verov dr'zi BRM 1823, 3; Hvala boidi i nyega ſzinovi Jesussi Kristussi SM 1747, 90; ona je voj k-Kriſztuſi KŠ 1754, 6a; Prvle, liki ſzeje Kriſztuſi poudo KŠ 1771, 1 (B1a); Hvalo dájmo Kriſztuſi BKM 1789, 1; liki je ſzvéta Mati-Czérkev Kriſtus Jeſussi podlo'sna SIZ 1807, 10; Hválo dajmo Krisztusi BRM 1823, 1; prôti Krisztusi nyegovomi TA 1848; Hválo dajmo Krisztusi KAJ 1848, 1; Ka je pak kriſtuſſa na tou prineſzlo TF 1715, 41; Kai je pa Kriſtuſſa nadignilo SM 1747, 40; kikoli ſzmo okrſztseni vu Kriſztus Jezuſa KŠ 1754, 459; je Paveo razgláſzo v-Rimi Kriſztuſa KŠ 1771, 434; Jezik, z-sterim tüdi Krisztusa vadlüjemo KOJ 1833; ár je on vſze náſz za Kriſztus Jezuſſa tiváriſſe poſztavo KMK 1780, 26; Kaj bode rodila Jezusa Kriſztusa BRM 1823, 10; drága Bráttya vkriſtuſſi TF 1715, 6; kaibiſzi mi vu kriſtuſſi Jeſuſſi veſzelili TF 1715, 41; po nassem Goſzpodni Kristuſſi Jeſussi ABC 1725, A6a; ino bi ſze vucſili v ſzamom Kristuſſi veſzeliti SM 1747, 40; Vu kriſztuſi mámo odrejſanye KŠ 1754, 116; vu Goſzpodni naſem Jezuſi Kriſztuſi KŠ 1771, A2a; I vu Jezuſſi Kriſztuſſi KMK 1780, 7; Vörmo, i vKriſztuſſi BKM 1789, 6; Po Kriſztuſi mem Goſzpodni SŠ 1796, 4; Vermo tak v-Kriſztusi BRM 1823, 4; Miſzmo vſzi navküpe zkriſtuſſem pokopani TF 1715, 33; ſnyegovim ſzinom Jesussem Kristussem SM 1747, 19; o'zivo náſz je ſz-Kriſztuſom KŠ 1754, 117; Od Jo'zefovoga ſzKriſztuſom bej'zanya KŠ 1771, 6; Znaſim Goſzpon Kriſztusom SŠ 1796, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
krstník, m. 1) der Täufer; sv. Janez krstnik; — 2) bajeslovno bitje, Navr. (Let. 1887. 106.); prim. kresnik 2).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
küšǜvanje -a s poljubljanje: Pozdravte edendrügoga vu ſzvétom küſsüvanyi KŠ 1771, 485; Júdas, ſzküsüvanyem Sziná cslovecsega odás KŠ 1771, 248; Júdas, ſzküsüvanyem odás Szina cslovecsega KM 1796, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kvárati -am nedov. krakati: Reca sakca, vrana kvára KAJ 1870, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
láger -a m taborišče: Eugenius Herceg tam v-gousztoj megli vdári nad törszki láger KOJ 1848, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
làkomnost -i ž lakomnost: Od lakomnoſzti zdr'zi náſz BKM 1789, 143; Znáte kak je hodo niki Boldi'sár kráo v-velikoj lakomnoſzti SŠ 1796, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
lastínstvo -a s last, lastnina: ino Ország za szvéte Matere Cérkve lasztinsztvo dr'sao KOJ 1848, 43; plemenitim rodom szo povrnyena tiszta lasztinsztva, sterih szo sze znebiti mogli KOJ 1848, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
lastìvnost -i ž lastnost: kákša je njéna lastivnost AI 1878, 3; Szlejdnye recsi terminatie ſzem pouleg laſztivnoſzti naſega jezika pobougso BKM 1789, 4b; lasztivnoszt znamenüje KOJ 1833, 14; Szamosztavnik je vsze ono, stero ali tisztoga dugoványa lasztivnoszt znamenüje AIN 1876, 10; Ka ſze po Bo'sánſzke dobroute, lepote, i drugi nyegovi laſztivnoſzt doſztája KM 1796, 5; je edna drugoj vſze ſzvoje laſztivnoſzti podilila KŠ 1754, 101; je on zlaſztivnoſztmi nej 'ziveo KŠ 1754, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Mafiolus -la m osebno lastno ime
Mafiol:
kakor pishe Cælius Maphiolus im. ed. (IV, 104) ǀ kakor Maphiolus im. ed. pishe (IV, 105) ǀ ſim perſilen rezhi s' Maphiolam or. ed. (IV, 106) → Celius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
makniti [maknīti máknem]
dovršni glagolstara beseda vzeti, odvzeti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
maobitarski -a prid. moabski:
Maobiterski im. ed. m Krajl je taku bogat, mogozhen, inu zhaſtit, de vam ſe sdi, de naj mozhi na ſvejtu de bi mogla njega premagat ǀ Jeſt nemorem vezh ſanashat temu hudobnimu, inu preusetnimu Maobiterskimu daj. ed. m krajlu ǀ Vſimite krono Maobiterskimu daj. ed. m Krajlu (V, 106) → moabitarski, → Moabitar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
masati [māsati māsam]
nedovršni glagolzadrževati, brzdati
PRIMERJAJ: masati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Mátajov -a -o prid. Matejev: Od Mátajovoga pozvánja KŠ 1771, 106, 178
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
màzec -a m mazač, vrač: za tejlo pa pri bojdikaj mazeczaj KOJ 1845, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
mentǜvati -ǘjem in mentùvati -ùjem dov. rešiti: Naj náſz tak i vekivecsne kaſtige mentüje KMK 1780, 30; On Naſz pekla mentüje BKM 1789, 28; Mentüje nyemi vsze nyegove koszti TA 1848, 26; da bi náz Boug od vſzeih nevoul obarvau ino mentüvao TF 1715, 30; Da bi náſz ſzojov ſzmrtyov, Od ſzkvárjenya mentüvo BKM 1789, 18; mentui me na pokonczi SM 1747, 68; me pomozi, Ino mentüj mouk peklénſzki SŠ 1796, 162; kai ſzi mene od huda mentuval SM 1747, 64; ka ſzi mené od hüda mentüvao KM 1783, 221; Ar náſz je pekla mentüvo BKM 1789, 60 mentǜvati se -ǘjem se rešiti se: Da bi mogo Zſzega zla ſze mentüvati BKM 1789, 176; mouk ſze mentüjemo SŠ 1796, 36 mentǜvani -a -o rešen: Mentüvan krvávih poszlov je szpráviscse dr'sao KOJ 1845, 66; vojnicske szkrbi mentüvan Károl réd naszlednisztva naprávi KOJ 1848, 106; I mentüvane protivne skode Sze vküpveszelijo KAJ 1870, 114; Po nyem mentüvani veke bodemo BKM 1789, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
mèsta advérbium ~ -a m krajevni prislov: Z-dokoncsekom ig sze zná nej szamo meszta, nego i vrejmena adverbum naréditi, dp. hat hétig KOJ 1833, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
milostìven -vna -o prid. milostljiv, usmiljen, prizanesljiv: miloſztivni Goſzpodin Boug, dáunamje TF 1715, 3; Dai nam mir milosztivni Goszpodne Bosie ABC 1725, A7a; hráni, kak Otecz miloſztivni SM 1747, 86; da bi miloſztiven bio KŠ 1754, 101; Goſzpoud miloſztiven je bio KŠ 1771, 259; Jezus, bojdi meni milosztiven KM 1783, 55; Oh Boug Ocsa miloſztivni BKM 1789, 129; Tvoj Jezus Miloſztiven ti bode BKM 1789, 15; boj mi milosztiven TA 1848, 20; Bosja dobra ino miloſztivna vola TF 1715, 28; Dobra ino miloſztivna vola Bo'za KŠ 1754, 162; Miloſztivna tá rejcs bo'sa SŠ 1796, 17; sze je Maria csudapuna i milosztivna szkazivala KOJ 1914, 106; vu ſztopái Miloſztivnoga odküpitela SM 1747, 49; Bo'zega miloſztivnoga licza KŠ 1754, 145; Od tébe, milosztivnoga Szem vzéo KAJ 1848, 225; ka ſzi nám ſztvoje miloſztivne dobroute podejlo KŠ 1754, 224; Hválo zdaimo miloſztivnomi Oczi SM 1747, 86; Bojdi dika Ocſi milosztivnomi BKM 1789, 14; i tebé, miloſztivnoga Otso mojega KŠ 1754, 225; oberni kám ſzvoie milosztivno licze ABC 1725, A7a; nego bolie tvoie miloſztivno licze oberni knyemu SM 1747, 63; Bojdite miloſztivni KŠ 1754, 88; Záto bojdite miloſztivni KŠ 1771, 185; Sztvoimi miloſztivnimi ocsmi ſze na me zgledni SM 1747, 59; i csüdivali ſzo ſze nad timi miloſztivnimi ricsmi KŠ 1771, 176 milostìvnejši -a -e milostljivejši: mojega naj bougſega i miloſztivnejsega Otso prouti ſzebi gori nadigno KŠ 1754, 231 milostìvni -a -o sam. milostljivi: Blá'zeni ſzo ti miloſztivni KŠ 1771, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Misah m osebno lastno ime
Mišael:
Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach im. ed., inu Abdenago, de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) → Misael
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
množiti [množīti množím]
nedovršni glagolmnožiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
močiti [močīti mọ́čim]
nedovršni glagolmočiti, vlažiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
molčati [mou̯čáti mou̯čím]
nedovršni glagolmolčati
PRIMERJAJ: molči
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
molìti mòlim nedov. 1. moliti: Árje zapovedau ovako moliti TF 1715, 31; hocsem pred tebom moliti ABC 1725, A7b; ki ſzi nám zapovedal moliti SM 1747, 62; vdühi i iſztini ga morejo moliti KŠ 1754, 87; Ár lübijo vu ſzpráviſcsaj moliti KŠ 1771, 18; ki ſzi dopüſzto moliti KM 1783, 11; Koga je grejh, nej moliti BKM 1789, 130; I tam sze moliti nevcsi KAJ 1870, 6; gori je ſou na gorou ſzám molit KŠ 1771, 48; da je i jaſz, tá idoucſi, molim KŠ 1771, 7; Molim, dicsim KM 1783, 1; Zakaj molis KŠ 1754, 155; I, gda molis KŠ 1771, 18; moli za nyé KŠ 1771, 603; Tebé moli csrvics KAJ 1848; Zato tebé Bog molimo SM 1747, 86; ga v-Dühi i praviczi molimo KŠ 1754, 182; mi molimo Bogá KŠ 1771, 497; Ti molimo BRM 1823, 2; Molimo tebé KAJ 1848, 9; etak molimo BJ 1886, 7; i ſteri nyega molio KŠ 1754, 87; i za nyé Bogá molijo KŠ 1754, 219; ki ga molijo KŠ 1771, 276; naj nyega molijo KMK 1780, 10; i etak molijo BJ 1886, 3; ne vcsini toga – Bogá moli KŠ 1754, 150; Bogá tvojega moli KŠ 1771, 11; moli Bogá za nász KM 1783, 92; Molimo KM 1783, 11; i molte eden za drügoga KŠ 1754, 133; Záto vi etak molte KŠ 1771, 18; veruſztujte, i molte KM 1796, 106; Molte ga KAJ 1848, 10; i naj ga molim KŠ 1754, 150; naj nyé molimo KŠ 1754, 150; Naj tebé molimo KM 1783, 9; naj za nyega molijo KŠ 1771, 481; csi pokleknovſi bodes me molo KŠ 1754, 163; doli ſzpádnovſi me molo bodes KŠ 1771, 11; Za stere bodo te molili SM 1747, 95; ti ſzi toti zdaj molo KM 1790, 48; molo ga je erkoucsi KŠ 1771, 24; i bogá molila AI 1875, kaz. br. 7; i moliliſzo toga zlejanoga bolvana KŠ 1754, 9; pridoucs molili ſzo ga govrecsi KŠ 1771, 49 2. prositi: eden poglavnik pridoucsi molo ga je govorécsi KŠ 1771, 29 molìti se mòlim se 1. moliti: Kágdaſze terbei moliti TF 1715, 46; Kakoſze pak molis TF 1715, 25; za náſz ſze moli KŠ 1754, 103; molimo ſze mi vſzi za nyega KŠ 1754, 244; ſze za nyé naj molijo KŠ 1754, 219; kaibiſze nyé molili TF 1715, 13 2. prositi: molo ſze nyemi je govorecsi KŠ 1771, 60; ino szta sze pelala k-Czaszari za odpusztsenyé sze molit KOJ 1848, 96 moléči -a -e moleč: bom I tebé molécs zvisávao KAJ 1848, 127; ſzpadno je na obráz ſzvoj molécsi i govorécsi KŠ 1771, 89; Pred tebom sztáne molécsi sereg tvoj KAJ 1848, 1; Mati ſzinouv Zebedeuſovi molécsa KŠ 1771, 66; Vſzákov molitvov i prosnyouv molécſi KŠ 1754, 148; Molécsi pa ne bojdite vnogogucsécsi KŠ 1771, 18; Angyelje molécſi nyega KM 1783, 154; ſteri vidi vſze ſzvoje viſzine molécse i proſzécse KŠ 1754, 155 moléči se -a se -e se proseč: Luther Pápi sze molécsi KOJ 1845, 57 mòlivši -a -e proseč: várasi, vesznice vszáki dén posilajo szpráviscsi piszma prosnya, molivsi, naj sze tá 'zela országa dopuni AIP 1876, br. 4, 3 mòleni -a -o moljen: i molen Ki ſzi nam ete 'zitek dáo BRM 1823, 406
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
mostnìca tudi mosnìca -e ž stropnica: Bor .. Žnyega môstnice rédijo BJ 1886, 30; i prédrli ſzo moſznicze KŠ 1771, 106; ino je moſznicze podrla SIZ 1807, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
mrnjávkati -čem nedov. mijavkati: Mácska po hramê mrnyávcse KAJ 1870, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
mr̀tev tudi mèrtev -tva -o prid. 1. ki je umrl: kai je on .. ino mertev SM 1747, 7; jaſz ſzem pa Mertev BKM 1789, 106; kak mrtev ſzám ſzebé nemore o'ziviti KŠ 1754, 124; Ár je ete moj ſzin mrtev bio KŠ 1771, 223; Eto ſzo praj za ké ſzam mrtev bio SŠ 1796, 8; Nyegovo mrtvo tejlo je v-zláto skrinyo polóseno KOJ 1848, 5; O'zivljenye naſſega mrtvoga tejla KŠ 1754, 138; I mrtvoga teila Vorjem gori ſztányené BKM 1789, 7; da bi ga vidili 'ze mrtvoga KŠ 1771, 330; ti varivácske i vcsinyeni ſzo bili, liki mrtvi KŠ 1771, 97; o'zivi vaſſa mrtva tejla KŠ 1754, 138 2. ki ni sposoben opravljati svoje funkcije: Vola mrtva vgrejhi KŠ 1754, 124; vdovicza 'zivoucsa mrtva je KŠ 1771, 640; i mené czilou mrtvoga na dobro gori zbüdi KŠ 1754, 232; i gda ſzmo mi mrtvi bili v grejhi KŠ 1754, 117; Gnile i mrtve kotrige KŠ 1754, 131 mr̀tvi tudi mèrtvi -a -o sam. mrtvi: i on od mertvi goriſztano TF 1715, 23; Tih mertvi gori ſztánenye SM 1747, 37; ſzoudit ſive ino mertve TF 1715, 22; sive ino mertve ABC 1725, A5a; nesen je vö eden mrtvi KŠ 1771, 188; Ár mrtvi gori poſztánejo BKM 1789, 19; Ár ti mrtvi ne dicsijo tebé KŠ 1754, 228; natrétyi dén od mrtvie gori vſztano TF 1715, 22; je gori ſztano od mrtvi KŠ 1754, 98; ſzodecz 'zivi i mrtvi KŠ 1754, 113; on je ſztano od mrtvi KŠ 1771, 47; niháj tim mrtvim pokápati KŠ 1771, 26; Pride ſzoudit 'zive ino mrtve KŠ 1754, 113; mrtve zbüdjávajte KŠ 1771, 32; Odnet pride ſzoudit 'sive, i mrtve KMS 1780, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
mujati se [mȗjati se mȗjam se]
nedovršni glagolnaprezati se, prizadevati si, mujati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
najóukati se -čem se dov. najokati se, izjokati se: da szo jo obiszkávali i sze najoukali KOJ 1914, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
nájti nájdem dov. 1. najti, nehote priti do česa: ako i vu etoi máloi kniſiczi nikteri error naides TF 1715, 48; Vu etom liſzti pa nájdes ete znamenite ricsi KŠ 1771, 435; Pri ſterih eto nájdes BKM 1789, 5; Naides v-eti na vſzáke Szvétke BRM 1823, II; Csi kaj nájdemo KŠ 1754, 50; Vu nisteroj sôli nacsi nájdemo to veliko csrno táblo KAJ 1870, 9; vsepovséd nájdemo živlenje AI 1878, 3; Steri, gda bi najſao eden drági d'zünd'z KŠ 1771, 46; i nebi meo i najsao k-ſzebi glihne ſztvári SIZ 1807, 7; Pogledni ovo, jaſz ſzem naisal, kaj je Bog SM 1747, 4; Gde szem lêpo deco naisao KAJ 1870, 5; Kincsi, ſteroga geto je eden cslovik najsao KŠ 1771, 46; Tu je nájsao Brata szvojega KOJ 1848, 4; je ov dečák žveplenice najšao BJ 1886, 8; Pred dverami je naisla edno deklicsko KAJ 1870, 61; etoga ſzmo najsli, ka je obracsao lüſztvo KŠ 1771, 249; vküp ſzo ſzpravili vſze, ſtere ſzo najsli KŠ 1754, 130 2. biti uspešen v prizadevanju, da bi se kaj doseglo: i’ nejga je mogao najdti SIZ 1807, 4; i ki iſcſe, on naide SM 1747, 26; i ſteri iscse, nájde KŠ 1754, 182; ka med jezero lüdi nájde svojga gospoda AI 1878, 8; i preczi nájdeta edno Oſzelniczo KŠ 1771, 67; izcſite, ino naidete SM 1747, 25; iscsite i nájdete KŠ 1754, 182; iſcsite i nájdete KŠ 1771, 206; ſteri to vouſzko pout nájdejo KŠ 1754, 11b; i v tom najvékšem zapihi snegá domo nájdejo AI 1878, 8; kaj ſzem najſao ovczou mojo KŠ 1771, 222; Csi ſzem ti volo najso BKM 1789, 8b; Paſztérje ſzo ga najsli BKM 1789, 6; Paſztérje ſzo ga naisli BRM 1823, 4; Zdáj szo Vougri ceszto najsli v-Pannonio KOJ 1848, 7; Jezus szam je po trplênyi Naisao sztan mirovnoszti KAJ 1848, 119; Z-velikov szilov mérjavlivo 'zeno najso AI 1875, kaz. br. 7; I gda bi ga ne nasli, povrnoli ſzo ſze KŠ 1771, 171; Naj ſze vknigaj po iméni Najdem gori zapiſzan KŠ 1754, 271; naj ſze vſzáki veren nájde KŠ 1771, 496 3. izraža, da je kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: ino pri tebi miloſcso naiti SM 1747, 53; i dáj mi pocsinka pri tebi nájti KŠ 1754, 232; Gde mam naidti szmilenoszt KAJ 1848, 18; i ország mira ne mogo nájti AI 1875, kaz. br. 3; Nájdemo právdo ſcséjoucſi delati dobro KŠ 1754, 81; Ka pa, gda ſze na ſzvejti nájde KŠ 1754, 214; da ſze 'ze ſzkoro nikſi národ ne nájde KŠ 1771, A5b; Tu naide vandrar sztan mira KAJ 1848, 6; escse dvá sztrána sze nájdeta AI 1875, kaz. br. 2; I, da naidemo miloszt, Tam zgovoritel KAJ 1848, 5 nájti se nájdem se 1. izraža navzočnost v prostoru ali času: kaiſzeje nei mogla ani edna naiti, ſtera bi bila mogla zadoſzta vcſiniti TF 1715, 41; I nájdem ſze vu nyem tákſi: liki, ki nemam mojo praviczo KŠ 1771, 597; Nájdemo ſze pa i krivi ſzvedoczke KŠ 1771, 52; nego ſze i vu dobri delaj ſzkrblivi najdemo KM 1783, 11; Nájde sze v-Körmendini KOJ 1845, 1; i nenáidesze zlocsasztnoszt nyegova nigdár vecs TA 1848, 9; geto ſze je zadoſzta naprêplacsárov nej naislo BRM 1823, IV 2. biti: to sze 'ze v-drügom razlocki nájde AI 1875, kaz. br. 6; Csi bi ſze pa ſto najſo, ki bi zácso grajati BKM 1789, 8b; li ſzamo oſzen ſze ji je najslo verni KŠ 1754, 11a; i hvála naſa od Tituſa ſze je za iſztinſzko najsla KŠ 1771, 541; ino bi ſze vu nyem naiſal SM 1747, 21; jeli sze nebi táksi mertük najso, po sterom AI 1875, kaz. br. 6; naj ſze Vöra vaſsa pravicſneiſsa, i draga naide SM 1747, 29 najdejóuči -a -e ki najde: iſzkajoucsi pokoj, i ne nájdejoucsi ga ercsé KŠ 1771, 208 nájdevši tudi nájdovši -a -e ko je našel: iſcsemo pomoucs, i po právoj vöri jo tüdi nájdemo i nájdevſi jo, v'zivamo KŠ 1771, 840; ino iſzkajoucsi to nyegovo csér, i’ ne nájdovsi SIZ 1807, 42; Ki szo blôdili po püsztine nepohodeni potáj nenáidevsi meszta k prebivanyi TA 1848, 90 nájdeni -a -o najden: i vnosenyej je nájden, kako cslovik KŠ 1754, 106; nájden ſzam od tejh KŠ 1771, 471; Da bos nájden BKM 1789, 232; i nej je najdeni KŠ 1771, 691; Filip je pa nájdeni vu Azoti KŠ 1771, 367; niti je nájdena jálnoſzt vu nyegovi vüſztaj KŠ 1771, 707; nájdena je noſzécsa zDühá ſzvétoga KŠ 1771, 5; zvedávao szem ga, ali nej je naiden TA 1848, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
napògnoti -em dov. pospešiti: Karol VI. napogno je tr'stvo i poszlovanoszt KOJ 1848, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
napravljati [naprávljati naprávljam]
nedovršni glagolpripravljati, napravljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
napréstánoti -em dov. nastati, pojaviti se: Ka velis, to naprêsztáne BRM 1823, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
narediti [naredīti naredím]
dovršni glagolnarediti
PRIMERJAJ: narejati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
naslonìti -slònim dov. nasloniti: ſzin cslovecſi pa nejma, kama bi glavou naſzlono KŠ 1754, 108; pren. Vtoj ſzküsnyávi glávo kBougi etak naſzlono je BKM 1789, 424; Vtoj ſzküsnyávi glávo kBougi etak naſzlono je SŠ 1796, 67 naslonìti se -slònim se nasloniti se, biti odvisen: Ovo z-czejla ſze na tvojo ſz. volo naszlonimo KM 1783, 20; na Bo'so volo ſze je Job naſzlono KM 1796, 37; Tam molécſi ſze je czilou naſlono na volo ſzvojega Ocsé nebeſzkoga KM 1796, 106 naslònjeni -a -o naslonjen: Vido je telikájše Jákob Goſzpodna na to leſzficzo naſzlonyenoga KM 1796, 21
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
navajen [navȃjen]
pridevniknavajen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
názdrt prisl. ritensko: názdrt ſzo sli i ſzpadnoli ſzo na zemlo KŠ 1771, 325; názdrt ſzo pojsli, i ſzpadnoli na zemlo KM 1783, 106; Vszi moji nepriátelje názdrt sze naj sztirajo TA 1848, 6; Jordán sze je názdrt vrno TA 1848, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
néimi tudi néjmi tudi némi -a -o prid. nem: Teda je pripelan vragometen, ſzlejpi, i nejmi KŠ 1771, 39; Ár je nejma ſztvár bránila KŠ 1771, 720; po sterom sze lidjé od nejme sztvári loucsijo KOJ 1833, VIII; ſteri dá kermo neimoi ſivini TF 1715, 47; ſteri dá kermo neimoi ſivini ABC 1725, A6a; Nejmoga vragá zgánya KŠ 1771, 205; csi ſze znejmov 'zivinov, zgodi KŠ 1754, 42; majoucsi ſzebom nejme KŠ 1771, 52; z-sterimi návado mámo nejme sztvári oherkati KOJ 1833, 114; ſztimi neimimi jünczi navküpe TF 1715, 4; nad vszakojacskimi bete'snimi nejmimi KOJ 1914, 106; ſteri je nejmi vu ſzvojem deli KŠ 1754, 55; Jeli szte nêmi, ka nescsete gúcsati TA 1848, 46; pren. liki te nejmi bolvan lampe nej znao odprejti BKM 1789, 5b; knejmim bolvanom kak ſzte pelani KŠ 1771, 514 néjmi -a -o sam. nemi: gucsao je te nejmi KŠ 1771, 30; On je za nevolne nejme i glühe soulo nasztavo KOJ 1914, 122
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
nemǘdno prisl. hitro, naglo: Sztejm ſze grozi Boug nemüdno BKM 1789, 350; Bôg tebi nemüdno Po 'zaloſzti dá radoſzt BRM 1823, 133; Metülec nemüdno lêcse KAJ 1870, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
nèsti nesém nedov. 1. nesti, držati kaj težjega in hoditi: na Vüzenſzko Nedelo ſze dá [Janez ev.] v-czérkev neſzti KŠ 1771, 261; vſzáko dejte knige peſzmene neſzé ſzebov vu czérkev BKM 1789, 6; csaplo, ka szvoje mláde z-ednoga türna vu bli'snyo trsztino neszé KOJ 1848, 4; Máli vucsenik knige neszé z-szebom vu sôlo KAJ 1870, 6; i neſzéjo nyemi ednoga ſzlejpoga KŠ 1771, 127; zájmlite 'ze i neſzte ſztarisini KŠ 1771, 269; Evangyeliom, doli ſzpiſzanoga ſzo ſzebom neſzli KŠ 1771, 3 (B2a); I pripravili ſzo Simona ka bi neſzao kris nyegov KŠ 1771, 152 2. prinašati, darovati: gda je v-Jeru'zálem ſou i álmoſtvo neſzao KŠ 1771, 555; Pred té me molitvi jaſz neszém BKM 1789, 363; Vecsno blágo neszé BKM 1789, 11; I v-dühovnoj csészti neszé pred tébe áldov szvoj KAJ 1848, 6; Neszémo Pred té áldov pobo'znoszti KAJ 1848, 8; nyegovo Düſso vu tvoi odicseni orſzág neſzéio SM 1747, 64; te pobo'zne po ſzmrti vnebéſza neſzéjo KŠ 1754, 94; angyelje ne neſzéjo prouti nyim Goſzpodna prekléto ſzoudbo KŠ 1771, 720 3. dajati sad, plod: Liki rozga ne more ſzáda neſzti ſzáma od ſzébe KŠ 1771, 316 4. izločati jajca: Tojni; neszti KOJ 1833, 176; kokôsi szo iszkale záütrik i neszle szo v-gnezda KAJ 1870, 100 nèsti se nesém se 1. dvigati se: Záto tá nihájmo rejcs od zacsétka, na popolnejſa ſze neſzmo KŠ 1771, 679 2. umirati: En za drügim ſze tá neſzé SŠ 1796, 143 neséči -a -e noseč: ſzrécsa váj eden cslovik vrcs vodé neſzécsi KŠ 1771, 245 nèšeni -a -o nesen: dobro zbit neſſeni domou KM 1790, 76; nego je na plécsi neſſena KM 1796, 61; noſzécsi neſenoga od ſtiraj KŠ 1771, 106; pren. nego od Dá Szvétoga neſeni ſzo gúcsali lidjé KŠ 1771, 719; i neſeni je od angyelov vu krilo Ábrahamovo KŠ 1771, 226
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
nèzrèčeni -a -o prid. neizmeren, nepopisen: Nezrecsena ſzkrovnoszt naſſe Vöre KM 1783, 57; Nezrecsene ſzi ſzlatkoszti KM 1783, 248; za volo nezrecsene dobroute KM 1790, 108; Tam bom pa ednok örocsnik Nezrecsene radoszti KAJ 1848, 145; Záto tvojoj nezrecsenoj dobrouti gori aldüjem KM 1783, 5; 'Sao mi je, ka ſzam tebé nezrecseno dobrouto zbantüvao KMK 1780, 106; i csüo je nezrecsene ricsi KŠ 1771, 550
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
noč [nọ̑č nočȋ]
samostalnik ženskega spolanoč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
norǜvanje -a s norenje, neumno vedenje: Norüvanye KMS 1780, A3; Norüvanye KM 1790, 8; i norüvanye, tou je vase veſzeljé BKM 1789, 448; i norüvanye, tou je vase veſzeljé SŠ 1796, 106; ár na norüvanye nema ni csasza KAJ 1870, 105
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
nos [nọ̑s nosȃ]
samostalnik moškega spolanos
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
nosìti nòsim nedov. 1. nositi, držati kaj težjega in hoditi: nej ti je ſzlobodno noſziti poſztelo KŠ 1771, 279; trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; ſzo vnouge bete'snike k-nyim noſzili KM 1796, 119 2. v zvezi s paska, skrb skrbeti za koga, kaj: kak má na czejlo gmajno ſzkrb noſziti KŠ 1771, 632; máte na posteni 'sitek poszebno szkrb nosziti KOJ 1845, 89; On na mé ſzkrb noſzi SM 1747, 72; Donok na vörne ſzkrb noſzi SŠ 1796, 4; vörno ſzkrb noſzi na nyo SIZ 1807, 9; Bog na vse skerb nosi BJ 1886, 45; otſinſzko ſzkrb noſzio KŠ 1754, 31; noſzi ti paſzko SM 1747, 82; noſzi i denésnyi dén ſzkrb na náſz KŠ 1754, 224; Noſzi paſzko ti na ſzina BKM 1789, 69; ſzo na nyega vörno ſzkrb noſzili KM 1790, 58 3. izraža, da je pri osebku kaj kot oblačilo, oprava: Kakda more mou'z glavou nosziti KŠ 1771, 511; ſteroga ſoulinczov ſzam nej vrejden noſziti KŠ 1771, 10; ki ſzvetli gvant noſzi KŠ 1771, 747; ki mejhko odeteo noſzijo KŠ 1771, 35; i gizdav gvant noſzimo KŠ 1754, 43; Csi ſze ſzpravedno noſzimo KŠ 1754, 43; kak sze drügi noszijo KOJ 1845, 38 4. imeti: recsi, stere na konczi litero d, i, z, j, noszijo KOJ 1833, 27 5. izraža stanje, kot ga določa samostalnik: ar ti bo tesko noſziti tou breme SM 1747, 82; Právde járem .. ni mi ga noſziti nemremo KŠ 1754, 68; kri'z mirovno noſziti KŠ 1754, 12b; Jezuſa vu mojem tejli noſzim KŠ 1771, 570; kteri toga ſzveita greihe noſzi SM 1747, 12; steroga nájménsi táo toga celoga imé noszi, dp. tej (mléko) AIN 1876, 10; oni Kriſztusevo cséſzt noſzijo KŠ 1754, 218; Zvolnim ſzerczom bom noſzo, li povéksai mi vöro SM 1747, 71; I, kikoli ne bo noſzo kri'z ſzvoj KŠ 1771, 220; Ne noſzte mosnyé, ni turbo KŠ 1771, 202; i zkou'ze pojáſz je noſzo KŠ 1771, 103; da ſzo na te nemocsne noſzili faczalejge KŠ 1771, 401; Nede on popovsztva noszo KAJ 1870, 6; On je grehov plácſo vzél, ino je noſzo SM 1747, 12; betege naſe je on noſzo KŠ 1771, 26; steri nyemi je ne telko haszka noszo KAJ 1870, 91; ki ſzmo noſzili czejloga dnéva bremen KŠ 1771, 65; Kris enkrát zakaj bi ne noſzo KŠ 1754, 263; ſzmrt Vſze nász ednáko v-grob noſzi BKM 1789, 410 6. imeti plod v telesu: blá'zene ſzo one utrobe, ſtere ſzo tebé noſzile KŠ 1771, 208 noséči -a -e noseč: 1. ki kaj drži in hodi: Vo je ſou záto Jezus noſzécsi trnavo Korouno KŠ 1771, 328; I prisli ſzo knyemi z-Bo'zim 'zlakom vdárjenoga noſzécsi KŠ 1771, 106 2. ki ima na sebi kaj kot obleko ali okras: ti bogáti vnogo szrebra i zláta noszécsi AI 1875, kaz. br. 1 3. ki ohranja, vzdržuje: na náſz paſzko noſzécsi KŠ 1754, 30; Ki bodoucsi bliſzk dike noſzécsi vſza zricsjouv zmo'znoſzti ſzvoje KŠ 1771, 672 4. ki daje sad, plod: od zgora dávajoucsi nám vrejemna ſzád noſzécsa KŠ 1771, 386 5. ki ima v telesu plod: nájdena je noſzécsa zDühá ſzvétoga KŠ 1771, 5; Dabi noſzécsa poſztála BKM 1789, 25; pride liki bolezen na noſzécso 'zeno KŠ 1771, 621; i da jo noszécso nebi mogao na sinyek ovesziti KOJ 1845, 65; V-utrobi ſzád noſzécsi 'zen peſzem BRM 1823, VIII; Noszécsi 'zén KAJ 1848, VIII; Jaj pa tim noſzécsam i na dájajoucsam KŠ 1771, 80; Jaj pa tim noſzécsim KŠ 1771, 243 nosévši -a -e noseč: 25 let noszévsi püspekszko plemenitoszt AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
nošéjnje tudi nošénje -a s 1. vedenje: ſze pripovidávajo neſzrame'slivo noſejnye KMK 1780, 43; i vnosenyej je nájden, kako cslovik KŠ 1754, 106; vu ſzveſztva doſztojnom noſeynej KŠ 1771, 658; Kakda znoſejnyem KŠ 1754, 43 2. nošnja, prenašanje: so elefante v boji nücali, zdaj ga za nošenje bremena nücajo AI 1878, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
obèčanje tudi obečánje -a s obljuba: Kotera je ta reics i obecsánye TF 1715, 32; Boug, Ki nám je obecsanye BKM 1789, 7; Szpunyeno je obecsanye KAJ 1848, 106; V-Goripiszi vöpovêdano obecsanye dokoncsati AI 1875, kaz. br. 2; je Boug pouleg obecsanya obüdo zvelicsitela KŠ 1771, 382; Da vrejdni bodemo obecsanya Krisztuſſovoga KM 1783, 88; Proſzimo te pouleg tvega Poſzlühni náſz obecsanya BKM 1789, 293; náj szvojega obecsanya ne pozábi KOJ 1845, 90; koteri obecſányi Bosjemi vörjejo TF 1715, 32; prouti obecsanyi Bo'zemi KŠ 1771, 563; da vzemete obecsanye KŠ 1771, 690; Csákajo Kriſztus Iezusa obecſanye BKM 1789, 120; nyega potom obecſányi opomina TF 1715, 42; ſtera je prva zapovid vu obecsanyi KŠ 1771, 586; ár je ſztálen vu ſzvojem obecsanyi KM 1783, 191; V-obecsanyi neſztálen SŠ 1796, 113; Bátrivi náſz z-ſzvétim obecsanyom SŠ 1796, 21; ár szo neki kmete znali z pejnezi, z obetsanyom privábiti KOJ 1914, 131; Záto tákſa obecsanya da mámo KŠ 1771, 540
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
obiskávati -lem nedov. obiskovati: Maria na Tissini tak drága ino lüblena bila, da szo jo pogousztoma obiszkávali KOJ 1914, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
obistje [obȋstje]
samostalnik srednjega spoladrobovje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
oblast [oblȃst oblȃsti]
samostalnik ženskega spolaoblast
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
odlog [odlȍg]
samostalnik moškega spolapodaljšanje prvotnega roka; odlog
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
odsèkati -séjkam dov. odsekati: Csi pa rouka tvoja tebé ſzpáka, odſzejkaj jo KŠ 1771, 58; i odſzekao nyemi je vühou KŠ 1771, 149; Peter je pa odſzekao dejſzno vühou ſzlugi KM 1796, 106; ki je kralici stiri prszte odszekao KOJ 1848, 45; Teda ſzo vitézje odſzekali vajati csúna KŠ 1771, 426; pren. naj nyim odſzejkam priliko, ki ſcséjo priliko KŠ 1771, 547
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
odvzéti -vzèmem dov. odvzeti: leprai edna kaplicza vſze moie grehe more odvzéti SM 1747, 61; je prepovedao nyim cérkve odvzeti KOJ 1914, 147; Ti odvzemes dvojnoszti nôcs KAJ 1848, 106; Goſzpodne, Odvzemi Témnoszt pámeti KM 1783, 248; Odvzemi obláſzt vraj'zo BKM 1789, 8; Moji grejhov bremen od vzemi SŠ 1796, 162; I ſzvekli oblák ga je, Od nyih oucsi odvzéjo BKM 1789, 110; Náj bougsi táo 'sitka ſzmrt mi je od-vzéla SŠ 1796, 148
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
ográdec -dca m vrt: gde je bio eden ográdecz KŠ 1771, 324; On ográdecz je na ſtiri tále tekoucsa voda polejvala KM 1796, 5; je pripelao Júdas ſereg vitézov vu ográdecz KM 1796, 106; blüzi má goszpodaricza (vertinya) ográdecz KOJ 1845, 38; I kako vu ográczi Notri ſze vczipijo BKM 1789, 7b; je lovio edenkrát vu ográczi metüla KM 1790, 20; ſtera ſze je vu ográczi koupala KM 1796, 62; zevszê krâjov szo jo szadoveni ográdci okôlivzéli KAJ 1870, 113
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
okàjeni -a -o prid. okajen: gda káksega deda, kákso grdo, püklavo, okajeno babo za czomperniczo prekricsijo KOJ 1845, 106; Crnegorac je veszéli, csi má okajeno ribo AIP 1876, br. 8, 5; blejdi szo kak szmrt, okajeni kak dinnyák KOJ 1845, 39
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
okolìšče -a s ozemlje, pokrajina: Belgrád ino presztorna okoliscsa vu Servii prido pod nasega Czaszara KOJ 1848, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
òn òna òno kaz. zaim. tisti: Vſzáki on cslovik ſteri goder vorje TF 1715, 10; ar ti ſzi on Bog, kteri meni pomága SM 1747, 93; Jaſz ſzam jaſz on grejsnik, ki ſzam tebé razdréſzelo KMK 1780, 106; Reics je bila pri Bogi, i Bog je bila ona Reics SM 1747, 11; moremo ſze ſzpominati zonoga, na kteroie on náz vucſo KŠ 1754, 40; naj krüh jej, i eſcse onoga z-nerodne zemlé KM 1796, 7; da bode priſzpodobno pouleg one moucſi, ſz-ſterov KŠ 1754, 140; Ne dái poginoti onomi, ko ſziti ſzám formáluval SM 1747, 59; steri ſze pa vu Goſzpodni vüpa, onoga dobrouta okouli vzeme SM 1747, 96; i pihali ſzo votrovje, i ſzpadnoli ſzo konoj hi'zi KŠ 1771, 23; On je vſze ono, ſtero dobro ſzmo zamüdili plácsao KŠ 1754, 115; Krſztsenik ſzamo vu ſzrczi vörje ono, ka je Boug nazvejſzto KMK 1780, 4; Boug i z-meſzom je ono meſzto nazáj napuno KM 1796, 6; da bi sze moglo i od Vogrszke Králevcsine veleti ono, stero je Boug pravo KOJ 1833, VI; Bila je pa Szobotta vu onom dnévi KŠ 1771, 279; Jeli ſzta oſztanola vu onom ſzrecsnom ſztáliſſi KM 1796, 6; Nas Goſzpon Jesus Kriſtus vu onoi Nocſi, vu kteroi SM 1747, 39; Mámo exempláre glihne zonim piſzmom, ſtero je oprvics bilou piſzano KŠ 1771, A3b; Steri szo ti glaszniczke? Oni szo, steri sze morejo zgovárjati KOJ 1833, 2; Vſza ona koteraſzo ſitki potreibna TF 1715, 29; Steri ſzo oni petéri glávni táli KMK 1780, A2 (3); Z-ete 'ſenidve ſzo zisli oni viſzikoga zráſztva KM 1796, 10; Ktere ſzo one reicſi SM 1747, 39; Za cecávce se zovéjo one stvári AI 1878, 5; Ona, ſtera Katolitsánſzki krſztsenik more vörvati, zdr'sávajo ſze KMK 1780, 6; Amiloſcho pak vcſinim nad jezero pokoleinya onih, koteri mené lübijo TF 1715, 18; kai dare ona od dühovnoga dugoványa ſché premislávati TF 1715, 3; pokoleinya onih, ki mené lubio ABC 1725, A4b; Steromi je nej potrejbno vſzáki dén, liki onim visesnyim popom KŠ 1754, 103; Ocsa vas, ſterije vu nebéſzaj, dá dobra onim, ki ga proſzijo KŠ 1771, 22; Jaj vszêm onim, ki v-tebi dvojijo KAJ 1848, 10; dabi on, one, kteri ſzo pod Právdov bili, odküpo SM 1747, 10; ino bode kastigal (maſzhoval) one, ki Bogá neznajo SM 1747, 15; Vnougi ſze zmed oni, ſteri ſzpijo vu práhi zemlé KŠ 1754, 139; Lázar je pa eden bio zoni, ki ſzo vküp doli ſzeli KŠ 1771, 306; Onih düſe ſze oſzoudijo vu Purgatorium KMK 1780, 99; Zdármi napuni one, Ki nyega proſzijo BKM 1789, 11; nego ſze raduje Bogh vu onih, koteri ſze nyega boyo ABC 1725, A6a; Vu oni dnévi, da bi jáko vnogo lüſztva bilou KŠ 1771, 125; ino radi vcſinimo zonimi, koteriſzo proti nám pregreiſili TF 1715, 30; steri kastigam nad onimi, ki mené odürjávajo ABC 1725, A4b; I, csi ſto kaj kraj vzeme od rejcsi i zonoga, ſtera ſzo piſzana KŠ 1771, 808; Zbrojávajte piſzma i ona ſzo, ſtera ſzvedocsijo od méne KŠ 1771, 281; ſzo potrdili, ka ſzo vſza ona iſztinſzka, ſtera ſzo predgali KM 1796, 131; i vardejvas ona, ſtera ſze razlocsávajo KŠ 1771, 451; Naj ona, dá nám, ſtera ſzo na telovno 'sivlejnye naſſe potrejbna KMK 1780, 29; i ona lübiti, ſtera hitro preminéjo KM 1783, 217
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
oprávlanje -a s opravljanje: orszácsko szpráviscse, na stero vnogo dugovány oprávlanya csáka AI 1875, kaz. br. 1; Za volo toga je tamosni plebános zmirom pomocsnika mogao meti za opravlanye pokornikov KOJ 1914, 106; ninisztera, ki za eto delo oprávlanye csesztnike imenuva AI 1875, br. 2, 3; v soulaj, i pri oprávlanyi právdenih poszlov je nemski jezik bio za povedani KOJ 1848, 113
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
orožjé -á s orožje: Fegyver; orosjé KOJ 1833, 156; Njegovo najhüše orošjé je rog na nosi AI 1878, 20; oro'sje, ino ovakse dragine szo k-nyemi pokopane KOJ 1848, 5; zdaj orosjé tecsasz nepüsztijo zrôk AI 1875, kaz. br. 3; Vouri da ne vmoris Csloveka zorusiem, ni SM 1747, 88; Idejo nad Goſzpodna I zoſztrim oro'zjem BKM 1789, 74; liki nad razbojnika z-oro'sjom KM 1796, 106; Vogrszki národ ete Ország z-orosjom priszvojivsi KOJ 1833, X; pren. Terdi grád je nas Bog vNebi, Orosje i obramba SM 1747, 79; naj mi eto tvojega ſz. Tejla i Krvi prijimanye bode mocsno orosjé KM 1783, 153
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
orožje [orọ̑žje]
ali [orožjȅ]
samostalnik srednjega spolaorožje
PRIMERJAJ: rožje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
ost [ọ̑st ọ̑sta]
in [ostȗ]
(ojst) samostalnik moškega spolakonica, bodica, želo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
oštir [oštír]
samostalnik moškega spolagostilničar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
ožíviti -im dov. oživiti: gori obüditi nemore rávno tak, kak mrtev ſzám ſzebé nemore o'ziviti KŠ 1754, 124; ſteri vmoris i o'zivis KŠ 1754, 243; ka me ti zdr'zis I k 'zitki páli o'zivis BKM 1789, 404; Steri o'zivi i vaſſa mrtva tejla KŠ 1754, 138; Düjh je, ki o'zivi KŠ 1771, 287; I vnouge mrtve o'zivi BKM 1789, 54; i mené o'zivi Ti KŠ 1754, 232; ino ſzi ſztejm nász o'zivo BKM 1789, 92; o'zivo náſz je ſz-Kriſztuſom KŠ 1754, 117; Adam nouvi nász je o'sivo KM 1783, 241; csasztitele Marie je tou veszelilo i o'sivilo KOJ 1914, 106 ožíviti se -im se oživeti: Jajruſova csi ſze o'zivi KŠ 1771, 114; gda ſze je vgroubi o'zivo KŠ 1754, 110; ki je bio mrtev i o'zivo ſze je KŠ 1771, 769; i o'zivila ſze je KŠ 1771, 790; Na tople dnéve protolja sze vsze o'zivilo AIP 1876, br. 5, 3; Ti drügi mrtvi ſzo ſze pa nej o'zivili KŠ 1771, 803 ožívleni -a -o oživljen: Kriſztus pouleg dühá je o'zivlen KŠ 1754, 111; Kriſztus vmorjeni iſztina na tejlo gledoucs, o'zivleni pa po Dühi KŠ 1771, 710
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Pasárovica -e ž Požarevac: Na tou je Törszki Czaszar mir 'selo napraviti, steri je vu Paszarovici tüdi szklenyen (1718) KOJ 1848, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pàziti pázim nedov. paziti: Paziti Reá-figyel-mezni KM 1790, 94; je na obouje dvouje potrejbno nej ſzamo ſzkrblivo paziti KŠ 1771, A2a; Ali potom paziti mam KAJ 1870, 7; Csi verno pázim na Tébe BRM 1823, 8; I ercsé nyemi: pazi, da nikomi nikaj ne povejs KŠ 1771, 106; na tou vſzigdár pazi, da ſze Bougi dopádne tvoje popejvanye BKM 1789, 7b; Pazi na tvojega vucsitela BKM 1789, 7b; Goszpodne, pazi na miszli moje TA 1848, 4; Pazi, neobsáli ni edne 'znyi KAJ 1870, 10; Pazi na mé i vudné BJ 1886, 7; Záto na recſi pazmo BKM 1789, 307; Pazite záto na ſzébe KŠ 1771, 406; ſteroj je Goſzpoud oudpro ſzrczé, da bi pazila na ona, ſtera ſzo právlena KŠ 1771, 392; i na nikoj je nej pazo KM 1790, 34; Na toga ſzo pazili vſzi KŠ 1771, 364 pazéči -a -e pazeč: eden na nyô pazécsi tát KAJ 1870, 51; Ár pazécs na nyé glédajo KAJ 1870, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pelàti pèlam nedov. 1. peljati, spravljati koga ali kaj z enega mesta na drugo: zapovedao ga je med vojſzkov pelati KŠ 1771, 410; ne odvé'ze gyüncza ſzvojga i pela ga napájat KŠ 1771, 216; primte ga i pelajte ga ſzlobodno KŠ 1771, 149; ka ga vszepovszéd kamkoli de nyé pelao naszledüvali KOJ 1848, 7; Gda bodo pa váſz pelali vu ſzpráviſcse KŠ 1771, 211; I, gda bi ga pelao vrág na edno viſziko gorou KŠ 1771, 175; I, gda bi notri pelali roditelje to dejte KŠ 1771, 170; ino je nyou k-tomi prvomi csloveki, k-moskomi pelao SIZ 1807, 7; gori ſzo ga pelali vu zgorányo hi'zo KŠ 1771, 370; Ocsa szo me ze pelali KAJ 1870, 5; Omedléno kralico szo v-hintôvi domô pelali AI 1875, kaz. br. 8; one garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI 2. voditi koga kam: Scséjo oni tebé ſzebom, Vnebéſza li pelati BKM 1789, 106; ino me kfriskim vodám pela ABC 1725, A8b; Vnyega ztezaj hotte. On vnebéſza pela BKM 1789, 12; I po sztezi ſzpravicsanya Pela na sztan zvelicsanya KAJ 1848, 9; Da náſz ne ſzkvarijo Vpekeo ne pelajo BKM 1789, 18; Ki pride Vu nebeſzki Orſzág nász pelat BKM 1789, 9; ſztvoim ſzvétim Dühom pelai mené SM 1747, 46; Hodi, i pelaj me kraj KŠ 1754, 262; Da náſz Pelaj gori vu nebeſzko radoſzt BKM 1789, 56; i zmouk Pelaj náſz vſze gori k-ſzebi SŠ 1796, 144; Pelaj po nyem vsze sztvojrênye, Bog, na tvoji csüd vidênye KAJ 1848, 6; bode .. ino pelal do ſivoucſega ſztüdencza SM 1747, 32; Pelao me bou v'zitek vecsni KŠ 1754, 270; Düjh te iſztine, pelao de váſz vu vſzo iſztino KŠ 1771, 319; Vöri da te bode pelao vu bláj'zenſztvo SŠ 1796, 11; ſtera je nyé na onoga potrdjávanye pelala, ka Moj'zes právi KŠ 1754, 3b; vlovleno je pela vlovlenyé KŠ 1771, 580; naj pokojni i tihi 'zitek pelamo vu vſzoj pobo'znoſzti KŠ 1771, 636 3. voditi, usmerjati: jezik szvoj i pero prav pelati KOJ 1845, 6; Za torke záto tesko prôti hercegovinancom boj pelati AI 1875, kaz. br. 3; Nego podmetávam tejlo moje i vu ſzlü'zbo je pelam KŠ 1771, 508; kabi komi ono skér, ſtera na tou pela, bránili KŠ 1771, A4b; Vsze eta dela ruszkoga vladára rôka pela AI 1875, br. 2, 2; hercegovináncom, ki bojno po szoldacskom pelajo AIP 1876, br. 2, 3 4. biti usmerjen kam, držati: i ſirouka pot pelajo na ſzkvarjenyé KŠ 1754, 143; ktim 'zeleznim vrátam, ſtera vmeſzto pelajo KŠ 1771, 379; tou vouſzko pout nájdejo, ſtera na 'zitek pela KŠ 1754, 11b pelàti se pèlam se 1. peljati se: I ſztoupo je Jezus vu ládjo, prejk ſze je pelao KŠ 1771, 27 2. opravljati se, potekati: szvoja szedsztva i tanácsivanye sze po vszakoga poszlaniksztva országa jezika pela AI 1875, br. 1, 1; szo tudi szpoznali to, ka vu preminocsih letaj sze vértüvanye lagoje pelalo AI 1875, br. 2, 1; Kapernaitánczi ſze od telovnoga kdühovnomi krühi pelajo KŠ 1771, 282 pelajóuči -a -e vodeč: jeli ſze ſcsé nadale od vſzakovacske prilike na grejh pelajoucse ogibati KŠ 1754, 209 pèlavši -a -e peljaje: Pelavſi ga pa za rokou notri ſzo ga pelali v-Damaskus KŠ 1771, 368; I pelavſi te ládje kzemli, naſzledüvali ſzo ga KŠ 1771, 180; I pelavſi ſze prisli ſzo vzemlo Genezáret KŠ 1771, 49 pèlani -a -o peljan, voden: i pelan je v dühi vu püſcsávo KŠ 1771, 175; Gda bi pa mogao notri pelani biti med vojſzko KŠ 1771, 410; Jezus pred Annása, i Kajfása pelani KM 1783, 72; Vſzáka ſztvár de trpetala, ino pred ſzodcza pelana BKM 1789, 437; Ta skrinya je pa nej pelana na kouli KM 1796, 61; Pelana ſzta pa i dvá drügiva hüdodelnika KŠ 1771, 252; i v robſztvo bodo pelani med vſze pogane KŠ 1771, 243; knejmim bolvanom kak ſzte pelani KŠ 1771, 514; Notri ſzo pelani vu palacso KM 1796, 30; Da je odprávogasztrána pelano vértüvanye za skodlivo kázalo AI 1875, br. 2, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
peruto -a s perut:
sdajzi peruta im. mn. ji vpadeio (I/2, 93) ǀ aku hozhe v'tu rumenu ſonze gledat, more ſvoje peruta tož. mn. restegnit (I/1, 106) Slovnični spol je verjetno pod vplivom → pero.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
piskati -am nedov. piskati:
ſò snali goſti, zitrat, piskat nedol., inu trobentat (V, 365) ǀ skuſi godio, orglaio, trobentaio, zitraio, piskaio 3. mn., inu pojò (IV, 280) ǀ naſha s: vera je perglihana Orglam, katerem nej sadosti de mejhi pishajo 3. mn., temuzh terbej tudi de roke bijeio (I/1, 106)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
po predl. z mest. 1. po, za izražanje premikanja ali stanja: Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; on mené po rávnoi pouti vodi ABC 1725, A8b; ino tebi pout kázal, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; po drügoj pouti ſzo sli nazáj KŠ 1771, 8; I okouli je ſou po vſzoj Galilei KŠ 1771, 12; hodo je po vodáj KŠ 1771, 49; Ravnaj náſz po právoj pôti BRM 1823, 2; Po velikom ſzlápi ſze zdâ noſzimo BRM 1823, 158; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; i po pouti nej júvkati KOJ 1845, 10; ino sze po vszoj zdájnoj vogerszkoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3; kak odicseno je Imé tvoje po vszoj zemli TA 1848, 7; Tá po goráj KAJ 1870, 9; štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10; Po hrbti je sive dlake AI 1878, 10; nego ſze je po dvej gibej paſcso KM 1790, 42 2. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: rávno po ravnoj pouti v nebéſza priti KŠ 1754, 10a; Idite notr po teſzni vrátaj KŠ 1754, 143; I po sztezi szpravicsanya Pela KAJ 1848, 9 3. za izražanje časa: koteraſze po jejſztvini ſzkoncſávajo navcſiti TF 1715, 45; i po etom ſitki ſitek vekivecſni TF 1715, 23; Molitev po jeſztvini ABC 1725, A6a; ino po bláſenoi ſzmerti vu ſzvoi orſzág gori vzéti SM 1747; Evangelistje .. po Kriſztusevom vnébo zaſztoplenyej KŠ 1754, 3; Po Babilonſzkom ſzeljenyej je poroudo Salathela KŠ 1771, 5; Po eti ide Dalmatin Jüri KŠ 1771, A6b; Znáte, kaj po dvöma dnévoma vüzen bode KŠ 1771, 87; Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Csi ſcsés, po vrejmeni bom ti vecs pripovidávala KM 1790, 32; gde ſzo te peſzmi po Predgi BRM 1823, II; Po ſzkoncsanom potüvanyi KAJ 1848, IX; Po souli more vszáki posteno domou iti KOJ 1845, 10; Po Hunov z-Pannonie preminejnyi szo sze szem prignali KOJ 1848; i po vrêmeni je vrli cslovek grátao 'z-nyega KAJ 1870, 50; pa po krátkom vrêmeni vinyák doszta rójom máli bode AI 1878, kaz. br. 8; Po 'zétvi od szilja cêna goriszkočila AI 1875, kaz. br. 8; Tu spi po dnévi AI 1878, 10 4. za izražanje merila, vodila a) pri določanju, opredeljevanju: Sészt po iméni: Pervi tauje TF 1715, 10; Mi ſzmo tudi bili ſzinove ſzerditoſzti po naturi SM 1747, 8; kaj bi vſze doli poſzádili po rédi KŠ 1771, 121; Lebbeus po iméni Thaddeus KŠ 1771, 31; Ki ſzo v-Kriſztusi po vöri mrli SŠ 1796, 14; ete nas mladénecz po iméni Lambertus Jósef SIZ 1807, 5; sze imenuje Vogrszki od po Vogrszkom gucsécsih Vougrov KOJ 1833, VIII; Toje po iméni trsztnavüs AI 1875, kaz. br. 8; Jo'zefje po priliki li sztrêlao závce AI 1875, 7; Krála ſzenyo, ſtero je po rédomnyemi pripovidávao KM 1796, 78; Kakda ſze racsúnajo po rédi Szetovi oſztánki KM 1796, 9 b) pri usklajevanju, prilagajanju: Boug mi dela po vouli SM 1747, 74; Csinyemi po vouli 'zivémo KŠ 1754, 12; nej je prisao v solo med deczo nedosztojno po pávrszkom oblecseni KOJ 1845, 5; celô po prôsztom je je velo szpraviti KAJ 1870, 155; Razlocsávajo sze glásznicke po zgovárjanyi AIN 1876, 6 5. za izražanje sredstva, posrednika: Kai vám Boug ponyém oznáva TF 1715, 6; Otecz nebeszki, po tvoiem ſzinei ABC 1725, A6a; Kagda, ino pokom ſze vüpas SM 1747, 38; po Kriſztuſi i po nyegovi Apoſztoláj prejdgano KŠ 1754, 9b; vu Nouvom Zákoni pa po Apoſtolaj obdr'zao KŠ 1771, A2b; Vöro ſzvojo po delaj vo ſzká'se KM 1783, 4; geto je po Angyeli ona pozdrávlena KM 1783, 52; Naj tvega Dühá vu ſzrczi mámo, Po ſterom ſze v-Vöri pokrejpimo BKM 1789, 132; Gda ſze od ſzve 'sené po csalárnom vodo SIZ 1807, 35; I po Proroki to pravio BRM 1823, 3; steri sze zná nigda po etoj knigi szpraviti KOJ 1833, V; csi sze je gli 'senszka száma po poszlanom prsztani nyemi ponüdila KOJ 1848, 4; Po nyem sze pamet preszvetsáva KAJ 1848, 3; Molitev za obdr'zánye toga máloga serega po Rêcsi Bo'zoj TA 1848, 9; Právde sze po szpráviscsi dogotovijo AI 1875, 2; I steri med vami nebi rad po szvojem jeziki zvedo vsze ono AIP 1876, br. 7, 1; vse po tvojoj vôli bom včino BJ 1886, 8 6. za izražanje vzroka, vira, povzročitelja: Katechismus, po D. Luther Martonni ſzpiſzani TF 1715, 1; na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi KŠ 1771, A1a; povejdanye po prorokáj KŠ 1771, 9; správlene po Bárány Ignáci BJ 1886, 1 7. pod, kot: Kai razmis po krühi vſzak denésnyem TF 1715, 29; Ka razmis po Kriſztusevoj ſztávi KŠ 1754, 106; Ka razmimo po ſzvejti KM 1796, 3; Ka razmimo po szillabizálivanyi KOJ 1833, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
počinóuti -ém dov. 1. odpočiti se zaradi telesne sprostitve, okrepitve: Nyugodni; pocsinouti szi KOJ 1833, 167; Gdebi mogo ſztán meti, Ino ſzi pocsinouti SM 1747, 71; Dabi ſzi po vnougom deli Pocsinouti ſzlatko mogli KŠ 1754, 261; Ino za volo mále bliſkajcze nemres pocſinouti BKM 1789, 444; Naj vu radoſzti pridem kvám po vouli Bo'zoj i zvamivrét ſzi pocsiném KŠ 1771, 484; Têlo szi vu szne pocsiné KAJ 1870, 48; Naj ſzi dr'zina i 'zivina od dela pocsiné KŠ 1754, 26; naj ſzi moje tejlo pocſiné KM 1783, 172; Ocsa moj, ſzplacsa ſzi pocsini SŠ 1796, 78; hodte vi ſzami odſzébe vu püſzto meſzto i pocsinte ſzi KŠ 1771, 120; Matere pocsinte od placsa SŠ 1796, 21; i on ſzi je pocsino od dejl ſzvoji KŠ 1771, 677 2. odpočiti se duhovno: naj morem vu mojem Bougi ſzi pocſinouti KM 1783, 220; Ki dobro dusno veszt má, On szi vu kaksté vihéri Pocsinôti má vu miri KAJ 1848, 239; Da bláj'zeno vö preminém, Vtvojoj krvi ſzi pocſiném BKM 1789, 404; i pocsinés ſzi vu právdi KŠ 1771, 451; Zaiſtino veli Düh: ka ſzi pocsinéjo od nepravicz ſzvoji KŠ 1771, 792; I, csi bode tam ſzin méra, pocſiné nad nyim mér vas KŠ 1771, 202; Ete je Szin moj lübléni, vſterom ſzam ſzi pocsino KŠ 1754, 90; tou je moj ſzin, Vkom ſzam ſzi jaſz pocsino BKM 1789, 227; Ka ſzi ſzi vtvojem králi ti pocsino BKM 1789, 271; kaj ſzo ſzi ti ſzvéti ſzrczá pocsinoula po tebi, brat KŠ 1771, 665 3. biti mrtev, pokopan: Ah! gda ſze jaſz vu grob ſzránim, Gde ſzi lipou pocsiném KŠ 1754, 261; Vgrobi gda ſzi pocſinés BKM 1789, 106; Po vnougom trüdi ſzi pri Bougi pocsinés SŠ 1796, 83; Gda ſzi v-grobi pocsinés BRM 1823, 76 počínjeni -a -o spočit: ovcsár i pesz vöideta pred pocsinyenov csrêdov na paso KAJ 1870, 140
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
podigávati -am nedov. 1. dvigati, povzdigovati: Ár vise nebéſz sto more Gláſz podigávati BRM 1823, 324; gda podigávam roké moje k szvétoj viszini tvojoj TA 1848, 21; Podigávas mi moj roug BKM 1789, 7; Csi on zapovedáva, Te môrſzke vode zburkáva, To válovje podigáva BRM 1823, 105; Mi tak gláſz jezika Gori podigávamo BRM 1823, 6; pren. szo cejli národje k nyej szvoje ocsi podigávali KOJ 1914, 106 2. darovati: Krisztus je velo szvojim Apostolom áldov Sz. Mese podigávati KOJ 1845, 78 3. spodbujati: Kai podigáva tebé na tou vöro TF 1715, 40; Kai te na to Vöro podigáva SM 1747, 40 podigávati se -am se 1. zviševati se, poviševati se: ino ſze nikaj naj ne podigáva SIZ 1807, 31 2. dvigati se, hrepeneti: Szrdcze moje ſze naj Li k-Tebi podigáva BRM 1823, 339 podigavajóuči -a -e povzdigujoč, nagibajoč: Po'salüvanye, gda grejsnik li ſzamo za volo podigávajoucsega pouleg natúre zroka odürjáva grejhe KMK 1780, 70
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pogóstoma in pogóustoma prisl. pogosto: Kamelija rasté pogostoma po našem poli AI 1878, 50; Cseden kmet gosztsenyá pogousztoma nenaprávla KOJ 1845, 33; Nyim je Maria tak drága i lüblena bila, da szo jo pogousztoma obiszkávali KOJ 1914, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pójti pójdem nedov. iti: Jaſz pak noter hocsem poiti vu tvoio hiso ABC 1725, A7b; csi ſto ſcsé za menom pojti KŠ 1771, 55; gda de mi na ſztrasni racsun pojdti KM 1783, 80; Teda lidjé Pouleg roda pojti morejo BKM 1789, 28; bomo mogli, Vu ſzvem vrejmeni na ſzmrt pojti SŠ 1796, 15; od etecz med pogane pojdem KŠ 1771, 398; Gori ſztánem, i pojdem k-mojemi Ocſi KM 1783, 133; Vu nebeſzki orſzág pojdes SŠ 1796, 160; I, kikoli ne bo noſzo kri'z ſzvoj i pojde za menov KŠ 1771, 220; I ſzrczé boleznoſzt, na nyega ne pójde SIZ 1807, 50; Ké nemertücslivoſzt poide BRM 1823, 12; On pojde z-tebom KOJ 1845, 45; Sto poide na goro Goszpodna TA 1848, 18; Da v-nébo z-Kriſztusom pojdete SŠ 1796, 74; Ti paſztérje gori ſtánovſi ino pojdo BKM 1789, 30; V vraj'zo zmo'znoſzt vekivecsno oni pojdejo BKM 1789, 46; sztanovniczke zevszim szvojim blágom ali pojdo z-vojszkov KOJ 1848, 119; naj pojdo zmenom KŠ 1771, 525; On pa je erkao: poj KŠ 1771, 49; Nó 'se lübléni poj na ſztán KM 1783, 252; Pojdi kmeni, poj’ ne bej'zi BKM 1789, 235; Pojdi düsa veſzélo kraj SŠ 1796, 154; szám pa na lejvo pojdi KOJ 1845, 28; Poj, oblêcsi gori eto nosnyo KAJ 1870, 84; Sztante gori, pojdmo KŠ 1771, 90; Pojdimo noter z-paſztérmi BKM 1789, 31; Pojdmo ga iſzkat BKM 1789, 58; Prekléczi Ocza mega poite tá od mene SM 1747, 84; Záto pojte vſzi pred nyega KŠ 1754, 266; Pojdte, poglednite csloveka KŠ 1771, 276; pojte blagoſzlovleni Ocsé mojega KŠ 1771, 86; escse vGalileo pojte BKM 1789, 97; Pojdte decza, poszlühsajte mené TA 1848, 26; Pojdte 'ze mermo nika KAJ 1870, 65; Idem na pout veſzél, na ſtero ſzam pojſo SŠ 1796, 59; I jaſz ſzam 'se na pout pojsao SŠ 1796, 152; Daleko ſzam pojsla SŠ 1796, 147; názdrt ſzo pojsli KM 1796, 106; gda szo drügi v pekel poisli TA 1848, 22
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pokárati -am dov. opomniti, pograjati: Szidni pokárati KOJ 1833, 173; Pirongatni; pokárati KOJ 1833, 169; Herodesa sze nesztrásis – bár Krála pokárati KOJ 1845, 126; Ali jasz te pokáram TA 1848, 41; i mené vu tvojoj ſzrditoſzti pokáras KŠ 1754, 231; za kákse falinge volo opomené, i pokára KM 1790, 90; csi ga ne pokáramo KŠ 1754, 39; i obrnenyá tvoja naj te pokárajo KŠ 1754, 75; ino ne pokárai mené vu tvoioi prechlivoszti ABC 1725, A8a; vu tvoioi ſzerditoſzti ne pokáraiga SM 1747, 63; idi ino ga pokáraj KŠ 1754, 58; idi ino ga pokáraj KŠ 1771, 59; Pokárao szi pogane TA 1848, 7; ali záto je Jezus pokárao Petra KM 1796, 106 pokárati se -am se opomniti se, pograjati se: pokárao bi sze od vſzej KŠ 1771, 519 pokárani -a -o opomnjen, pograjan: ali csi je za káksega detinſzkoga bina pokárani KM 1790, 56; i za toga volo je taki pokárana od Angyela KM 1796, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pokòren -rna -o prid. 1. pokoren, ubogljiv: dokoncza ſitka pokoren oſztánem SM 1747, 49; nej 'ziveo pokoren bodoucſi Otſi KŠ 1754, 106; vcsinyeni pokoren notri do ſzmrti KŠ 1771, 594; naj pokoren bode KMK 1780, 11; Jezus do ſzmrti pokoren KM 1783, 73; Pokoren bojdi tvojim roditelom KM 1790, 8; Ki ſzi Ocſi pokoren bio BKM 1789, 135; Vucsiteli more vszáki vucsenik pokoren biti KOJ 1845, 10; kako tou pokorna drüſina TF 1715, 29; 'Sena mou'si naj pokorna bode KMK 1780, 88; Ona pokorna vertinya SIZ 1807, 10; i vnougo popovſzkoga réda lüſztva je pokornoga bilou vori KŠ 1771, 357; Opomina na csiſzti i pokorni 'zitek KŠ 1771, 702; daj meni .. zpokornim tálom zpoznati SM 1747, 53; Daj, da eti vcſinim Kpocſinki ſzpokornim ſzrczom BKM 1789, 385; bi tebi pokorni biti SM 1747, 50; Bole moremo Bougi pokorni biti KŠ 1754, 33; csi ſzte na vſza pokorni KŠ 1771, 532; Nyemi ſzo vuvſzem pokorni BKM 1789, 5; kaj ti pobo'sni, pokorni hi'sniczke, ſteri ſze vüpajo SIZ 1807, 8; Moremo tak pokorni biti opominanyi nasse Domovine KOJ 1833, X; Vi pokorne ovcſicze BKM 1789, 9; vzemi k-tebi pokorne KM 1783, 259 2. spokoren: Poſzen pokorna SM 1747, 67 nájpokòrnejši -a -e najpokornejši: Jezus náj pokornejſi KM 1783, 40
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pokrív -a m streha: Csi je pokriv z-sindelov ali dészk KAJ 1870, 75; odkrili ſzo pokriv KŠ 1771, 106; Ki je pa na hi'znom pokrivi KŠ 1771, 80; Pri pokrivi hrambe KAJ 1870, 76; i koszminye noszi pod pokrive hramôv KAJ 1870, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Pompeus -a m osebno lastno ime
Pompej:
Se je shtimal veliku Pompeius im. ed. Rimski Ceſſar ǀ kako ie bil ſturil Ceſar Caius Pompeus im. ed. ǀ Pompèius im. ed. Rimski Ceſar je bil ſvoj peld ſturil s'shlahtneh kamenu ǀ je skuſila Julia Ceſſarja Pompeuſa rod. ed. Shena ǀ Pompeuſa tož. ed., inu Marcantona shnyh vojsko je bil pregnal Pompêj, lat. Pompeius Magnus (106–48 pr. Kr.), rimski državnik, triumvir
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
ponízen -zna -o prid. ponižen: Naj ſze pa hváli te ponizni brat KŠ 1771, 745; Davidova ponizna molitev SM 1747, 92; Ponizno nyegovo na zemli med lidmi 'zivlejnye KŠ 1754, 106; Proſzim Tebé zponiznoga ſzerczá TF 1715, 45; Proszim tebé zponiznoga Szercza ABC 1725, A5b; proſzim te zponiznoga Szerczá SM 1747, 56; ſteri zdobroga ſzrczá i ſzponiznoga poſzlüſavsi rejcs KŠ 1754, 27; keliko hvále i poniznoga ſzrczá ſzvedouſztva nyemi mores dati KŠ 1771, A7b; Proſzim tebé z-vöre, ſzponiznoga ſzrcza BKM 1789, 204; czifraszti gabánje sze poniznomi szloveni nevdájo KOJ 1845, 44; Hodi kmeni, Ktvojoj poniznoj ovcſiczi BKM 1789, 32; govorécſi eto naztavajécſo ponizno molitev TF 1715, 45; Goſzpon Jezus Kriſztus premini naſſe ponizno tejlo KŠ 1754, 140; mej vrejlo i ponizno ſzrczé BKM 1789, 6b; k-nyemi ſze vu poniznoj molitvi ſzvojoj pribli'sáva SIZ 1807, 6; zponiznim zdihávanyem, od Bogá ocsé naſſega proſzimo TF 1715, 25; dobra od Bogá proſzimo ſzponiznim ſzrczom KŠ 1754, 152; Kniga, v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi KM 1783, nasl. str.; ravnaite, kágdabi mogli ponizne molitve noter vczepiti TF 1715, 6; I poſzlühni nase ponizne molitvi BKM 1789, 1; i poslzühni nase ponizne molitvi KAJ 1848, 1; i poslzühni nase ponizne molitvi BRM 1823, 1; lepou pomali ino zponiznimi recsmi prekláda TF 1715, 7; tou csiſtoucſo dobimo ſzponiznimi molitvami KŠ 1754, 47 ponízni -a -o sam. ponižni: Jezus Scsé vernim, i poniznim Zvelicsanye dati BRM 1823, 6; Ali Boug, ki te ponizne obeſzeljáva KŠ 1771, 540; Ino je on te ponizne, Verno gori pozdigno BKM 1789, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
poníziti -im dov. ponižati: Alázni; poniziti KOJ 1833, 150; Boug návado má one poniziti, ki ſze zvisávajo KM 1796, 14; Naj me pá pridoucsega ne ponizi moj Boug KŠ 1771, 552; Ponizi me vu radoszti KAJ 1848, 219; Teda ſzta nyidva tam ponizila Simona Csalejra KM 1796, 131; i ſterikoli ſzam ſzebé ponizi, zviſzi ſze KŠ 1771, 76; ka ſzam ſzám ſzebé ponizo KŠ 1771, 547 poníziti se -im se 1. ponižati se: Znám ſze i poniziti KŠ 1771, 599; notri do pekla ſze ponizis KŠ 1771, 203; ki ſze zviſzi, ponizi ſze KM 1796, 57; pred tebov ſze prav ponizimo KŠ 1771, 838; Pred Tebom ſze ponizimo BRM 1823, 161; Pred tebom sze v-práhi ponizimo KAJ 1848, 9; Dvaisztipôt szam sze ponizo na právo AI 1875, br. 2, 7; Zakaj ſze je K. ponizo KŠ 1754, 106; ponizo je ſzám ſzebé KŠ 1754, 106; i ponizo ſze je KŠ 1771, 663; Odküpitela, ki ſze je ponizo BKM 1789, 14; Ponizte ſze záto pod zmo'znov rokouv Bo'zov KŠ 1771, 713; Pred nyim ſze ponizite BKM 1789, 11 2. znižati se: Brejg ſze pa naj ponizi BKM 1789, 13; Brejg ſze pa naj ponizi BRM 1823, 6 ponízivši se -a se -e se ko se je ponižal: nego tembole zvelikov pokornoſztyov ſze ponizivſi, vzemimo gori opominanye TF 1715, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
poníznost -i ž ponižnost: kotera ſzo potreibna kako tou poniznoſzt TF 1715, 29; eſzi ſzlisi poniznoſzt KŠ 1754, 15; Poniznoſzt BRM 1823, VII; Poniznoszt KAJ 1848, VII; Poniznoſzti, Zviſenya SM 1747, 35; Ka je nyegove poniznoſzti ſztáva KŠ 1754, 106; Ki premini tejlo poniznoſzti naſe KŠ 1771, 598; Vodi me szam Po sztezi poniznoszti KAJ 1848, 212; poveksaj po etom mojo poniznoſzt KŠ 1754, 236; proſzi poſzlüsávcze na poniznoſzt KŠ 1771, 702; Gda je on mojo poniznoszt, Zdobroute gori zviszo BKM 1789, 16; Darüj nam Tvojo poniznoſzt BRM 1823, 2; Dai nam siveti ino vu poniznoſzti ABC 1725, A6b; da vu poniznoſzti priglihnejſi bodem KŠ 1754, 239; Te bogati pa vu poniznoſzti ſzvojoj KŠ 1771, 745; I nej je zavrgo nyeno Prosztoucso vponiznoszti BKM 1789, 16; V-ſzrdcza poniznoſzti Nyega tak vszi csákajte BRM 1823, 7; Neszémo vu poniznoszti Pred tebe áldov pobo'znoszti KAJ 1848, 8; nego kaibi nye zponiznoztyom nye za véliko ſtimali TF 1715, 15; nego zponiznoſztyov edendrügoga od ſzébe za vekſe preſtimajoucsi KŠ 1771, 594; Ár ide ſzponiznosztyom BKM 1789, 11; Ki tebé vu szvetloszti szpoznáva, I z-szrdcza poniznosztyov zvisáva KAJ 1848, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
popéjvati tudi popévati -am nedov. 1. peti: i nyegovomi iméni peſzen popejvati BKM 1789, 8; Te drüge ſze ti pa ſzamé ká'zejo, gda je más popêvati BRM 1823, II; od tebé ſzi zgovárjam, popejvam KŠ 1754, 239; popejvam vdühi KŠ 1771, 518; Hválo, i diko popejvam BKM 1789, 5; Záto tou ſzi premislávaj vpámeti, ka popejvas z-jezikom BKM 1789, 7; ali pa vu pianoſzti popejva BKM 1789, 7; Csi ſzrame'zlive i neſzpodobne ricsí gucsímo, ali pa popejvamo KŠ 1754, 44; poszlüsajte, ka vam zdaj popejvamo KOJ 1845, 142; fticze nebeſzke, i na drevja vejkaj popejvajo BKM 1789, 6; ne miſzli na drügo, i drügo popejvaj BKM 1789, 7b; popejvajte nyemi vſzi narodje KM 1783, 106; Popejvajte tak Goſzpodni zhválodávanyem BKM 1789, 8; Naj popejva KŠ 1771, 753; Etak bomo vſzigdár popejvali SŠ 1796, 9; Pride vrejmen, gda bodete neſztanoma popejvali BKM 1789, 8; tak, ka je doſztakrát popejvo, ka je ſzam nej razmo BKM 1789, 2b; placsno peſzen ſzmo vam popejvali KŠ 1771, 190 2. zapeti: liki dvakrat bode kokout popejvao, me trikrat zatajis KŠ 1771, 148; Páli je zato tajio Peter, i preczi je kokout popejvao KŠ 1771, 326 popejvajóuči -a -e pojoč: Ágnecz na Sionszkoj gori ſztoji ſzvojimi nouvo peſzen popejvajoucsimi KŠ 1771, 790
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
popréjtiti se -im se tudi popritìti se -ím se dov. zapretiti, zagroziti: I trdno ſze nyemi popriti KŠ 1771, 106; trdno ſze nyim poprejtmo KŠ 1771, 351; I poprejto ſze je nyim KŠ 1771, 39
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
posadìti -ím dov. 1. posaditi drevje, rastline: Goſzpodár cslovik, ki je poſzádo goricze KŠ 1771, 70 2. narediti, da kdo kam sede: Nej trbej ednoga kre drügoga k sztoli poszáditi KOJ 1845, 34; Zaiſztino velim vám, kaj ſze opáſe i doli je poſzadi KŠ 1771, 213; jeli nebi rávno Nikica bio, koga bi na vladársztva nôvi sztolec poszádili AIP 1876, br. 6, 6; gda ga je gori zbüdo zmrtvi, i poſzádo ga je na deſzniczo ſzvojo KŠ 1771, 575; i vrgla ſzta ſzvoj gvant na nyé, i poſzádila ſzta ga na nyé KŠ 1771, 137; Vucseniczke ſzo ga nájmre vu Koſſaro poſzádili KM 1796, 125 3. postaviti na kako mesto: Nasim lutheránom je pa dopüszto Predikante, Kántore, i soule poszaditi KOJ 1848, 122; je Czaszar steo Petra nazáj na vogerszki trón poszaditi KOJ 1848, 16; Ober toga je v-Büdino 3000 Törkov poszádo krédi za obrámbo KOJ 1848, 78; králeszkoga sztoucza doli, na steroga szo denok Ladiszlava ino Brata Stevana III. poszádili KOJ 1848, 29; pren. i poſzadi, Te vu radoſzt vekivecſno BKM 1789, 106; i poſzadi Tebé vu vekivecsno radoſzt BRM 1823, 76 posádjeni tudi posàjeni -a -o 1. posajen: eden je meo figovo drejvo vu ſzvoji goriczaj poſzajeno KŠ 1771, 215; Té je, liki drêvo pri járki poszadjeno, stero prineszé szád szvoj TA 1848, 3 2. postavljen na kako mesto: i na nyagovo meszto je poszajen V. Murad AIP 1876, br. 7, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pòslovanost -i ž poslovanje: napogno je tr'stvo i poszlovanoszt KOJ 1848, 106; Naj bi sze z-tém tálom kralevcsánci po trstvi ino poszlovanoszti bole zobrázili KOJ 1848, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
poslǘhnoti tudi poslǘjhnoti -em dov. 1. uslišati: inoje obecſau kai náſz hocſe poſzlühnoti TF 1715, 31; i ti ſzi náſz obecsal miloſztivno poſzlühnoti SM 1747, 62; ka náſz ſcsé poſzlüjhnoti KŠ 1754, 181; jaſz nyé poſzlüjhnem KŠ 1754, 182; poſzlühnem te KŠ 1771, 416; 'Zelejnye ti nevolni poſzlüjhnes KŠ 1754, 181; Vſze bom tecsaſz kricso, dokecs me poſzlühnes BKM 1789, 288; ſzeje ſzkrilo nyegovo licze od váſz, kai váſz ne poſzlühne SM 1747, 6; csi bomo ga kaj proſzili pouleg nyegove voule poſzlüjhne náſz KŠ 1771, 735; prosnyou Boug poſzlüjhne KMK 1780, 32; Csi te poſzlühne KŠ 1771, 59; Bôg me poszlühne gda bom ga zezávao TA 1848, 4; I kikoli niti ne poſzlüjhnejo váſz KŠ 1771, 118; Törk zdáj 'se pá mocsen Czaszara neposzlühne KOJ 1848, 106; Goſzpodne poszlühni moio reics ABC 1725, A7b; Ah poſzlühni SM 1747, 91; zdihavanye nyegovo miloſztivno poſzlühni SM 1747, 64; Poſzlüihni, Goſzpon, moje pregányanye SM 1747, 70; Oh poſzlüjhni me KŠ 1754, 233; proſzimo te, poszlüjhni náſz KM 1783, 10; I poszlühni nase ponizne molitvi BRM 1823, I; I poszlühni nase ponizne molitvi KAJ 1848, 1 2. poslušati: I me kricsanye poſzlühni BKM 1789, 8; Ah, teda mi zdihávanye Poſzlühni SŠ 1796, 138; poszlühni recsi moje TA 1848, 12; poſzlüjhnite mojega zagovárjanya ricsi KŠ 1771, 410; vezdaj poſzlühnite SŠ 1796, 58; Poſzlüjhnite moji drági SIZ 1807, 3; Poszlühnite eto vszi národje TA 1848, 39; O 'Zidovje, pouleg rázuma bi váſz poſzlühno KŠ 1771, 398; vu vrejmeni ſzam te poſzlüjhno KŠ 1771, 538; poſzlüjhno ſzam tebé KM 1796, 66; kaj ſzi me poſzlüjhno KŠ 1771, 305; i poszlühno me je z gore TA 1848, 4; Jelénka je poszlühnola, ali nêpozábila navuka KAJ 1870, 143 poslǘhnovši tudi poslǘjhnovši -a -e 1. poslušajoč: Oni pa poſzlühnovſi Krála, sli ſzo tá KŠ 1771, 7 2. ko je uslišal: I on poſzlüjhnovsi nyegovo prosnyo zmogao ga je KM 1790, 46 poslǘhnjeni tudi poslǘjhnjeni -a -o uslišan: i pozlüjhnyen je oſzlobodjeni KŠ 1771, 678; Gda poſzlühnyen z-tvoje miloscse Razveſzelis BKM 1789, 304; Malo steri poszlühnyen bio AIP 1876, br. 7, 1; Ár je poſzlühnyena 'Ze molitev tvoja BKM 1789, 194; Bár da bi poszlühnyeni bili AIP 1876, br. 6, 3; tákove proſnye priétne oczi ino ſzo od nyega poſzlühnyene TF 1715, 31; prosnye od nyega ſzo poſzlüjhnyene KŠ 1754, 181; poſzlüjhnyene ſzo tvoje molitvi KŠ 1771, 373 poslǘhšeni -a -o uslišan: naj sze tém bolje ogvisajo, ka de nyihova rêcs od törka poszlühsena AIP 1876, br. 6, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
posr̀čiti -im dov. opogumiti: ino poszrcsijo Bratovcsino, náj z-niksim csinejnyom nezovlácsi postenyá KOJ 1845, 92; gde szo ga niki poszrcsili, da sze naj nikaj neboji KOJ 1845, 60; ona ga poszercsila KOJ 1914, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pòst -a m post: Ne ſztoji tak poſzt vribaj KŠ 1754, 211; Kriſztuſov poſzt KŠ 1771, 10; Poſzt, i Álmoſtvo KMK 1780, 97; Od poſzta KŠ 1771, 106; naj ſzlü'zita poſzti i molitvi KŠ 1771, 501; Czaszar szvojoj vojszki naroucsi poszt KOJ 1848, 9; Ka razmis po poſzti KŠ 1754, 211; Eto pokolejnye nejde vö, nego po molitvaj i poſzti KŠ 1771, 57; Po krſzti, i tvojem ſz. poſzti KM 1783, 75; Bo'zi ſzlü'zbeniczke vu poſztéj KŠ 1771, 538; ſtera ſzpoſztmi i zmolitvami ſzlü'zécsa KŠ 1771, 171
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
poštüvàti -ǘjem nedov. 1. spoštovati, častiti: dáj nám ſzkrovnoszt tvojega Tejla tak poſtüvati KM 1783; nagiba Krála dosztojno postüvati KOJ 1848, 117; Miloszt Od nyega má, ki nyega zná postüvati KAJ 1848, 10; Tisztelek, becsülök, postüjem -vati AIN 1876, 23; stere nyim je zemelszki goszpoud posztavo, postüvati KOJ 1914, 124; nego poſtüjem Ocso mojega KŠ 1771, 295; naj tebé ednoga Bogá postüjem KM 1783, 3; ſteri ſzvojega Otso i mater ne poſtüje KŠ 1754, 32; Ete krao poſtüje nyé BKM 1789, 11; Csi je vſzrczi za nikoj mámo, ne poſtüjemo KMK 1780, 31; Proſzimo váſz, bratje, da poſtüjete one KŠ 1754, 33; Krſztsanye poſtüjejo kejpe KMK 1780, 39; ki eto imé Jezuſſovo poſtüjejo KM 1783, 44; kejpove nikih szvécov, stere za Bougom trdno postüvajo domácsi lüdjé KOJ 1845, 38; Poſtü Ocza ino Mater TF 1715, 14; Postüi Ocza tvoiega ABC 1725, A4a; Postüi Oczo tvojega SM 1747, 45; Postüj otso tvojega KŠ 1754, 29; Poſtüj ocso tvojega KŠ 1771, 586; Poſtüj ocso tvojega KM 1790, 36; nego je postüjmo KŠ 1754, 29; Jezusa Kriſztusa poſtüjmo BKM 1789, 57; naj nyega ſzpozna, poſtüje KMK 1780, 11; Naj mi naſſe roditele poſtüjemo KŠ 1754, 32; naj ga po pokornoſzti poſtüjemo KM 1790, 32; Naj Bogá poſtüjo KŠ 1754, 218; Naj vſzi poſtüjo Sziná KŠ 1771, 280; Naj ſze vszi nyega Bojijo, poſtüjo BKM 1789, 6; naj nyega poſtüjejo KMK 1780, 10; i csi ſto meni ſzlü'zi, poſtüvao ga bode Ocsa KŠ 1771, 308; Da bodemo Tvoje imé poſtüvali BKM 1789, 342; Vszi lidjé na zemli bo(do) te poſtüvali BKM 1789, 302; ino kaibi vſzáki Hiſesnoga Tüvariſſa lübo ino poſtüvao TF 1715, 15; nego kaibi nyé poſtüvali TF 1715, 15; Marie, stero szi ti rada postüvala KOJ 1845, 49; Károl je poſtüvao ſzvoje roditele KM 1790, 36; Maria, stero je on postüvao KOJ 1914, 106; Kakda je lüſztvo poſtüvalo Goſzpodna KM 1796, 104; Ki ſzo zvnougim poſtenyom náſz poſtüvali KŠ 1771, 428; Postüvao szam ga AI 1875, br. 2, 7 2. upoštevati, držati se: ki szvoje vadlüványe, Kak najdragsi kincs postüje KAJ 1848, 4; Ki rejcs mojo poſtüjete BKM 1789, 151; vadlüványe i vu vszem postüj KAJ 1848, 5; Ki je tvoj szvéti zákon Postüvao KAJ 1848, 140 poštüvàti se -ǘjem se spoštovati se, častiti se: naj ſze Bo'se imé poſzveti, i doſztojnim tálom ſze poſtüje KMK 1780, 40; naj nyega ſze doſztojno poſtüje SIZ 1807, 101; Vu ſz. hiſtvi bodoucſi, naj ſze lübijo, poſtüjo KŠ 1754, 220; Szvéti, steri sze po vszem krsztsánszkom szvejti postüjo KOJ 1845, 79; Eti od vſzáksega 'zelejs, naj ſze te poſtüje BKM 1789, 450; Toga sze nam daj prav postüvati KAJ 1848, 180; po preſztoplenyej právde Bogá ſze nepoſtüjes KŠ 1771, 451; csi ſze gli nigdár nepoſtüje ocsé ſzvojega KŠ 1771, 50; nego ſze postüje Goſzpodna Bogá vasſega KŠ 1754, 9; krála ſze poſtüjte KŠ 1771, 707; Angyeli naj ſze nyih lidjé poſtüjo KŠ 1754, 219; naſi telovni ocseve ſzo náſz kaſtigali, i poſtüvali ſzmo ſze ji KŠ 1771, 694 poštüvajóuči -a -e spoštujoč: Ete postüvajoucse recsi: Uram KOJ 1833, 121; ino Bogá lepse postüvajoucse katolicsansztvo poversti KOJ 1914, 153 poštüváni tudi poštǘvani -a -o spoštovan: Poſtüvani Küzmics Stevan BKM 1789, 3; v-nasoj fari szploh postüvan KOJ 1845, 127; Bojdi postüven vrácsitel AIP 1876, br. 1, 1; Poszouda poſtüvana KM 1783, 87; nasega Viſzoko postüvanoga Superintendensa BRM 1823, IV; Po Postüvanom Goſzpoudi KM 1796, 1; Postüvani scsitelje AI 1875, kaz. br. 1; “Prijátel”- a kázajôcsi broj z-etim pred postüvane scsitele sztôpi AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
potìti se -ím se nedov. potiti se: Izzadni; potiti, znójiti sze KOJ 1833, 160; Jezus, ka ſze je ſz-krvávim znójom potio KM 1796, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
potréjbčina tudi potrébčina -e ž 1. potreba: Szükség; potrejbcsina KOJ 1833, 174; ka naſſa potrejbcsina 'zelej KŠ 1754, 152; geto tak 'zelej potrejbcſina KŠ 1771, A4a; Kak velika potrejbcſina je pa bila na ete knige BKM 1789, 5; Koga potrejbcsina szili, sze more vö prosziti KOJ 1845, 9; naj ni edna dühovna potrêbcsina nezadovoljena neosztáne KAJ 1848, IV; i koliko sztroskov potrêbcsina zadene AI 1875, kaz. br. 2; ali zvün potrejbcſine doprnásati KŠ 1754, 188; Ki nema potrejbcsine KŠ 1771, 504; Šteri brezi potrebčine rad vöhodi BJ 1886, 5; vſzákov ſztvarjouv na potrejbcſino 'ziveti KŠ 1754, 168; liki je ſto potrejbcsino meo KŠ 1771, 353; sze ne toliko pripovalo, ka bi potrejbcsino zadovolilo AI 1875, kaz. br. 8; vu poſzleidnyoi moioi potreibcſini SM 1747, 56; ona, zſterimi ſze vu potrejbcſini zdr'zati more KŠ 1754, 166; vſzakoj potrejbcsini naſoj KŠ 1771, 618; hiſtvo, ſtero je natúri ino potrejbcsinam cslovecsánszkim tak jáko haſznovito SIZ 1807, 8; ne vejo naſſe potrejbcſine KŠ 1754, 150; Zglej ſze na potrejbcſine BKM 1789, 144; naprê prilo'zi sztroskov potrebcsine AI 1875, kaz. br. 2; vu vſzeih potreibcſinai SM 1747, 55; vu vszeih nassi potreibcsinai ABC 1725, A7a; Vu potrejbcsinaj z ſzvéczov Tálniczke KŠ 1771, 476; mené zpotreibcſinami prigléda TF 1715, 21; zevſzejmi 'zitka potrejbcsinami priglédne KŠ 1754, 85 2. stiska: Zglej ſze na násſz vpotrejbcſini BKM 1789, 129; i vnogo-krát ga je pohválo, ka ga je vu potrejbcsini bodoucsega zmogao KM 1790, 48; ka nebi Zemlyákom v-potrejbcsini prikázao toti málo iszkro KOJ 1833, IIII; Naides eti vu vſzákoj düsevnoj potrêbcsini zvisávanye BRM 1823, II; setüj nam na pomocs, v-dühovnoj potrêbcsini KAJ 1848, 1; nego je vu vſzej potrejbcsináj na pomoucs zezávajmo KŠ 1754, 16; vu vſzej 'zitka i tejla potrejbcsinájh KŠ 1754, 35; naſſi proseny ne zavr'ſi vu naſſi potrejbcſinaj KM 1783, 88; Ktebi kricſimo mi vezdáj vpotrejbcſináj BKM 1789, 295; vu potrejbcsinaj radi tam pomoucs iscsejo KOJ 1845, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
potróuštati tudi potróštati -am dov. potolažiti: ino ga veli vu Teili i vu Düſsi ponovi (potrostai) SM 1747, 61; Oh Goszpodne! potrouſtaj vczaglivo düso mojo KŠ 1754, 233; Naſzlejdnye je Boug Joba potrouſtao KM 1796, 37; na eto trouje czila, naj je potrouſta vnevouli KŠ 1771, 744; Jezus pricsáka csloveka, naj ga z-szvojimi miloscsami potrousta KOJ 1845, 22 potróuštati se tudi potróštati se -am se potolažiti se: Tú'sni sze z-tem potroustamo KOJ 1845, 130; Blá'seni, ar ſze oni potrouſtajo KMK 1780, 96; Ni eden grêsnik odören, Ki sze nebi potrôstao KAJ 1848, 157 potróuštani -a -o potolažen: da bi zvami vrét potrouſtani bio KŠ 1771, 448; i po Angyeli je potrouſtani KM 1796, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
povséd tudi povsédi tudi povsédig tudi povsédik prisl. povsod: Boug je povſzéd KMK 1780, Bb; Naj ſze imé tvoje povſzéd poſzvéti KM 1783, 25; Tvo veliko miloſzt povſzéd nazviſcsávam BKM 1789, 311; Ali trdi bedák povſzéd je zavr'sen KM 1790, 36; bolvancsarov tiváriſtva ſze je povſzéd ogibao KM 1796, 70; Indri pa poprejk povszéd z-málimi literami 'sivémo KOJ 1833, 11; Bár csine szvétoszti tvoje 'se povszéd szpominajo KOJ 1845, 125; Páli zdaj je povszéd gladko vsze pokoncsano KOJ 1848, 4; Nyegva dobrota i vernoszt Me povszéd naszledüje KAJ 1848, 51; Práznijo sze rocske, povszéd je veszeljé KAJ 1870, 118; Na zemli povszéd jeszte voda KAJ 1870, 106; Naj tak szija povszéd szunce AIP 1876, br. 1, 1; Zemla je nej povséd rávna BJ 1886, 34; Máčko nájdemo povsédi AI 1878, 8; i povſzédig je nazoucsi KŠ 1754, 150; Ali i tou povſzédig trouſt oznanüje KŠ 1771, 763; nyegovo preſzvéto Imé ſze povſzédig imenüje KM 1783, 27; i obcſinszko Vöro ſzo povszédig glászili KM 1783, 53; Potom povſzédig on hodi BKM 1789, 55; Tvojo ocsinſzko ſzkrb povſzédig ſzpoznávam BRM 1823, 126; Szkoro me je povſzédik ſzrám SIZ 1807, 60
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
povǜpati se -am se dov. upati si, drzniti si: i nezamerijo, csi sze sto povüpa lutheránam nyih Ekklesie zakrivalo odgreniti KOJ 1845, 73; bole sze prejk Száve trejti povüpa KOJ 1848, 106; Jáncsi sze je nej povüpao k-szvojemi goszpodári KOJ 1845, 50; András II. sze je nej povüpao krivce kastigati KOJ 1848, 34; dvá poszlancza szo dolivszekli záto, ka szta sze povüpala pomirejnye tanácsivati KOJ 1848, 104; Kumaniánci szo sze pá povüpali na Vogerszko KOJ 1848, 23; Vougre .. pobili, da sze vecs nej k nyim nazaj povüpali KOJ 1914, 105
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pozdìgnoti -em dov. povzdigniti: K-Tebi, Goſzpodne, pozdignoti Szrdcze BRM 1823, 313; Kâ je po boji vernoszti Pozdignes na odicsenoszt KAJ 1848, 23; Tak on Pozdigne tebé k-'zitka vretini KAJ 1848, 8; Ali ti Goszpodne pozdigni nad nami szvetloszt licza tvojega TA 1848, 4; Nepozdignite prôti Visesnyemi rogôv vasi TA 1848, 60; I oni ſzo pozdignoli gláſz ſzvoj govorécsi KŠ 1771, 228 pozdìgnoti se -em se dvigniti se: Tá sze mi daj pozdignoti Pri poszvêti vüpanya KAJ 1848, 527; Odnet sze pá pozdignemo I po zráki KAJ 1870, 109; pozdigni ſze i vrzi ſze vu morje KŠ 1771, 138; Pozdigni sze o Bôg vise nebész TA 1848, 45 pozdìgnovši -a -e ko je dvignil: i pozdignovſi roké ſzvoje, blagoſzlovo je je KŠ 1771, 258; i pozdignovſi vötrniczo kvötri, dr'zali ſzo ſze kbrodi KŠ 1771, 426 pozdìgnovši se -a se -e se ko se je dvignil: Té je völeto z-gnêzda szvojega i gori sze pozdignovsi vu zrák, etak je szpêvao KAJ 1870, 100 pozdìgnjeni -a -o 1. dvignjen: Bre'zine szo visziko pozdignjene kumesz okroglin szvoji KAJ 1870, 146 2. povzdignjen: csi sze v-etaksem pripetjê na visisi sztan pozdignyeni z-szvoji nisziki roditelov szpomené KAJ 1870, 54; pren. Domovino vekivecsnoszti, v-stero je Krisztus pozdignyen KAJ 1848, 106 3. stopnjevan: Tou, da kám na drügo, kám na trétyo sztubo pozdignyene recsisze dájo premetávati KOJ 1833, 31
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
predréjti -derém dov. predreti: Prek 18 do 20 dni prederé metül te zapredek AI 1878, 34; odkrili ſzo pokriv tam, gde je bio, i prédrli ſzo moſznicze KŠ 1771, 106 predr̀ti -a -o predrt: i ſz. nogé za volo naſſi grejhov z-czvekmi nemilosztivno predrte KM 1783, 65
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pregnàti -ženém dov. pregnati: Csi bi te ſzvejt .. Nemore nász pregnati BKM 1789, 320; Szmrt me hocse pregnati SŠ 1796, 136; ino bi nyé tak lehko bilou z-cejle Europe pregnati KOJ 1848, 10; Eugenius z-meszta pre'sené Törke KOJ 1848, 106; Noucs teje pregnála BKM 1789, 382; edna dr'sina, ta mocsnejsa je to ſzlabejso pregnála KM 1790, 86; On je nôcs temnoszti pregnao KAJ 1848, 110 pregnáni -a -o pregnan: Oni potomtoga, ki ſzo pregnani, zadomescsávali ſzo ſze KM 1790, 86
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
prèstor -a m prostor: Hely; meszto, presztor KOJ 1833, 159; Térség, presztor AIN 1876, 62; tak, da ſzo vecs nej meli preſztora ni pri dveraj KŠ 1771, 106; Med nébom zemlom ſzpravo ſzi sirino, Preſztor veliki za viſzoko meglo BKM 1789, 155; Dokecs ſzo preſztor mele KM 1790, 86; Vszáko dugoványe má szvoj presztor i csasz KOJ 1833, XIV; ino etim vu zdájsnyoj Kumánii na Vogerszkom presztor vouscsi za tu osztanejnye KOJ 1848, 24; I vo me je pelao na presztor TA 1848, 13; Tak je, odogvori 'Zófika, v-máloj va tüdi presztor mela AIP 1876, br. 9, 4; je z-Moldávie pretirane Kumaniánce narodnom presztori naszelo KOJ 1848, 36; Ka pa môrje na kak velikom presztori le'zi KAJ 1870, 92; Tiszte püszte presztore, odked szo Avarci pretirani, naszelo KOJ 1848, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
presvetìtel -a tudi presvetìteo -ela m razsvetlje-valec: Hválen bojdi nass preszvetiteo ſz. Düjh Boug KM 1783, 106; Jezus preſzvetiteo Prorokov KM 1783, 41; On je te Krisztus, Szvêta právi preſzvetitel BRM 1823, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
prikázati -kážem dov. 1. izkazati, dati, darovati: je pa ſteo 'Zidovom miloſcso prikázati KŠ 1771, 419; Áldov li nyemi ſze more prikázati KMK 1780, 52; Tejm lidém more plácso prikázati KM 1790, 90; Da nám dár prikáſes KM 1783, 48; Pápi eden tao v dár prikáse KOJ 1914, 97; dike, ſtero prikáse se Boug vörnim KM 1783, 217; Meni pomoucs priká'ſi KM 1783, 268; kie napunenyé nam prikázau TF 1715, 20; drügo poloviczo za povéksanye peneznicze vogerszke módre Tovarsije v-dár prikázao KOJ 1848, 123; jasz szem nyim té mále szlü'zbe nê za pêneze prikázao KAJ 1870, 136 2. storiti, povzročiti: Alexander mi je vnogo hüdoga prikázao KŠ 1771, 652 prikázati se -kážem se 1. pokazati se: kai ſze zmoſnoga prikáse ſzvoimi ſzvéczi SM 1747, 16 2. prikazati se, pojaviti se: nai, dare ſze on prikáse, bodemo radoſzt meli SM 1747, 23; Eto je klücs, steri sze v-sztou lejtih ednouk priká'se KOJ 1845, 114; ino ſze je nám prikázal SM 1747, 19 prikázani -a -o 1. darovan, izročen: da ono po nyegovi prosnyáj nám prikázano bode KM 1783, 89; tebi aldüjem meni nevrejdnomi prikázanih tvojih ſz. dárov KM 1783, 4 2. prikazan: i z prikázanim kejpom pride v Maria Cel KOJ 1914, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pristóupiti -im dov. 1. pristopiti: k-ſztoli goscsenyá 'selejm priſztoupiti KM 1783, 153; Da prisztôpim k oltári bo'zemi TA 1848, 35; priſztoupi i pridrü'zi ſze ktejm koulam KŠ 1771, 366; K-nyej prisztoupi bradáti szoldák KOJ 1845, 85; hitro tá prisztoupita KOJ 1845, 114; vogerszki sztálisi ino Rédovje prisztoupijo k-tróni KOJ 1848, 110; Priſztoupmo knyemi ſzprávim ſzrczom KŠ 1754, 136; Priſztoupimo vſzi navküp k-Szini Bo'zemi BKM 1789, 146; Prisztoupte vi Angyelje Bo'ſi KM 1783, 154; Tvoj düh naj kmojemi Priſztoupi BKM 1789, 382; Naj vu doſztojnoj oupravi priſztoupimo k-Goſzpodna ſztoli BKM 1789, 65; I ovo angyeo Goſzpodnov je priſztoupo knyim KŠ 1771, 168; Priſztoupo je pa i Nikodemus KM 1796, 112; Pojbár je tá prisztôpo KAJ 1870, 126; I ona je vu onoj vöri priſztoupila KŠ 1771, 171; ovo dvá mo'zá ſzta priſztoupila knyim KŠ 1771, 342; i kbrodi ſzo priſztoupili KŠ 1771, 122; Apoſtolje ſzo Knyemi priſztoupili BKM 1789, 254; pren. ſz-kákſim priprávlanyem more cslovik priſztoupiti k-Oltárſzkomi Szveſztvi KM 1796, 105 2. pridružiti se: ino vogerska vojszka tüdi szkoro vsza k-nyemi prisztoupila KOJ 1848, 35; Priſztoupiti k-Evangyeliomi KŠ 1754, 209; csi glih kſzoudbi priſztoupim SM 1747, 78; zná i száma t litera prisztoupiti KOJ 1833, 84; csi Sz. Dühá moucs priſztoupi KŠ 1754, 69; Csi ſto nepriſztoupi kzdravim ricsém Goſzpodna naſega KŠ 1771, 642; Vcsászi prisztoupi tüdi trétye persône pronomen: o KOJ 1833, 137; ali csi k-Predgi rejtko priſztoupimo KMK 1780; Porácsam pa vám Febo i priſztoupte ji, vu komkoli deli bode váſz potrebüvala KŠ 1771, 484; za toga volo nejszo k kersztsansztvi prisztoupili KOJ 1914, 99; geto szo velikási k-tomi z ednim glászom prisztôpili AIP 1876, br. 3, 2 pristóupivši -a -e ko je pristopil: I priſztoupivſi knyemi te ſzküsávecz, erkao je KŠ 1771, 11; i k-nyemi priſztoupivſi küsno ga je KM 1796, 106; nego knyej priſztoupivsi naj je gori vzememo KŠ 1754, 213; i priſztoupivſi vtrgnoli ga i pelali ſzo ga vu tanács KŠ 1771, 358 pristòpleni -a -o ki je pristopil: stere szo od k nyim prisztoplenih Huszitov prejmali KOJ 1914, 138
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
prostoren -rna prid. prostoren:
Bug, kateri je ſtuaril ta shroki, inu proſtorni tož. ed. m dol. ſvejt (IV, 255) ǀ nekadai ludje ſo sydali majhine, inu teſne hishe, grobe pak velike, inu proſtorne tož. mn. m (V, 293) ǀ je bila navajena po lepeh proſtorneh mest. mn. gradeh prangat (IV, 106)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pr̀sa pr̀s s mn. prsi: Pri 'senszkaj moro prsza posteno zakrita biti KOJ 1845, 35; i nyemi eden szvoj kejp na persza polo'sila KOJ 1914, 106; gda ſzem escse na prſzaj materé moje le'zao KŠ 1754, 242; Na materni prszaj dête escse cécalo AI 1875, kaz. br. 7; opáſzanoga pod prſzami zlátim pojáſzom KŠ 1771, 768; Pod prszami je csrvô KAJ 1870, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
püstìti tudi pistìti -ím dov. 1. narediti, da kdo kam pride, se česa udeleži: Püsztimo ga notri BKM 1789, 12; püſztite ete odhájati KŠ 1771, 325; Steri ſze tak morejo ktoj Vecsérji piſztiti KŠ 1754, 208; Drágoga ſzvega ſzina obecsa, Nám doli piſztiti odnot BKM 1789, 45; ár vi notr nejdete, i ſteri bi notr sli, ne piſztite je notr iti KŠ 1754, 163; ne odgovorite mi, niti me ne piſtite KŠ 1771, 249; pren. i püſztili bi csún vu mourje KŠ 1771, 426; vſze návuke je mimo vüh püſzto KM 1790, 36; I vzévſi zadovolſztojnoſzt od Jázona i drugi püſztili ſzo je KŠ 1771, 395; Ni na hüdo pout ne piſzti tve noge BKM 1789, 159; Csi cslovecſo rejcs vſzrczé ne piſztimo KŠ 1754, 25; Gda bi ſze pa vneſzla ládja püſztili ſzmo jo i noſzili ſzmo ſze ſzemo tamo KŠ 1771, 425; Na greha pot náſz nepüſzti BRM 1823, 2 2. narediti, da kdo kje, na kakem položaju ostane: ſcséte, naj vám piſtim krála 'Zidovoſzkoga KŠ 1771, 151; naj nyim bole Barabása piſzti KŠ 1771, 152; ſteroga ſcséte, naj vám ga piſztim KŠ 1771, 93; naj vám piſztim Krála 'Zidovſzkoga KŠ 1771, 327 3. narediti, da je kdo deležen kakega stanja: i ſzuncza ſzmo nej mogli na nyou püſztiti KM 1790, 48; piſztim glád na eto zemlou KŠ 1754, 4b; Radoſzt püſzti na váſz BRM 1823, 5; i zdaj orosjé tecsasz nepüsztijo zrok AI 1875, kaz. br. 3; ne püſzti náſz poganom vroke SM 1747, 85; püszti nám obecsanoga Ocsé Dühá KM 1783, 49; Blagoſzlov na náſz püſzti BKM 1789, 49; záto je i Boug ſztrasne kaſtige na nyé püſzto KM 1796, 46; Naſzlejdnye kak je pogibelno vu hüdo tiváriſtvo ſze zmejſati, i piſztiti KM 1796, 10; Csi gli kai na mé gda piſzti SM 1747, 72; pren. Gda znébe piſztis de'zd'z na czejlo Zemlo BKM 1789, 360; proſzim Bogá, naj náſz na lüczki krüh ne piſzti KŠ 1754, 166; püſzti náſz vte ſzvinyé KŠ 1771, 115; Ali zda ſzi nasz na szramoto püszto TA 1848, 35 4. ne narediti določenega dejanja, da se lahko uresniči drugo dejanje: kaj je mou'zi csi dúge vlaſzé piſzti, nepoſteno KŠ 1771, 512 5. dovoliti: jemogo Kriſztus i predgati püſztiti SM 1747, 20; Tejlo piſztim pokopati SŠ 1796, 73; Apoſtole v-'Zidovcsino piſzti predgat KŠ 1771, 117; I nej je püſzto ni ednoga ſzebé naſzledüvati KŠ 1771, 117; Nyih skodliva naminejnya, Nej je na verne püszto BKM 1789, 16; gda je prázno grátalo edno püspökovo meszto, eto na odajo püszto AI 1875, br. 2, 2 6. izpustiti, dati: Kamenica .. záto je je ne ſzlobodno z-rok püsztiti KAJ 1870, 7; i zdaj orosjé tecsasz nepüsztijo zrok AI 1875, kaz. br. 3; I záto szo nê szilni orosjé zrôk pisztiti AIP 1876, br. 1, 3; pren. je nej z-miszli püszto Králesztva KOJ 1848, 121; i vö je piſztila düſo KŠ 1771, 354; gda je na kri'zi ſzvojga tejla vodou i krv püſzto KŠ 1754, 185 7. zapustiti: Tühe Bogé püſzte ednouk BKM 1789, 353; Pannonio szo v-rouke püsztili szvojim priátelom KOJ 1848, 5; naj poznajo tebé ſzamoga právoga Bogá, i ſteroga ſzi püſzto, Jezuſa Kriſztuſa KŠ 1754, 77 püstìti se tudi pistìti se -ím se dov. 1. začeti kako delo, dejanje: Jánosa pooblászti z-Rákociom vu pogájanye sze püsztiti KOJ 1848, 105; Püsztim sze za nepriátelmi mojimi, i zgrábim je TA 1848, 14; Ali ſteri kráo idoucsi ſze vküp piſzti zdrügim králom vu boj KŠ 1771, 221; ka sze znikim pa vnikso pogodbo nepisztijo AI 1875, kaz. br. 3; pren. Csi kô'zo skrabnemo, krv sze püszti od nyé KAJ 1870, 30; Medtem sze je de'zd'z puszto KAJ 1870, 24 2. oditi: Püſztili ſzo ſze pa od Pátuſa Paveo i ki ſzo okoli nyega bili KŠ 1771, 382; püſztili ſzmo ſze bodoucsi znami Ariſztarchus Maczedonſzki KŠ 1771, 424; goſzpodára ſzvojega, gda ſze piſzti zgoſztüvanya KŠ 1771, 213 3. postati deležen kakega stanja: Zdáj ſze vu pokouro püszti z-dobre voule KM 1783, 258; Püſztoſzi ſze ſzam vu 'zaloſzti BKM 1789, 82; Vu ográczi ſze je vu tak veliko 'ſaloſzt püſzto Goſzpon Jezus KM 1796, 106; csi ſze ſzvoje dobre voule vpogibelnoſzt piſzti KŠ 1754, 36 püstéči -a -e pusteč: da Tim pri miri püsztécs, odned nazáj setüje KOJ 1848, 5 pǜščeni -a -o 1. puščen, spuščen: i po Klaudius Czaſzara ſzmrti pá nazáj püscseni KŠ 1771, 434; I ſzkouſz obloka vu koſari ſzam püſzcsen doli KŠ 1771, 549; Barrabás touvaj je püſcsen BKM 1789, 84; pren. Kri'z od Bogá na náſz püscseni KŠ 1754, 179; ſterih 'zmetna ſiba je na náſz püſcſena KŠ 1754, 34; Da na naſz nede püscsena, Velika Bo'za kaſtiga BKM 1789, 62 2. dovoljen: Vnougi ſzvoj fundamentom .. Zdaj je polo'so – komi je 'senitev püscsena SIZ 1807, 55
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
razbìstreni -a -o prid. prosvetljen, poučen: po sterom znájo lüsztva bole 'sivécsna, razbisztrena posztáti KOJ 1848, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
razbòjnik -a m razbojnik: on je tát i razbojnik KŠ 1771, 299; Ti ſzi razbojniki obecsao Paradi'som KM 1783, 190; liki na razbojnika ſzte prisli KŠ 1771, 91; ſzo nad nyega vdarili, liki nad razbojnika z-oro'sjom KM 1796, 106; I razpéta ſzta 'znyim dvá razbojnika KŠ 1771, 95; vpogibelnoſzti od razbojnikov KŠ 1771, 549; Od toga med razbojnike ſzpádnyenoga KŠ 1771, 201; ár i posteni lüdjé med szebom netrpijo razbojnike KOJ 1845, 120
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
razglašǜvati -ǘjem nedov. razglašati, oznanjati: On pa vö idoucsi zacsne predgati vnouga i razglasüvati to rejcs KŠ 1771, 106; Csi v-drügi falinge naide I razglasüvati ji neide Onim KAJ 1848, 277; Jasz pa razglasüvao bodem na veke TA 1848, 60; razglasüvali do delo Bo'ze TA 1848, 50 razglašǜvati se -ǘjem se razglašati se, oznanjati se: Nego, naj ſze vecs ne razglasüje med lüſztvo KŠ 1771, 351; Razglasüvala ſze je pa rejcs Goſzpodnova KŠ 1771, 385
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
razmèti razméjm tudi ràzmiti -im dov. razumeti: ſzkrivna Bosja dugoványa, miſzeu cslovecſa nemore prav razmeti TF 1715, 40; vetom jeziki dobro razmeti mores KŠ 1771, A8a; naj tvojo ſzvéto Rejcs dobro moremo razmeti KM 1783, 111; dáj mi ſzpokornim Szrczom tou razmeti BKM 1789, 81; csi té knige ſcsés ſteti, i razmeti KM 1790, 24; Od técz sze tak dá razmeti KOJ 1833, VIII; obráz szam szi zbriszao, dá sze razmeti, ka ne z-rokami AIP 1876, br. 1, 7; Vcsio bom te razmiti TA 1848, 81; Kako tou razmis TF 1715, 26; Ka razmis po Kriſztusevoj ſztávi KŠ 1754, 106; i, ka 'znyih razmis, vſzrczi zdr'zi KŠ 1771, A8a; nego da razmis vſzáko rejcs BKM 1789, 7; ali moucs Czirkevno dobro nerazmi TF 1715, 48; Blodjenyé ſto razmi KŠ 1754, 73; Vsza vidi, razmi ino zná KAJ 1848, 9; miszlévsi, ka té glász razmi AI 1875, kaz. br. 7; Eti li vodé krſzt razmimo KŠ 1754, 185; Ka razmimo po ſzvejti KM 1796, 3; Eſcse ne pametüjete, niti ne razmite KŠ 1771, 127; Ali razmite vſzi SIZ 1807, 5; vu piſzmaj gucsécsega Bogá razmijo KŠ 1771, A7a; ki kak z-toga nikaj nerazmijo KOJ 1833, VI; Lüſztvo tákse vpelas na nyé, kterim reicsi ne razmeio SM 1747, 85; Vszak Cslovik dobro razmei SM 1747, 80; Razmi preczi Cslovik dári KŠ 1754, 253; ne razmi po cslovecsem KŠ 1771, 435; tou je té, ki rejcs ſzliſi i razmej KŠ 1771, 43; recsi, razmije BKM 1789, 7; razmej naſo proſnyo BKM 1789, 180; Da poſzlüſajoucsi razmejmo tve rejcsi BKM 1789, 145; da tvojo ſzvéto rejcs razmejmo KŠ 1771, 829; Sztoga mi razmejmo zmo'snoſzt Kriſztusovo SŠ 1796, 25; poſzlüſajte me vſzi i razmite KŠ 1771, 123; Ne razmejteli, kaj vſze, notri idoucse KŠ 1771, 51; naj ne razmi viſe, liki trbej razmeti KŠ 1771, 475; naj ga vſzi národje razmijo KŠ 1771, A4b; Gda bi pa z-ſzvétoga Piſzma razmeli KM 1796, 90; Tak bos razmo VII. Táo KŠ 1771, 442; ſzliſanyem ſzliſali bodete, i ne bodte razmeli KŠ 1771, 43; niti ſzi nej prav razmo KŠ 1771, 437; ka je nej razmo BKM 1789, 2b; gda ſzi od Simona Proroka razmejla KM 1783, 82; Ali nê razmila AI 1875, kaz. br. 7; I onedva ſzta nej razmela to rejcs KŠ 1771, 172; zaiſztino, Goſzpodne, razmeli ſzmo KŠ 1771, 46; razmeli ſzte eta vſza KŠ 1771, 46; I oni ſzo nikaj nej etoga razmeli KŠ 1771, 233 ràzmiti se -im se razumeti se: nejli ſzamo zetoga ſze razmi, ka ga on posila KŠ 1754, 123; Ka je ſzletka piſzani po Pavlovi i Petrovi, ſze razmi KŠ 1771, 756; Ka ſze razmi po Pékli KMK 1780, 15 razmévši -a -e razumevajoč: i nyegovo volo razmevſi ktvojemi zvelicsanyi ravnati mores KŠ 1771, A8a ràzmeni -a -o razumljiv, jasen: Jeszo táksi zaposztavki, steri szo szamé vu szebi razmene KOJ 1833, 109 razméjti -a -o razumljen: Tá nevidoucsa Bo'za, i zdejl razmejta ſze vidijo KŠ 1754, 89
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
ražàliti -im dov. razžaliti: Ráj ſcsém mrejti, nego tebé vecskrát ra'saliti KMK 1780, 106; ráj ſcsém mrejti grejhom, nájmre pa ſzmrtnim ra'saliti KM 1790, 109
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
réjšiti tudi réšiti -im dov. rešiti: ka bi mogocsno bilô rêhsiti AI 1875, br. 2, 1; Ides ponizno, da rejſis Veſz ſzvejt BKM 1789, 2; Steri me zrouk Nepriátela reisi SM 1747, 75; i lovca rejši samo náglo bežanje v ládjo AI 1878, 21; i váſz od ſzkrbi rejſimo KŠ 1771, 98; Goszpodne Bo'ze, ino me rêsi TA 1848, 6; Ki náſz je rejso z-pekla BKM 1789, 274 réjšiti se tudi réšiti se -im se rešiti se: niti, csi vnyé ſzpádnem, ſze ji rejſiti nemrem KŠ 1754, 177; kmetje menye májo placsüvati szvojim zemelszkim Goszpódom, pa sze jih tüdi le'sej rejsiti KOJ 1848, 123; ka od toga bremena sze moremo rêsiti AI 1875, kaz. br. 2; tak od dugá Moji grejhov Rejsim ſze 'znyouv KŠ 1754, 253; Gda ſze rejsim te ſzmrti BKM 1789, 106; Vkmiczi bodes brezi ſzuncza, ne rejſis ſze nigdár BKM 1789, 452; te zmo'zen sze ne rêsi po velikoj môcsi szvojoj TA 1848, 25; Ka sze naj od gláda szmrti resijo od nasega országa szo hrányeni AI 1875, kaz. br. 3; Ah! dabi ſze mogao tejla Temnicze gnesz rejsiti KŠ 1754, 262; poglavnika bi sze tudi radiva rêsila od törszkoga poglavársztva AI 1875, kaz. br. 3; rešo se je li z tem, ka je svojim zgrablivim poslüšancom igro AI 1878, 9 réjšeni -a -o rešen: Ali naszkorom ga je szvejt rejsen KOJ 1848, 5; táksa zemla od dácse nede rejsena AI 1875, br. 1, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
riba ž, F
106,
acus, -ci, ena morska
riba s'ẛhpizhaſto glavó;
chromis, ena
riba, katera v'vodi gnéṡdu ima;
genus natantum, ribe;
oxygarum, -ri, en kiſſil brodet is
rib, s'jeſſiham narejen;
piscari, Ribe loviti;
piscis, -cis, riba;
pisculenta aqua, polhina voda
rib, kir je doſti
rib;
thymalus, lipan,
riba;
tursio, -onis, ena morṡka
riba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
sedemnájseti tudi sedenájseti -a -o vrstil. štev. sedemnajsti: Szedenájszeti táo KŠ 1771, 55; Szedemnájszeti táo KM 1796, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
sèn snà m spanje, spanec: Álom; szehn, szenye KOJ 1833, 150; Da hud ſzen na náſz ne preide SM 1747, 66; da ſzmrt naſſa telovna je nám 'ze li eden ſzlatki ſzen KŠ 1754, 117; Na Petra pa je veliki ſzen ſzpadno KŠ 1771, 199; Szehn po obedi AIP 1876, br. 7, 3; ino na ütrásnye ráno vrejme zeſzna gori obidi KŠ 1754, 227; Obüjen pa Jo'zef zeſzna KŠ 1771, 6; Cſi za volo ſznah zaszpijo Boug, trüdne ocsi moje KM 1783, 228; I ti grejſnik ſztani zſzna BKM 1789, 59; Naj ſze z-grêhov ſzna obüdis BRM 1823, 3; Snah se mérno zbüdim BJ 1886, 7; Gda je v-Paradi'somi globoki ſzen püſzto Boug na Ádama KM 1796, 6; Vu ſzne delo nikakse Naj ne razdreſzeli KŠ 1754, 251; Evtichus vſzneh doli zobloka ſzpádne KŠ 1771, 403; cſi bodem vu ſzneh dreszélen KM 1783, 228; Bedásztim lüdem sze rado zdi v-szneh KOJ 1845, 107; Nad menom je vu sneh očinsko verostüvala BJ 1886, 7; Med tem sze nyemi vu szneh priká'se Blá'sena Divicza Maria KOJ 1914, 106; Nasa ſzi tejla Darüvao i zblaj'zenim ſznom BKM 1789, 372
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Sèrbija tudi Sèrvia -e ž Srbija: Szerbije vszáki dén drüge bojne glászi posilajo AIP 1876, br. 7, 2; Vu Szerbii pred nisterimi dnévi miniszterszko premenyávanye bilô AI 1875, br. 1, 2; presztorna okoliscsa vu Servii prido pod nasega Czaszara KOJ 1848, 106; hiti vu Szervio KOJ 1848, 26
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Sidrah m osebno lastno ime
Šadrah:
Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach im. ed., Miſach, inu Abdenago, de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Šadráh, lat. V Sedrac, ime, ki ga je knez evnuhov dal Hananjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Ananija(s) 1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Simeon -a m osebno lastno ime
1. Simeon:
Simeon im. ed. 120. lejt je bil ſtar kadar ſo ga na Chrish perbili ǀ v' to S. Bratauszhino je bil vſet Simeon im. ed. mashnik kadar na ruzhej je tu S. Reshnu Tellu noſſil ǀ kakor je shal ta ſtari Simeon im. ed., od katiriga pishe S. Lukesh ǀ Bogudopadezh jebil ta stari ſimeon im. ed., od kateriga stoij piſsanu ǀ raunu letu je prerokoval ta Stari Simion im. ed. ǀ je vezhkrat ſpomnila na prerokovajne S. Simeona rod. ed. ǀ nar proprej Angel osnani Pastirjom, inu nikar temu Starimu Mashniku S: Simeonu daj. ed. ǀ kadar ſo pokopovali tiga bogaboyezhiga Miniha Simeona tož. ed. ǀ s' veliko andohtio je djal s' S. Simeonam or. ed. 2. Simon:
tudi je bil polonal Simeona tož. ed. Cirenenskiga 1. Verjetno je mišljen Símeon (križan pod Trajanom 106/7), jeruzalemski škof. 2. Neki duhovnik z imenom Símeon 3. Símeon, lat. V Simeon (SP Lk 2,25) 4. Símon iz Ciréne (SP Mt 27,32); → Simon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
skazívati se -am se nedov. prikazovati se: gde sze je blá'sena divicza Maria szkazivala KOJ 1914, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
skažǘvati -ǘjem nedov. izkazovati, izpričevati: naj ſze vcsijo prvo kſzvojoj laſztivnoj hi'zi pobo'znoſzt ſzka'züvati KŠ 1771, 640; Csi bi vſze zmo'znoſzti Vöro meo ſzka'züvati BKM 1789, 277; Daj mi v-mojem deli vrêloszt szka'züvati KAJ 1870, 168; naj szamo dobro volo szka'züjem AI 1875, br. 2, 7; tvojo miloſztivno pomoucs ſzka'züjes knám KŠ 1771, 837; ſzvoje ſzka'züje Ocsinszko ſzrczé KŠ 1754, 265; je protivnik vſzákoj gizdoſzti, tak i toj, ſtero cslovik vu popejvanyi ſzka'züje BKM 1789, 6b; Goſzpodár ſzka'süje vam ſzvoj dár SIZ 1807, 33; delo Tvojo zmo'znoſzt ſzka'züje BRM 1823, 106; Nad têm radoszt szkazüje KAJ 1848, 286; I hüdo szrdce szka'züje KAJ 1870, 166; nego vſzo dobro vernoſzt ſzka'züjo KŠ 1754, 49; nego krotkoſzt ſzka'züjejo kvſzejm lidém KŠ 1771, 660; i on ſzam bode ſzvojo Ocſinszko lübezen knyim ſzka'züvao KŠ 1754, 221; i mi knaſemi Jezuſi tákſo lübeznoſzt ſzka'züjmo KŠ 1771, 340; I szka'züjmo Bôgi vernoszt KAJ 1848, 138; Drágeme natúre radoſzt ſzam ſzka'süvao SŠ 1796, 76; Kaj ſzi mí ſzka'süvao ſzvojo jákoſzt SIZ 1807, 38; Ali da szitak dobro szrdce szka'züvao k-meni KAJ 1870, 22 skažǘvati se -ǘjem se 1. pojavljati se, kazati se: Ár kákſi je vas 'zitek? Liki ſzpár je, kiſze edno malo ſzka'züje KŠ 1771, 752; csi gli ſze za pobo'zne ſzka'züjejo KŠ 1771, 836; Ár csi sze szka'züje z ocsmi TA 1848, 28; Li nisteri cvêtek sze szka'züje escse KAJ 1870, 27; Veliki glád sze szka'züje vu oni mesztaj AI 1875, br. 2, 2; Pri vszákom dugoványi zacsétki sze vnogo zadevkov szka'züje AI 1875, kaz. br. 8; se z vodé čarne glavé szkažüjejo AI 1878, 21; Stiri tjedne szam sze pred nikim nê szka'züvao AIP 1876, br. 1, 7; geto ſze je ſtirideſzét dni nyim ſzka'züvao KŠ 1771, 341; Zaütra, gda sze je prvi trák szunca szka'züvao KAJ 1870, 50; nazavüpsztva edem sészti táo sze na szedsztvi szka'züvao AIP 1876, br. 2, 3; i v-ocsáj szo sze nyê szkuze veszeljá szka'züvale AIP 1876, br. 9, 5 2. delati se, kazati se: Boug ſzka'süje ſze nám lübezniven SŠ 1796, 44; Szka'zuje ſze nam lübezniven BRM 1823, 23; i drügi sze prijaznivo szka'züjejo k-nyemi KAJ 1870, 124; Gda ſzo ſze za moudre ſzka'züvali KŠ 1771, 448; naj ſze zdaj ſzka'züje liczi Bo'zemi za náſz KŠ 1771, 687; naj ſze krotki knyej ſzka'züjo KŠ 1754, 221 skažüvajóuči -a -e 1. izkazujoč, pričujoč: nego vſzo dobro vernoſzt ſzka'züvajoucsi KŠ 1771, 659 2. prikazujoč se: da vu czérkvi Bo'zoj ſzidi ſzka'züvajoucsi ſze, kaj je Boug KŠ 1771, 628
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
sklenòti -em dov. 1. skleniti, odločiti: Ovak je pa Ferdinand artikuluse vcsino szklenoti KOJ 1848, 94; Csi miniszterium dugoványe v-právdo szklenoti 'zelê AI 1875, kaz. br. 2 2. končati: Cslovik etak ſzklene ſzvojo ſzpouvid KMK 1780, 79; Szófia je szvéto szklenila 'sivlejnye KOJ 1848, 28 3. zapreti, sprejeti: ino nyegovo vrejdnoſzt vſzrczé ſzklene KŠ 1754, 78; Vu rane tvoje me ſzkleni BKM 1789, 411; Vu rane tvoje me ſzkleni SŠ 1796, 144; Oh! – szklente té trôst globoko v-szrdcze KAJ 1870, 429 sklènjeni -a -o 1. sklenjen: mir, steri je vu Paszarovici tüdi szklenyen KOJ 1848, 106; dugoványa .. stero je v-právdo szklenyeno AIP 1876, br. 1, 2; vsza, stera szo vu szpráviscsi szklenyena KOJ 1845, 65 2. združen: Szklenyeno v-mem ſzrczi Tvoje ſzvéto imé SŠ 1796, 154; Ta priſeſtna Szoudba I ſzteim navküp ſzklenyenim konczom etoga ſzveita SM 1747, 37; Rame szo trdno k-plécsam szklenyene KAJ 1870, 34 3. členast: Črvi so sklenjenoga tela AI 1878, 39
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
slǜžbeni -a -o prid. služabniški, hlapčevski: Bogá bojjaznoſzt je dvouja: Szlü'zbena i ſzinovna KŠ 1754, 14; Szlü'zbene dr'zine KAJ 1848, VIII; formo ſzlü'zbeno na ſzé vzévſi priſzpodoben je bio klidém KŠ 1754, 106; Vu nevolnom ſzlü'zbenom kejpi KŠ 1754, 108; I'smaela od ſzlü'sbene tiváriſicze po imeni Agare KM 1796, 17; Telko jezér prsz zdüháva Pod jármom szlü'zbenim AIP 1876, br. 6, 2; Nej ſzoli vſzi ſzlü'zbeni duhovje na ſzlü'zbo poſzlani za volo örocsnikov priſeſznoga zvelicsanya KŠ 1754, 94
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
sméšno prisl. smešno: Csüdno je, pogousztom szmesno, kak lüdjé KOJ 1845, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
smr̀t tudi smèrt -i ž smrt: Gdate ſztrasna ſzmert kroto preſztráſi SM 1747, 82; Nájem grejha je ſzmrt KŠ 1754, 179; ali 'zitek, ali ſzmrt, vſza ſzo vaſa KŠ 1771, 495; I csi bi ſze meni ſzmrt pripetila KMK 1780, 101; Da náſz greh, ſzmrt, vrág ne ſzkvari BKM 1789, 2; Mrtelnoſzt i Szmrt BRM 1823, V; ino Árpáda szmrt pokoszi KOJ 1848, 8; Ranodler Jánosa je szmrt ete mêszec pokojnila AI 1875, kaz. br. 8; Goſzpoud ie odkupo i od ſzmerti TF 1715, 22; je od szmerti gori sztano ABC 1725, A5a; Árie te ſzmerti takova ſega SM 1747, 82; vcſinyen pokoren notr do ſzmrti KŠ 1754, 106; jeſzo eti niki ſztojécsi, ki ne koſtajo ſzmerti KŠ 1771, 198; Erkao je pa tou Jezus od ſzmrti nyegove KŠ 1771, 303; ka ſzi me od ſzmrti oszloubodo KM 1783, 4; Rejso náſz je od ſzmrti BKM 1789, 103; Oh ti ſzmrti obládavnik SŠ 1796, 5; Od Szmrti BRM 1823, V; Oh 'zitka ino szmrti goszpôd KAJ 1848, 3; Goszpodne, ki me vöftrgnes z vrát te szmrti TA 1848, 7; Dober pop sze do szmrti vcsi KAJ 1870, 6; ka sze naj od gláda szmrti resijo AI 1875, kaz. br. 3; Trucz csemérnoi ſzmerti SM 1747, 76; ſzem ſze nyemi Poudao kſzmrti i 'zitki KŠ 1754, 269; eta nemocsnoſzt je nej kſzmrti KŠ 1771, 302; Nego bole ſze je nám i kſzmrti ſzprávlati BKM 1789, 406; Priprávlanye k-szmrti KAJ 1848, VII; ſzi zaſzlüſo telovno ſzmert TF 1715, 37; kai ſzi ſzmert mojo na tébe vzél SM 1747, 52; tvojo ſzmrt neſztanoma ſzpominam KŠ 1754, 238; Kriſztus je dáni na ſzmrt KŠ 1754, 110; ſzmrt Goſzpodnovo nazviſcsávajte KŠ 1771, 513; ládjiczo, Za kotero ſzi ſze ti ſzám na ſzmrt dao BKM 1789, 334; Gda je 'se znao, ka goſzpoud pride, na ſzmrt je delao KM 1790, 74; Teliko ji je meo, ka je od nyih na ſzmrt dáni KM 1796, 104; Szprávlajmoſze na ſzmrt krscseniczi SŠ 1796, 8; Naso ſzmrt je za náſz obládao BRM 1823, 4; Szlisavsi szmrt Henrika, szo sze notripovüpali KOJ 1848, 9; Ki z-szvojega szina szmrt sztrplênyem KAJ 1848, 2; szo sze od vsze té nevôle szmrt iszkavcsi rêsili AI 1875, kaz. br. 5; Njegova vornost preživé gospodovo smrt AI 1878, 8; Miſzmo zkriſtuſſem pokopani vtoi ſzmerti TF 1715, 33; Ar na ſzmerti nische ſze ztébe nezpomené ABC 1725, A8a; Nyemi ſze jaſz podavan, vu ſitki, i vu ſzmerti SM 1747, 70; Ki ne lübi brata, oſztáne vu ſzmrti KŠ 1771, 730; naj bi náſz po ſzvojoj ſzmrti odküpila KMK 1780, 5; Ti ſzi Vu ſzmrti me vüpanye SŠ 1796, 5; Po ſzmrti v-nébo poſztávis BRM 1823, 10; Ti mi v-szmrti drágo boj KAJ 1848, 4; Preszvêti ocsi moje, da nezaszpim vu szmrti TA 1848, 10; prednyarov réd sze po szmrti Ranoldera poménsao AI 1875, kaz. br. 8; Po smerti me pa odpelaj k-Bôgi BJ 1886, 7; ſterie mené vönka oſzloubodo ſzmertyov TF 1715, 22; arje on vſzei verni greihe ſzmertyom platil SM 1747, 89; Znikakſim tálom ſzmertjom ne merjéta SM 1747, 6; Szkim je náſz odküpo .. ſzmrtyov KŠ 1754, 119; malo pred ſzvojov ſzmrtyov KŠ 1771, 572; ne dáj mi znáglom ſzmrtyom mrejti KM 1783, 136; da bi náſz ſzvojov ſzmrtyov Od ſzkvárjenya mentüvo BKM 1789, 18; ſtere je malo pred ſzvojov ſzmrtjov doli ſzpiſzao BKM 1789, 3; ár ſteri dén bode 's-nyega jo, ſzmrtyom merjés KM 1796, 6; Z-vekivecsnom ſzmrtjom ne merjémo SŠ 1796, 13; znáglov ſzmrtyov mrou je SŠ 1796, 66
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
spèčti tudi spèči spečém dov. 1. speči: zvodé .. ſzkouv ſze more krüh ſzpecſi KŠ 1754, 202; szami nikaj dobra neznajoucsi szpecsti KOJ 1833, V; drügi sze morejo szkühati ali szpecsti KAJ 1870, 42; Vi ſzte ga drága moja Mati ſzpekli KM 1796, 30 2. opeči: da te vu dne szuncze neszpecsé, ali mêszecz v nocsi TA 1848, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
spómenek tudi spóumenek -nka m 1. spomin: Emlék; szpoumenek KOJ 1833, 155; Szpoumenek Goszpodnove ſzmrti KM 1783, 57; Szpômenek ti preminôcsi KAJ 1848, VI; prêsao je szpômenek nyihov 'z nyimi TA 1848, 7; Dávida 'Zoltár k szpómenki TA 1848, 31; Szpoumenek je vcsino ſzvojih csüdnih dejl KM 1783, 60; i gori je zapero nyemi ete recsi naſzpómenek KM 1790, 58; dokecs nyegov ſzvéti Szin ſzobotte poſzvecsenyá na Nedelo ne obrné na ſzpomenek ſzvojega gori ſztanejnya KM 1796, 4; tak ga 'saliva, da na szpomenek nyegovoga iména szvoje sztolnomeszto za Budino ozové KOJ 1848, 4; Jezus! ti szi zapovedao Szpômenek tvoj csesztiti KAJ 1848, 144; z delom rôk szvoji szo zamre'zeni ti neverni, na szpômenek TA 1848, 8; Mosnyô je na szpômenek szkrbno varvao KAJ 1870, 126; i naj ſztáksom pobo'snosztyom nazoucſi bodem vu ſzpómenki Goszpodna Jezuſſa ſzmrti KM 1783, 106; Matyas král od vogerszkoga národa vu szpômenki obdr'zen AI 1875, br. 1, 4 2. spomenik, nagrobnik: Priličnejši lüdjé kamnispômenek dájo na grob postaviti BJ 1886 3. poudarek: [predlogi] nájbolye vu zapovedivnom módusi, sze odzaja dejvajo, ino szamo za volo mocsnejsega szpômenka sze naprej potrpijo KOJ 1833, 124 4. molitveni jermen: Razsérjávajo pa ſzvoje ſzpoumenke i velike naprávlajo skricze gvanta ſzvojega KŠ 1771, 76
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
spozábiti se -im se dov. pozabiti: Kaj je eti escse naſſa cséſzt? .. zdrugi ſze ne ſzpozábiti KŠ 1754, 168; Szté ſze ſzpozábiti nemrem BKM 1789, 285; Bôg On sze szpozábiti nevê Niti z-blá'zensztva mojga KAJ 1848, 214; Goszpodne! kak dugo sze scsés z méne szpozábiti TA 1848, 10; Ne ſzpozábim ſze z onoga, ka ſzi mi dáo KŠ 1754, 266; zoni, ſtera ſzo odzajaj, ſze ſzpozábim KŠ 1771, 597; ne ſzpozábim ſze nigdár ſztvojih zapouvid KM 1783, 152; Csüdim ſze nad tebom, ka ſze tak ſzpozábis ztvega vo preminejnya BKM 1789, 447; da ſze Goſzpon Bog ztebe ne ſzpozábi SM 1747, 81; Szvejt ſze hitro znász ſzpozábi BKM 1789, 410; tak naſz vodi i ravnaj, da ſze znaſi grejhov ne ſzpozábimo KŠ 1771, 836; Kebzüjte denok na tô, ki sze szpozábite z Bôga TA 1848, 41; ali ſze pak Otecz ino Mati vſzegavecs zchéſzti ſzvoje zpozábio TF 1715, 4; vszi poganye, ki sze z Bôga szpozábijo TA 1848, 8; Sto szebé povr'ze, od táksega sze lidjé tudi zpozábijo AIN 1876, 40; Med tém se ešče zmejne spozábijo BJ 1886, 3; Ne ſzpozábiſze Goſzpodne, znevolni lüdi molitve SM 1747, 66; Izrael, neſſzpozábiſze zméne KŠ 1754, 216; Ne ſzpozábi ſze oh Bo'se! z-nevolnih lüdih molitve KM 1783, 226; Szpozábi ſze znaſi grejhov BKM 1789, 141; Ne ſzpozábi ſze z-rado-volnoga gori prijimanya KM 1790, 64; i ti sze z-nász neszpozábi KOJ 1845, 131; Bo'ze, neszpozábi sze z sziromákov TA 1848, 8; Ar ſze je dneſz Kriſztus za náſz Poroudo, ſz-toga ſze mi ne ſzpozábmo BKM 1789, 34; Zdobrocsinejnya ino podeljenyá ſze pa ne ſzpozábte KŠ 1754, 52; Zdávanya ſztána ſze ne ſzpozábte KŠ 1771, 696; i, csi je pomoucs doubo, naj ſze z-zahválnoſzti ne ſzpozábi KM 1790, 48; Ar je nej nepravicsen Boug, kaj bi ſze ſzpozábo zdela vaſega KŠ 1771, 680; Ali csi bi ſze trda telovna mati, ſzpozábila zdeteta BKM 1789, 336; Jezus, ki ſzi ſze nej ſzpozábo ſz-tvoji nepriátelov KM 1783, 189; kaj ſzi ſze ſzpozábo, z-rejcsi Goſzpodna Bogá SŠ 1796, 106; Boug ſze je nej Zſzvojga lüſztva ſzpozábo KŠ 1754, 265; ſzpozábo ſze je zocisſcsávanya ſzvoji ſztári grejhov KŠ 1771, 717; Ádama .. Nyemi je edno právdo, Zſtere sze je ſzpozábo BKM 1789, 13; Nabukodonozor, ſzpozábo ſze je z-ſzvoje ſzenye KM 1796, 78; jo je dáo zaprejti, i 'snyé sze tak szpozábo, ka bi mrla KOJ 1848, 52; i záto tá szpadno, ár sze szpozábo i sze steo doliszeszti AIP 1876, br. 2, 7; I ſzpozábili ſzte ſze zobeſzeljá KŠ 1771, 694
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
sprázniti -im dov. izprazniti, uničiti: Nego je ſzám ſzebé ſzprázno KŠ 1754, 106; Nego je ſzám ſzebé ſzprázno KŠ 1771, 594 sprázniti se -im se izprazniti se, uničiti se: naj ſze kris Kriſztuſov ne ſzprázni KŠ 1771, 491; Szpráznili ſzte ſze z-Kriſztuſa KŠ 1771, 567 spráznjeni -a -o izpraznjen, uničen: Tak je ſzpráznyena ſzpáka kri'za KŠ 1771, 567; sze je zgoudilo, da je orszácska peneznicza szpráznyena KOJ 1848, 72; i ſzpráznyeno je obecsanye KŠ 1771, 455; I pridoucs nájde jo ſzpráznyeno, pometeno KŠ 1771, 41; Nikédik szo szpráznyeni klostri z-barátmi pá napunyeni KOJ 1848, 107
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
starodáven -vna -o prid. starodaven: Szlovene sztarodávne csasztitele Marie KOJ 1914, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
stráh tudi strájh tudi stráj -a m strah: Bo'zi ſztrájh KŠ 1771, 703; tak ga niksi sztráh obide KOJ 1848, 5; pred vſzej lüdi ſzodczom brezi ſztráha bomo ſztáti mogli KŠ 1754, 118; omedlejvali bodo lidjé od ſztráha KŠ 1771, 243; doszta de ti ſztrahá KM 1783, 284; Rejſi te od vſzega ſztrahá BKM 1789, 106; Ne vidis nad ſzebom nágle ſzmrti ſztráha SŠ 1796, 10; nájdejo szvoje dejte odsztráha mrtvo KOJ 1845, 101; i oszlôbodo me je od vszega sztrahá mojega TA 1848, 26; Jo'zef od sztraha nikaj nê znao zacséti AI 1875, kaz. br. 8; Trucz ſztráhi takai SM 1747, 76; kakobi nyé na boſi ſztraih vcſiti dáli TF 1715, 4; Zpoznanye opominati náſz more na ſztráih SM 1747, 34; Dájte vſzákomi, komi ſztrájh KŠ 1754, 49; Ár ſzo poglavniczke nej na ſztrájh tim dobrocsinécsim KŠ 1771, 477; Gda ſzmrt me vſztráj ſzprávi BKM 1789, 65; szo okoli szébe sztráh delali KOJ 1848, 6; Dáj nyim, Goszpodne, sztráh TA 1848, 8; Vnogih, ki szo sztráj, ka vöprêde AI 1875, kaz. br. 8; I jaſz ſzam vu nemocsnoſzti vu ſztráhi KŠ 1771, 492; Veruſztüjte i vu ſztráhi Na zvelicſanye ſzkrb mejte BKM 1789, 400; Szlü'zte Goszpodni vu sztráhi TA 1848, 3; I napunyeni ſzo ſztrahom KŠ 1771, 348; Ono nam v-nôcsi groba szvêti Sztráhom visne veszélnoszti KAJ 1848, 3; Margêca sztráhom glédala szém-tam AI 1875, kaz. br. 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
svòj -a -e povr. svoj. zaim. 1. svoj, izraža splošno pripadnost osebku: ſztráni pa ſzvoje ga nadigne SM 1747, 41; ſzvoje ſzvojega vcsenyá ſzpominanye KŠ 1771, 717; na laſztivni ſzvojga lüſztva jezik obrnyena KŠ 1771, A5a; Kak zárocsnik zſzvega meſzta BKM 1789, 4; Szpominajmoſze mi z-ſzvega preminejnya SŠ 1796, 132; bi ſzi pár zbüdo ſzvojega 'sitka SIZ 1807, 4; nemajoucsi z-szvojega Národa Poglavnika KOJ 1833, VII; Na szvojega iména dén BRM 1823, X; ponáčišenje svojga návadnoga živlenja AI 1878, 8; ſteri Szlepoſzti ſzvoje oslátati nemorejo TF 1715, 4; Jesus ſzvoje moucſi bode kastigal SM 1747, 15; pouleg ſzvoje vrejle gyedrnoſzti BKM 1789, 3; ki pôleg ſzvoje dú'znoſzti poglednovsi BRM 1823, IV; nedáte deáka od szve hi'se KOJ 1845, 141; greih ſzvojemi Düſnomi Paſztéri oznániti TF 1715, 36; sze k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; Máčka svojemi gospodi ne tak nagnjena AI 1878, 8; Goszpôd je vu Czérkvi szvojoj TA 1848, 9; ino ſzvoi ſitek pobolſajo TF 1715, 35; i zavezek ſzvoi da nyim poznati SM 1747, 94; sitka ſzvega on pobolsa SM 1747, 85; návuk ſzvoj zapecsáto KŠ 1771, 2 (B1b); je Ádama na ſzvoj kejp ſztvouro SIZ 1807, 3; I v-dühovnoj csészti neszé pred tébe áldov szvoj KAJ 1848, 10; ſzvojo voljo na znánye dál SM 1747, 9; je ſzvojo ſz. rejcs obdr'zao KŠ 1771, A2b; Vero ſzvojo po delaj vö ſzká'se KMK 1780, 4; Boug pa naj dá ſzvojo pomoucs BKM 1789, 8b; Ki po'saluje ſzvojo hüdoubo KM 1790, 16; ino k-nyej ſzvojo lübezen nadigno SIZ 1807, 4; ſzvoje napunenyé prikázau TF 1715, 20; oberni knám ſzvoie licze ABC 1725, A7a; ſzkvárjenye ſzo na ſzvoje pokoleinye zaſzádili SM 1747, 51; gda oſztávi ſzve teilo SM 1747, 71; ſzkrbi za ſzvoje lüſztvo KŠ 1754, 105; i csiſzti gümno ſzvoje KŠ 1771, 10; Szuncze ſzvoje zahájanye BKM 1789, 5; poszlavec vöpové szvojo mislênye AI 1875, kaz. br. 2; Po večeráj povrže svojo skrivno mesto AI 1878, 7; vjednom Szvojem liſzti TF 1715, 3; kiſze ne poverne knyemu vu ſzvem sitki SM 1747, 83; nyé vu ſzvojem králeſztvi zdr'záva KŠ 1754, 105; ki bi vu ſzvojem jeziki ſteti nemogao KŠ 1771, A5b; vu ſzvojem 'zitki, nej mogao na ſzvetloſzt piſztiti BKM 1789, 3; V-ſzvojem prmislávanyi SŠ 1796, 5; lübézen vu ſzrczi ſzvojem gori je nadigno SIZ 1807, 4; po dobrom dühi szvojem KAJ 1848, X; Govori vu szvojem szrczi TA 1848, 8; ország sze po szvojem zabránom prednyási ravno AI 1875, kaz. br. 3; uu ſzvojoi reicſi TF 1715, 28; kai je vu ſzvojoi reicſi oblübo SM 1747, 33; 'zivoucſi po moki ſzvojoj KŠ 1754, 112; Düh po etoj ſzvojoj rejcsi vcsi KŠ 1771, A8b; naj bi náſz po ſzvojoj ſzmrti odküpila KMK 1780, 5; Vu lejpoj ſzvojoj diki BKM 1789, 12; Po ſzvojoj pokornoſzti Váſz oſzloboditi BRM 1823, 8; V svojoj lüknji se jáko bráni AI 1878, 10; Boug je ſzvoim perſztom napiſzao TF 1715, 12; ſzvoim kervnim preleányem SM 1747, 16; ſzvojim ſzvétim 'zitkom KŠ 1754, 115; ſzvojim laſztivnim jezikom KŠ 1771, A4b; ſzvojim mrſzkim 'ſivlejnyem KM 1796, 10; z-szvojim szprevedüvanyem KOJ 1845, 7; z-szvojim vnougim poropom KOJ 1848, 5; s svojim betegom AI 1878, 8; ſzvojov kervjov TF 1715, 22; ſzvojom kervjom SM 1747, 12; abarui deſzniczom ſzvom SM 1747, 66; zrokouv bráni ſzvojov SM 1747, 75; je on ſz ſzvojov dikov 'ziveo KŠ 1754, 106; ovi ſzvojom jálnoſztjom KŠ 1771, A3a; pred ſzvojov ſzmrtjov doli ſzpiſzao BKM 1789, 3; Zdr'zi váſz ſzvov rokouv BKM 1789, 11; Szvom pomocsjom pomágao BKM 1789, 10; edne z-szvojov velikoucsov sztrasne KOJ 1833, IIII; Ar sze te neveren hváli z hotlivosztjov szvojov TA 1848, 8; ſzrbio i Csarnagoro szvojov vojszkov dopunijo AI 1875, kaz. br. 3; On me jan svojov miloščov pomozi BJ 1886, 3; i naj ſzte ſzami ſzvoji KŠ 1771, 501; pojáſz okouli ledevjouv ſzvoji TF 1715, 9; prvi plod ſzvoji csrejd KM 1796, 8; Od svoji protivnikov AI 1878, 10; i dá ga vucſenikom ſzvoim SM 1747, 39; kaj Angyelom ſzvojim zapovej KŠ 1771, 11; ſzvojim vornim SŠ 1796, 6; kai Boug ſzve verne oſztávi SM 1747, 73; je ſzám Kriſztus ſzvoje Vucsenike vcſio KŠ 1754, 7a; vadlüvajoucſi grejhe ſzvoje KŠ 1771, 9; ſzrecsno tá troso dnéve ſzvoje SIZ 1807, 4; vcsiti szvoje vucsenike KOJ 1833, III; ali ſztiſzne ſzvoje lampe KŠ 1754, 58; ſzo sli nazáj vu ſzvoj domovine KŠ 1771, 8; ſzo 'ze ſzvoje goſzli poveſzili BKM 1789, 2b; ſzégne vu ſzvoja nádra TF 1715, 42; iemlé vu szvoia viszta ABC 1725, A4a; vu ſzvoja nádra noter ſzégne KŠ 1754, 42; Ali zgrdijo ſzvoja licza KŠ 1771, 19; Deca svoja šolska dugoványa vküppoberéjo BJ 1886, 4; János Evangeliſta vu ſzvoih knigai TF 1715, 34; vu ſzvoji Prorokov piſzmaj KŠ 1771, A7a; i potrdjáva vu szvoji lasztivni praviczaj KOJ 1833, VIII; K mantri je on na vszê szvoji sztezaj TA 1848, 8; Velikási na szvojih sztroski szo dú'zni nazôcsi bidti AI 1875, kaz. br. 3; Boug je mené ſzvoimi dármi preſzveito TF 1715, 23; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b; kai ſze zmoſnoga prikáse ſzvoimi ſzvéczi SM 1747, 16; me je ſzvojmi dármi preſzvejto KŠ 1754, 122; naj ga ne zaklácsijo znogami ſzvojimi KŠ 1771, 21; ſzám pred ſzvojimi ocsami KŠ 1771, 431; ſtere i z-ſzvojimi rokami ſzpiſzao BKM 1789, 3; nego z-szvojimi Orszácsimi rendelüvanyi 'selejo KOJ 1833, VIII; s svojimi krátkimi nogámi AI 1878, 8; iméni szvojemi na csészt KAJ 1848, X 2. izraža sorodstveno razmerje: püſcsa mleiko, vu vüſzta ſzvojega Deteta TF 1715, 7; Ki z-szvojga szina odicsenyem KAJ 1848, 2; lübeznoſzt kſzvoiemi Oczi SM 1747, 41; pokoren bodoucſi Otſi ſzvojemi KŠ 1754, 106; i nazáj ga je dáo ocſi ſzvojemi KŠ 1771, 200; Ino ſzvojmi Ocsi je priká'se SŠ 1796, 8; 'Sena je pa dú'sna páli Mou'si ſzvojemi SIZ 1807, 10; Goſzpodár ovo Szvojoi Druſiniczi more predloſiti TF 1715, 31; Kako ocsa ſzvojoj deczi, kou SM 1747, 73; Ár ſzam priſao odlocsávat ſznehou prouti ſzvekrvi ſzvojoj KŠ 1771, 34; Mati deczi ſzvojoj SIZ 1807, 10; Svojoj materi je pa nejvupao ovaditi BJ 1886, 9; kaibi vſzáki ſzvojega Hiſesnoga Tüvariſſa lübo TF 1715, 15; je nyemi ſzvojega ednoga ſziná na Zvejſzto SM 1747, 9; ſzkrblivoſzt za ſzvoj odvejtek KŠ 1754, 4a; ali opſzüje Otſo ſzvojga KŠ 1754, 32; Sziná ſzvojega narodjenoga KŠ 1754, 115; lübi i brata ſzvojega KŠ 1771, 733; ſziná ſzvojega Hénoka imenüvao KM 1796, 10; ſzvojo Drüſiniczo navcsiti TF 1715, 11; szo dejte szvoje pripelali KOJ 1845, 7; z-ſzvojim odvejtkom vrét KM 1796, 7; Z-ſzvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 61; naj ne goſzpodüje nad mo'som ſzvojim SIZ 1807, 10; ſzvojov z-senouv KM 1796, 7; za vcſenyé otrouk ſzvoih TF 1715, 4; za vcsenyé szvojih otrokov KOJ 1845, 6; naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; nego rái ſzvoim ſzinoum TF 1715, 4; svojim roditelom pripovedávala BJ 1886, 4; ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4 3. izraža ustreznost, določenost: vu 60. leti ſzvoje ſztaroſzti KŠ 1771, 2 (B1b); ſzád prineſzé vu ſzvoiem vreimeni SM 1747, 92; Tá küga sze je szvoje dni podomácsila KOJ 1845, 117; da szo nej v-szvojih mládih lejtih v-solo hodili KOJ 1845, 7; naj ji dá jejſztvino vu ſzvojem vrejmeni KŠ 1771, 83 4. v zvezi za svojega imena izraža omejitev trditve: za szvoga Iména volo ABC 1725, A8b; svòj -a -e sam. svoj, lastni: ne glédajmo vſzákſi ſzvoja KŠ 1771, 340; ki je na ſzvoja nikaj nej pazo KM 1790, 62
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
šàkcati -am nedov. oglašati se z glasom ga: Reca sakca, vrana kvára KAJ 1870, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
šàntavi -a -o prid. šepav: da sze pri nyej rada csüda godijo nad santavimi KOJ 1914, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
štèri -a -o I. ozir. zaim.
1. kateri, ki: Drügi zrok, ſterie nei naiménſi TF 1715, 5; Ki vszáko ſztvári nyé sivleinye dáva, ſteri da kermo neimoi sivini ABC 1725, A6a; Bojdi dika Bougi ſteri vſze vodi KŠ 1754, 264; Boug je pravicsen Szodecz, ſteri louna to dobro KMK 1780, 5; nej nám trbej táksega kejpa gori vzéti, ſteri ſze nám ne priſztája KM 1790, 20; Grêh je ta moja nevola, Steri mi ſzrdcze ſztrási BRM 1823, 9; szam premiszlo on haszek, steri sze zná szpraviti KOJ 1833, V; szo szvoj szlóki jezik obogatili, steri je lih vu pszüvanyi premo'sen bio KOJ 1848, 8; more eden glasznik bidti, steri ali jedino sztoji AIN 1876, 7; Mesárski pes, šteri bojéča teléta goni AI 1878, 8; cslovecsa moudróſzt, ſtera znatúre pohája TF 1715, 3; po nenávednoſzti, ſtera vu nyih jeſzte SM 1747, 7; Szpomenisze ſztvoie dobroute, stera je bila SM 1747, 93; miloſcse, Stera je obilno razisla na náſz KŠ 1771, 574; modrouſzt, ſtera vkaniti nemore KMK 1780, 5; rejcstá, Stera mi bojazen dá BKM 1789, 14; pomoucs meti, stera bode pouleg nyega SIZ 1807, 5; Telou moje, Stero je za váſz dáno TF 1715, 40; ſzerczu, stero ta nebeſzka iscse SM 1747, 91; popejvanye, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája BKM 1789, 7b; 'ſivlejnyem, ſtero je veſz ſzvejt premoglo KM 1796, 10; czvejtje, Stero hitro zraſzté SŠ 1796, 10; Vogleja je prvo bilou, stero je melo szpoznati KOJ 1848, 4; drêvo, stero prineszé szád TA 1848, 3; sze dête, stero je pol leta sztaro AI 1875, kaz. br. 7; Dühá, po ſteroga miloſchi vörjemo TF 1715, 27; ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; katechiſmus, kſteromi ſze je priverglo TF 1715, 9; Cslovik, steromi greihe ne racsuna SM 1747, 95; oszoba je ona, k-steroj ta prva gucsi AIN 1876, 16; katechiſmus, Steroga offerüjem TF 1715, 9; vecsnoga blasenſztva, steroga ſzem ſzpravil SM 1747, 83; pleva, stero veter raznoſzi SM 1747, 92; miloscſo, stero davas SM 1747, 90; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112; ſzin, vſterom ſzeje ſzpunila TF 1715, 38; Po sterom dugoványi ſzo zgübili SM 1747, 51; 'zivlejnye, vſterom je on 'ziveo KŠ 1754, 106; reicſi, po ſteroi poſztánete TF 1715, 8; pout, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; materno rejcs, vſteroj ſzo ſze poroudili KŠ 1771, A6a; pays, zsterim vgaſziti morete SM 1747, 27; moucs, ſz-ſterov ſze nescsejo KŠ 1754, 194; ſzſterov merov bodte vi merili KŠ 1771, 113; Ár, ſterom ſoudbom ſzoudite, ſztiſztom bodete ſzodjeni KŠ 1771, 21; Po ſzkrblivoſzti, z-ſterom ti vsza ravnas KM 1783, 25; Jezik, z-sterim vadlüjemo KOJ 1833, XI; Pannonii, z-sterov szo ládali KOJ 1848, 7; nyim Timotheuſa i Epafrodituſa posle, ſteriva nyim preporácsa KŠ 1771, 590; od Szrbie i Csarnegore poglavnikov, steriva národa tüdi szlovenszki jezik gucsita AI 1875, kaz. br. 3; Otsa i Szin, od Steriva vö ſzhája KŠ 1754, 123; Od ſzrditoſzti i düsne vejſzti, ſterivi je doli ftisao KŠ 1754, 116; ti ſzi nepriatel vszeim tisztim, ſteri hüdo delajo ABC 1725, A7b; grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; Vi, ſteri ſzte okrſztseni KŠ 1754, 266; i malo ji je, ſteri jo nájdejo KŠ 1771, 22; nepriatele moie, sterie doſzta SM 1747, 95; prilik, ſz-ſteri necſiſztoucſa ſzhája KŠ 1754, 47; Sterih düſe pa ido KMS 1780, B2b; vnogi ſzo znáſz, ſterim nyihovo vreime nepernáſſa TF 1715, 7; Ti trüdni, ſtere i delo Te'zi KŠ 1754, 261; nevoul, ſtere i mi trpimo KŠ 1771, 529; ricsi; vu ſteri ſze zvelicsas ti KŠ 1771, 376; Pri ſterih eto nájdes BKM 1789, 5; garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI; moje greihe, ſterimi ſze odpüſzti TF 1715, 46; grehe ſterimi ſzem tebé zbantüval ABC 1725, A5b; med ſterimi ſze Bo'za rejcs gláſzi KŠ 1754, 129
2. za izražanje pripadnosti lastnine: Stero je tou blágo KŠ 1754, 132; de drevo, steroga liſztje ne povéhne SM 1747, 92; Kriſztus, ſz-ſteroga ranami ſzmo ozdravili KŠ 1754, 109; Za toga volo i mi, od ſteroga dnéva ſzmo csüli KŠ 1771, 603; krvi preleanya, stere czeina je tak drága SM 1747, 61; ſztvár, ſtere czeina je tak drága SM 1747, 61; Márie zſtere je porodjen Jezus KŠ 1771, 5
3. kdor: A ſteri pak ne vörje TF 1715, 45; kaj vſzáki, ſteri ſze ſzrdi na brata ſzvojega KŠ 1771, 15; Steri kaj hüdoga ſzprſzéganyem obecse KŠ 1754, 18; I vſzáki, ſteri csüje ete moje ricsi KŠ 1771, 23
4. kar: Za ſtera vſza jeſz nyemi hválo dávati morem KŠ 1754, 86; Da ſzküſzite, ſtera ſze razlocsávajo KŠ 1771, 592; nazvejſztita Ivani, ſtera csüjeta KŠ 1771, 35 II. poljub. zaim. izraža nedoločeno, poljubno osebo, stvar: Steri poszlavec na dugo vrêmen vöosztáne AI 1875, kaz. br. 3; ſteri Szlepoſzti oslátati nemorejo TF 1715, 4; Stere ſztvorjene ſztvári Bo'se ſzo vrejdne KMK 1780, 9; Stera szo govorênya tále razlocsávajôcsa znaménya AIN 1876, 8; Sterih pamet je témna poſztánola SM 1747, 7; Od ſteri ſze zdaj loucsim SŠ 1796, 6; sterim Cslovik more vüzdo polositi SM 1747, 96; Sterim Apoſtolom ſze je i ſzkázao KŠ 1754, 112; Za stere bodo te molili SM 1747, 95; kaj csi bi ſteri ſzpadno SIZ 1807, 14
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
štímati -am nedov. 1. misliti, meniti: Stímam, ka ſzem ti dáo KŠ 1754, 12a; Stímam tak eto dobro biti KŠ 1771, 503; ſteri ſze bode vſzákomi, kak ſtimam, vido BKM 1789, 4; delo ſzem, kak stimam, ſzkoncsao BRM 1823, IV; Bogme stimam, odgovori KAJ 1870, 38; Stimas pa tou, kaj ti vujdes ſzoudbi KŠ 1771, 450; Tou ſtima on potom, kak je právde delo zavrgao KŠ 1771, 540; csi gli mi ſtimamo, ka je bicsüvan bio KŠ 1754, 107; ki ſzo, kak ſtimamo znaſimi ſzloveni vrét oſztánki ovi Vandaluſov KŠ 1771, A6a; Ka vi ſtimate KŠ 1771, 59; Ár ſtimajo, kaj ſze vu gúcsanyi poſzlüjhnejo KŠ 1771, 18; v-ſteroj vöri ne bo's ſtimao, ſzin Cslovecſi pride KM 1783, 197; Ne ſtimajte, ka bi priſao právdo razvézávat KŠ 1754, 103; I ne ſtimajte eſcse kaj bi pravili KŠ 1771, 9; Záto naj ne ſtima cslovik on, ka on kaj vzeme KŠ 1754, 148; Ne bi András nigdár stimao, ka bi tak 'saloszten sztális nájsao KOJ 1848, 17; ſtimau ſzem, kaibi nebilo brezi vſzega haſzka TF 1715, 8; Tak je ſtimao, da ſze ga vſza decza bode bojála KM 1790, 20; Nego ſzta ſtimala, kaj je med poutnikmi KŠ 1771, 171; liki ſzo ſtimali Kapernaitánczi KŠ 1754, 8a; Pridoucsi pa ti prvi ſtimali ſzo, kaj vecs vzemejo KŠ 1771, 65 2. imeti, šteti: rejcs .. nego jo za ſzvéto ſtimajmo KŠ 1754, 23; kaibi nyé za véliko ſtimali TF 1715, 15; Kriſztus nej je za vtrgnenyé ſtimau glih biti z Bougom KŠ 1754, 106 štímati se -am se 1. imeti se, šteti se: csi ſze za pravicsnoga ſtima KŠ 1754, 11; pernya, ſteri ni ſze ji ſtimao biti naj vékſi KŠ 1771, 246 2. bahati se, ponašati se: Csi sze te szledi dugoványe na dobro prevr'ze, te sze poszlanci stimajo, ka je tô nyihov zaszlü'zek AIP 1876, br. 5, 3 štimajóuči -a -e misleč, meneč: vlekli ſzo ga vö zmeſzta, ſtimajoucsi, ka je mr'u KŠ 1771, 387; Kruci Rákócia za czaglivi pobég stimajoucsi KOJ 1848, 105 štímavši -a -e misleč, meneč: Sz. Ocsa stimavsi, ka cslovek káksi nezmerni grejh má KOJ 1845, 81 štímani -a -o dozdeven, namišljen: od Lámeka za divjácsino ſtimani vu lougi je preſztreljeni KM 1796, 9; i tak je vájna ſtimana naſzládnoſzt zbrignola KM 1790, 28; je joucsics 'salüvao ſtimano ſzmrt ſziná ſzvojega KM 1796, 25; Ár stimani szvétczi nevêjo za tébe KAJ 1848, 203; Ár gda bi prôti jeszeni ti stimani bombleci 'zúti grátali KAJ 1870, 154
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
štírje štìri štìri glav. štev. štirje: Koteroga ſzo naſzledüvali drügi ſtirje moudri vucſitelje KŠ 1771, A6b; Stirje táli leta KAJ 1848, IX; I prisli ſzo knyemi z-Bo'zim 'zlakom vdárjenoga noſzécsi neſenoga od ſtiraj KŠ 1771, 106; Med ſtirami je on náj prednyejſi Evangyliſta KŠ 1771, 2 (B1b); Stiri 4 KM 1790, 96; a te poſzleidnye pak ſtiri proſnye glédajo TF 1715, 26; Páli krſztsánſzke naj poglavitejse ſzi ſtiri [vere] KŠ 1754, 85; Stiri leta minolo AI 1875, kaz. br. 3; Stera ſze za tej naprej zracsúnani ſtiri zrokov volo doprneſzé KŠ 1754, 18; Stiri brátov na Apoſtolſzko zvanyé KŠ 1771, 10; i csuo ſzam edno zti ſtiraj ſztvár govorécso KŠ 1771, 776; dájo ſtámpati vtom jeziki vednom táli ſtiri Evangyeliſte KŠ 1771, A6b; Od Goſzpodnove Molitve ſtiraj ſzlejdnyi Prosény KMK 1780, 29; dáo ga je ſtiri csetverám vitézov ſztrá'ziti KŠ 1771, 378; Stiram mládam szi jo noszim KAJ 1870, 58; On ográdecz je na ſtiri tále tekoucsa voda polejvala KM 1796, 5; Nasa tábla stiri kükle má KAJ 1870, 9; Pri dugôcsoj meri zdaj stiri razlocsne mertüke nücamo AI 1875, kaz. br. 6; Hrbetnični se pá na štiri tále razdelijo AI 1875, 5; liki kákſi lelahen veliki na ſtiri kiklej zvézani KŠ 1771, 372
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
šumeti -i nedov. šumeti:
v'vſheshah teh ludy imajo shumejti nedol. (II, 106) ǀ bliſu te reke Nilus imenovane, katera taku mozhnu shumij 3. ed., de vſy tuiſti ludje ſo gluhi (II, 107) ǀ je na Nebu garmelu, bliskalu, shumelu del. ed. s, inu erjulu (I/2, 40) → suša
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
temnìca -e ž ječa: Tömlöcz; temnicza KOJ 1833; i vtemniczo ſze vr'zes KŠ 1771, 15; ár je vu temniczi vzéta nyemi gláva KM 1796, 102; K-etomi nazavüpsztvi sze szlisi temnice AIP 1876, br. 2, 2; liki Bo'zi ſzlü'zbeniczke vu temniczaj KŠ 1771, 538; pren. ki ſzi mojo Duſſo ſzpeklénſzke temnicze vunka oſzlobodil SM 1747, 67; odvé'ze ſze ſatan ztemnicze ſzvoje KŠ 1771, 803; Sto me ſzpela vo Szté temnicze BKM 1789, 106; Vſterom je i vu temniczi bodoucſim dühom idoucſi predgao KŠ 1754, 111; Pokom je szedécsim vu bolvansztva temniczi Odpro sztezo szlobodscsine KAJ 1848, 126
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
tèmnost -i ž 1. tema, mrak, temnost: Bili ſzte nigda temnoſzt KŠ 1754, 127; Preczi je pa ſzpádnola na nyega temnoſzt KŠ 1771, 381; temnoszt premore ſzvetloszt KM 1783, 62; Temnoſzt má kraj od nyih biti BKM 1789, 20; vto globokoucſo te kmicze ino témnoſzti opadnüje TF 1715, 4; Zte noucsne témnoſzti ſzi me vunka oſzlobodil SM 1747, 64; nej ſzmo noucsi, niti temnoſzti ſzinovje KŠ 1771, 622; i nyemi Odprelo pôt sz-temnoszti KAJ 1848, 108; Ar ſzte nej priſztoupili k témnoſzti i kmiczi KŠ 1771, 695; pren. Nouva ſzvetloſzt vnocſi ſzvejti, Ktera düsevnoj temnoſzti Vzeme moucs BKM 1789, 3; ki preſzveitis nocsno temnoſzt SM 1747, 66; Jezus Od'zené eti vſzo temnoſzt KŠ 1754, 237; preſzvejti naſega ſzrczá temnoſzt KŠ 1771, 837; Jezus preszvejti témnoszt KM 1783, 33; Od'zeni düſevno temnoſzt BKM 1789, 142; moj Bôg preszvecsáva temnoszt mojo TA 1848, 13; vu temnoſzti etoga 'zitka KŠ 1754, 106; Hotécs vtemnoszti hodite BKM 1789, 270; Po nyem sze pamet preszvetsáva, V-nyé prirodjenoj temnoszti KAJ 1848, 3; modróſzt, ſtera znatúre pohája ſztákſov globokov témnoſztyov zakrita TF 1715, 3 2. slepota: Kralicza sze tou'si nad témnosztjov Krála KOJ 1848, 27
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
tkàti tčém nedov. tkati: Szöni; tkati KOJ 1833, 174; Préſzti i tkati naj gyedrno zná BKM 1789, 268; Vszaka hi'za száma tcsé szvoje prte i gvant AIP 1876, br. 8, 3; Pávuci szi vlaké tcséjo KAJ 1870, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Tö̀rčin -a m Turek: Törcsin KMS 1780, A3b; Törcsin Szemendrio po szili vkraj nyemi vzeme KOJ 1848, 53; Tak sze boj zacsne z-Törcsinom KOJ 1848, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
tr̀diti -im nedov. 1. trditi, zatrjevati: lüdjé stimajo, da mrtvi nazáj domou hodijo, i trdijo, da szo jih vidili KOJ 1845, 96; od cigánov povcseni je trdo, ka tam pejnezi czvetéjo KOJ 1845, 113; romarje, steri szo mocsno terdili, da sze pri nyej rada csüda godijo KOJ (1914), 106 2. utrjevati, uveljavljati: Maximilián szvojo praviczo zacsne z oro'sjom trditi KOJ 1848, 85
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
tr̀nav -a -o prid. 1. trnov, ki je iz trnja: od vzemi, Spot, ino vejnecz trnavi SŠ 1796, 162; i okouli gláve ſzo nyemi djáli ſzpleteno trnavo korouno KŠ 1771, 152; po oſztroj trnavoj Korouni odpüſzti meni KMK 1780, 106; ſzi ga ſztrnavov korounov koronüvao KŠ 1771, 828 2. težek: Pôt trnava gracsüje BRM 1823, 33; Csi je trnava tvoja pôt KAJ 1848, 264
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vdàriti vdárim dov. 1. udariti, s sunkom povzročiti bolečino: da ne vdáris vkamen nogou tvojo KŠ 1771, 176; i vdári ſzlugo poglavnika KŠ 1771, 90; Ananiás je zapovedao, naj nyemi vuſzta vdárijo KŠ 1771, 413; czvek, i ſzkouz ga je nyegove gláve vdárila KM 1796, 46 2. hitro, sunkovito napasti: ino vdárijo na Saxónio KOJ 1848, 9; csi protivniczke na nyih vdárijo AI 1875, kaz. br. 3; csi je na nyé vdro KM 1790, 92; ſzlugi, ki ſzo tak nad nyega vdarili KM 1796, 106 3. hitro zbežati: i v bêg vdárijo pred nyim odürjávczi nyegovi TA 1848, 52 4. hitro se pojaviti, razširiti: vdaro je potok vhi'zo nyegovo KŠ 1771, 186; Vö štalé je potom plamén na štale vdaro BJ 1886, 9; ostarija ponevêdoma v-ogen vdárila AIP 1876, br. 6, 8; pihali ſzo vötrovje, i vdarili ſzo vhi'zo ono KŠ 1771, 24; Komi szo bobinki na prsza vdarili KOJ 1845, 117 5. odbiti: vöra opôdné more dvanájszet vdariti KAJ 1870, 158 6. določiti: je mero, vágo napravo, i cejno vdáro KOJ 1848, 19 vdàriti se vdárim se udariti se: vdaro ſze je na liczi KM 1790, 20 vdárjeni -a -o 1. udarjen: Jezus od ſzlugo na licze vdárjeni KM 1783, 72; szta szama szebi vdárjenih rán mela szi cejliti zadoszta KOJ 1848, 110 2. v zvezi z žlakom vdarjeni zadet od kapi: ki je bio 'zlakom vdárjeni KŠ 1771, 370; Témni i z-'zlakom vdárjeni KAJ 1870, 37; 'Zlakom vdárjenoga ozdrávlanye KŠ 1771, 27; liki ſzi erkao ovomi z-Bo'zim 'zlakom vdárjenomi KŠ 1754, 233; teda je erkao tomi 'zlakom vdárjenomi KŠ 1771, 28; I ovo prineſzli ſzo nyemi ednoga 'zlakom vdárjenoga KŠ 1771, 28; tám je ednoga 'slakom vdárjenoga csloveka zvrácso KM 1796, 123; vnougi pa 'zlakom vdárjeni ſzo ozdravili KŠ 1771, 364; prineſzli ſzo knyemi z'Zlakom vdárjene KŠ 1771, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vezdáj tudi vezdái tudi vezdá prisl. zdaj: Ar je Tvoje zmoſnoſzt vládanye vezdái TF 1715, 25; Zmosnoszt vezdai i vekivekoma ABC 1725, A4b; Vládanye, vezdai, i vekivekoma SM 1747, 44; Szlejcsi me ſztejla, vezdaj KŠ 1754, 262; Vezdáj oh ſzvéti Düh Bo'zi BKM 1789, 142; Jo ſzam kako ti vezdaj SŠ 1796, 70; Mogao pred tebom, szodczom Jasz vezdâ posztáti KAJ 1848, 389; Obari Goszpôd tvoje notri idênye od vezdâ, do vek i veka TA 1848, 106; Vezdaj vu šôlo hodimo BJ 1886, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
visína -e ž višina, višava: da naſz ni viſzina ne odloucsi KŠ 1771, 340; niti viszina nász nemre odloucſiti KM 1783, 71; Tebé glászi viszina nébe KAJ 1848, 8; dokecs ne bodte oblo'seni zmo'znoſztyom od viſzine KŠ 1771, 258; Ki ſzi priſo Znebeſzke viſzine SŠ 1796, 79; dokecs ſze ne bi potrdili z-viſzine KM 1796, 116; z-nebeſzke viſzine dober blagoſzlov SIZ 1807, 6; Szi vise vsze viszine zviseni KAJ 1848, 12; gori idoucsi vu viſzino, vlovleno je pelao vlovlenyé KŠ 1771, 580; Kriſztus je vnébo zaſztoupo, Gori vnáj vékſo viſzino BKM 1789, 111; prouti dühovnim hudoubam ſtere ſzo na viſzini KŠ 1754, 106; i dika na viſzini KŠ 1771, 237; Dika Ocſi na viſzini BKM 1789, 20; Dika ocsi na viszini KAJ 1848, 9; ſteri vidi vſze ſzvoje viſzine molécse KŠ 1754, 155
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
víšestnost tudi víšešnost tudi víšesnost -i ž 1. oblast: eto sze na zapôved visesznoszti more v-csaszi odrinôti AIP 1876, br. 4, 2; je vöpovêdano, ka pod nyihovo visesztnoszt szlisajôcsi nê vogrszkoga jezika sôlaj sze more vcsiti AIP 1876, br. 4, 7; obadvá országa pod torszkoj visesnoszti sztojita AIP 1876, br. 8, 2 2. visokost, vsemogočnost: Nyegov je Visesnoſzt BRM 1823, 103; ká'ze Tvojo visesnoſzt BRM 1823, 106; de te nyegova visesnoszt Vodila KAJ 1848, 181; Zdâ ládas vu visesnoſzti BRM 1823, 81
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vkǜp spràviti ~ správim dov. 1. zbrati: On náſz scsé vſze vküp ſzpraviti BKM 1789, 23; gde ſzprávim vküp ſzád moj KŠ 1771, 212; Da vſze národe vu jedinſztvo vküp ſzprávis KM 1783, 48; i vküp ſzprávi te odebráne ſzvoje KŠ 1771, 145; On vküp szprávi, liki vu vrêcsa vodé môrja TA 1848, 25; i vküp ſzprávijo te odebráne nyegove KŠ 1771, 81; Vküp mi szpravte szvéte moje TA 1848, 40; naj je vküp ſzprávijo na boj onoga dnéva KŠ 1771, 795; Steroga ſzvéta moucs Vu vöri je vküp ſzprávila BKM 1789, 124; i vkup ſzta ſzpravila gmajno KŠ 1771, 387; I vöidoucsi ſzlugi oni na poti vküp ſzo ſzpravili vſze KŠ 1771, 72; Ár je tak ſteo ſzini i cseri vu tiváriſtvo vküpſzpraviti SIZ 1807, 8; pseniczo pa vküp ſzpravte vu moj skegyen KŠ 1771, 44; vküp ſzo ſzpravili vſze, ſtere ſzo najsli KŠ 1754, 130; gde ſzprávim vküp ſzád moj KŠ 1771, 212; je ſteo nas Ocsa ſzini ino cseri vu tüváriſtvo vküp ſzpraviti SIZ 1807, 8; vküp ſzo ſzpravili vſze, ſtere ſzo najsli KŠ 1754, 130 2. pridobiti premoženje: nikaj ſzi je nej mogao vküp ſzpraviti KM 1790, 64; pojbics je bilo, ki je teliko vküp ſzpravo KM 1790, 28 3. združiti: govorejnya tále tak vküpszpraviti KOJ 1833, 114; Na tou Matyas I. ki tak scsé sztáro Pannonio znouva vküpszpraviti KOJ 1848, 67; Moremo 'ziveti sztoga, ka je nam vküp szpraviti mogôcsno bilo AI 1875, kaz. br. 8 vkǜp spràviti se ~ správim se zbrati se: Voda vretin sze v-sztüdenci szprávi vküp KAJ 1870, 106; Ár, gde koli ſze dvá, ali trijé vküp ſzprávijo KŠ 1771, 59; sze vu cêle serege vküpszprávijo KAJ 1870, 25; hodte i ſzpravte ſze vküp na vecsérjo KŠ 1771, 802; Znao je kaj ſze je doſzta krát vküp ſzpravo Jezus tam KŠ 1771, 324; zakaj ſzmo ſze eti zdaj vküp ſzpravili KŠ 1771, 853; vküp ſzo ſze ſzpravili prouti nyemi KŠ 1771, 74; Záto, gda bi ſze vküp ſzpravili KŠ 1771, 93; Da sze vno'zine pá kre tébe vküp szprávijo TA 1848, 6 vkǜp spràvivši ~ -a ~ -e ko je zbral: I po nej vnougi dnévi vküp ſzpravivſi vſza KŠ 1771, 222; vküp ſzpravivſi vſza te mlájſi ſzin, odiſao je KŠ 1771, 222 vkǜp spràvivši se ~ -a se ~ -e se ko so se zbrali: I vküp ſze ſzpravivſi ſztimi Sztarismi KŠ 1771, 98 vkǜp správleni ~ -a ~ -o zbran: ali nej ga je mogla nájdti za volo vküp ſzprávlene vno'ſine KM 1796, 88; Da vu tvojem iméni vküp ſzprávleno tiváriſtvo zdr'sis KM 1783, 74; Hunyadi, szkrben pri vküpszprávlenoj orszácskoj Goszpodi KOJ 1848, 57; gda ſzo bili vucseniczke vküp ſzprávleni KŠ 1771, 333; Steroga ſzo vküp ſzprávleni Apoſtolje prijali KM 1783, 61; Vküp ſzprávleni csákajo ga BKM 1789, 123; gde ji je bilou poredno vküp ſzprávleni KŠ 1771, 379; i ſzedécsi gúcsali ſzmo vküp ſzprávlenim zenám KŠ 1771, 392; i ednouk viſſe pét ſztou vküp ſzprávlenim ſzvojim vornim KM 1796, 115; i najsla ſzta vküp ſzprávlene ti edenájſzet KŠ 1771, 257; Kak vküpszprávleni sztojijo Adjectivumi KOJ 1833, 34
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vlát -i ž lat, storž: Kalász; vlát KOJ 1833, 161; Ár zemla ſzád prnáſa potom vlát KŠ 1771, 113; i vido je ſzedem lejpi puni vláti KM 1796, 27; Vucseniczke vlatí trgajo KŠ 1771, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vojsküvàti se -ǘjem se nedov. vojskovati se, bojevati se: Ova geto ſze more vojſzküvati prouti vrági KŠ 1754, 130; Prouti Tiruſi i Sidoni ſze ſzcsé vojſzküvati KŠ 1771, 378; Kolman je stimao, kâ sze 'znyim vu tom niscse nemore vojszküvati KAJ 1870, 82; Za náſz ſze voiſzküie kral vſzei SM 1747, 79; Sto ſze vojſzküje na laſztivnoj ſzvojoj plácsi gda ſté KŠ 1771, 506; ſze Prouti vrági vojſzküjemo BKM 1789, 6; Za té ſze vojſzküjejo BKM 1789, 106; Vojszküj ſze ſzám ti za tvojo decſiczo BKM 1789, 330; Herodes, ka bi ſze vojſzküvao ſz-Tirusánczami KŠ 1771, 380; ſzlugi moji bi ſze vojſzküvali KŠ 1771, 327; pren. Dáj mi mouce Gyedrno ſze vojſzküvati BKM 1789, 398; gda ſze Vojszküjem BKM 1789, 420; Bojdi kre méne, gda ſze Vojſzküjem SŠ 1796, 10; dönok ſze pouleg tejla ne vojſzküjemo KŠ 1771, 545; naj ſze vojſzküjete za ednouk dáno voro KŠ 1771, 758; od telovni 'zél ſtere ſze vojſzküjejo prouti vöri KŠ 1771, 706; Gda ſze vojſzküvao bom z-ſzmrtjom SŠ 1796, 162 vojsküvajóuči -a -e vojskujoč se: Kakda ſze escse zové ta Vojſzküvajoucsa KŠ 1754, 130; i Archippi znami vojſzküvajoucsemi KŠ 1771, 665; pren. Na vojſzküvajoucso (cerkev) KŠ 1754, 130
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vö̀ oslobodìti tudi vö̀ osloubodìti ~ -ím dov. osvoboditi: Steri me zrouk Zná vö oſzloboditi BKM 1789, 312; Ár te vö oſzlobodim KŠ 1771, 422; nevolne robe zpoganſzki rouk vö oſzlobodis BKM 1789, 349; On te vö oſzlobodi, Zevſzej nevoul BKM 1789, 106; dabi náſz vö oſzloubodo zetoga ſzvejta KŠ 1754, 118; i dönok me je Goszpoud zevſzega vö oſzloubodo KŠ 1771, 650; Sz. Paveo ſze je z-Rimſzkoga robſztva vö oſzloubodo KM 1796, 131; Kriſztus dabi náſz vo oſzloubodo KŠ 1754, 118
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vö̀vrèti -vrém nedov. vreti, izvirati: Ti szi dao vövreti zdenczom TA 1848, 59; drügi tál (vode) z-zemlé vré vö kak vretina KAJ 1870, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vréditi -im dov. urediti: vrédo je, naj sze otroci nekastigajo KOJ 1848, 47; je Maria Theresia nouvo szomatelszko pispekijo vrédila KOJ (1914), 153; da szta Tejlovo obszlü'závati vrédila KOJ 1848, 112 vrédivši -a -e ko je uredil: Za dvej leti, szvoje lasztinsztvo vrédivsi, ide Atila nad Itálio KOJ 1848, 4 vrédjeni tudi vrédnjeni -a -o urejen, ustanovljen: Vrédjena je sztálna vojszka KOJ 1848, 106; Vrédnyena fárna soula je potrebüvala krájdo KOJ 1845, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vréme tudi vréime tudi vréjme -na tudi vréjmen -a s 1. čas: Tempus Vrejmen KMS 1780, A8; Vrejmen Idó KM 1790, 94; ſterim nyihovo vreime nepernáſſa tou ſzebov TF 1715, 7; kai da ono hüdo vreime pride SM 1747, 27; Kakda ſze obrné vrejmen na bolvánſztvo KŠ 1754, 10; Vrejme Dejve ſzpunyáva ſze BKM 1789, 3; liki mi je vrejmen dopüſcsalo BKM 1789, 3b; Steribi mogli pouleg vaſſega vreimena biti TF 1715, 7; Ár oni ſzonáſz malo vreimena kastigali SM 1747, 30; Gda je pa prisla punoſzt vrejmena KŠ 1754, 115; Ar ga je ſteo od vnogo vrejmena viditi KŠ 1771, 250; i doli ſzpiſzane do naſega vrejmena varvali BKM 1789, 2; Mi pa do tiſztoga vrejmena tu nehámo eden ſtertinyak vina SIZ 1807, 6; národe tisztoga vrejmena nej steo pretirati KOJ 1833, X; Modro nüczanye vrêmena KAJ 1848, VII; Do tisztoga vrêmena vzeme AI 1875, kaz. br. 2; vrêmena tak tam zaman ne troši BJ 1886, 5; Csi ſto vremeni bin dáva KŠ 1754, 10; steri zdai eno malo vreime ſaloſzni jeſzte SM 1747, 29; ſzem tak hüdo eto krátko vrejme potroso KŠ 1754, 240; i ſzkrblivo je zvidávao od njih ono vrejmen KŠ 1771, 7; Hválne peſzmi ſzo na vrejmen tak poſztávlene BKM 1789, 4; Na gvüsno vrêmen ſzlisajôcse Peſzmi BRM 1823, IX; O! blá'seno vrejmen KOJ 1833, IX; komaj csakalo vrejmen za v-soulo-idejnye KOJ 1845, 7; Vrêmen etak hitro preminé BJ 1886, 3; Ti nyim dávas hráno vu potreibnom vreimeni TF 1715, 47; vu potreibnom vreimeni ABC 1725, A6a; ſzvoi ſzád dá vſzvoiem vreimeni SM 1747, 25; Vu sterom (poſzleidnyem vreimeni) SM 1747, 29; vu vſzákom vrejmeni molécſi KŠ 1754, 113; Vtiſztom vrejmeni odgovorécsi Jezus ercsé KŠ 1771, 37; ki te vu etom ránom vrejmeni pozdrávlam KM 1783, 32; vu etom veſzelejsem vrejmeni pouzvo BKM 1789, 3b; Csi ſcsés, po vrejmeni bo’m ti vecs pripovidávala KM 1790, 32; Na ſzmrtnom vrejmeni zovi ga SŠ 1796, 11; vu vrejmeni obſzlu'sávanya zapitka SIZ 1807, 3; nego sze vu zdásnyem vrejmeni zácsa o'sivati KOJ 1833, X; naj nezamüdi v-právom vrejmeni szpuniti KOJ 1845, 4; stero prineszé szád svoj, vu szvojem vrêmeni TA 1848, 3; Vörjem po krátkom vrêmeni bomo nazáj poglednoli AI 1875, kaz. br. 1; Po vrêmeni dete porasté BJ 1886, 10; pred vrejmenom more mrejti KŠ 1754, 38; Záto pred vrejmenom nikoga ne ſzoudte KŠ 1771, 496; Z-vrêmenom csedno 'zivlênye BRM 1823, VII; ſzkrovnoſzti od vrejmenov vekivecsni ſzkrite KŠ 1771, 486 2. slovnična kategorija za izražanje glagolskega dejanja: Rázlocsna vrêmena KAJ 1848, IX; Meſzta i vrejmena, ka gde KŠ 1771, 338; Vrêmena-rêcs AIN 1876, 43; vrejmena-adverbium naréditi KOJ 1833, 106 3. vreme: dobro vrejme KŠ 1754, 166; dobro vrejmen bode KŠ 1771, 53; dokecs je vrejmen dopusztilo KOJ 1848, 6; jeszenszko vrêmen lisztje zdrevja doli pometalo AI 1875, kaz. br. 7; Vu mokrom vremeni BRM 1823, IX
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vsakolétni tudi vsakoléjtni -a -o prid. vsakoleten: vojszka z-vszakolejtne dácse placsüvana KOJ 1848, 106; Salamon je Czaszari vszákoletno dácso obecsao KOJ 1848, 22
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vtálati -am dov. dodeliti, podeliti: Csi mi pa vtálas dén radoſzti BRM 1823, 456; Jezus ti miloscso vtála BRM 1823, 76; Sto mi vtála Szrczi mojemi radoſzt BKM 1789, 106; On je pôsztao za nász áldov, Da bi vtálao vszêm blagoszlov KAJ 1848, 105; Nyemi, ki ti je vtálao blagoszlov KAJ 1848, 199 vtálati se -am se dodeliti se: Szoudba ſze ti vtála BKM 1789, 236
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vtrgnenjé -á s upor: Kriſztus nej je za vtrgnenyé ſtimao glih biti z Bougom KŠ 1754, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vužgáti -žgém dov. 1. prižgati: Gyújtani; vusgáti KOJ 1833, 158; jeli ne vu'zgé ſzvejcse KŠ 1771, 222; Niti ne vu'zgéjo poſzvejta KŠ 1771, 14; Vu'zgite vszi lámpáse BKM 1789, 12; Tam je žveplenice vužgao BJ 1886, 9; pren. Da vu nami ogyen tvoje lübavi vusgés KM 1783, 59; i düsevno ſzvojo ſzvetloſzt vnyej vusgá KŠ 1754, 127; Vu'zgi vu naſem ſzrczi tvo lübéznoſzt BKM 1789, 127 2. zažgati: Ovo eden máli ogyen tak veliki lejſz vu'zgé KŠ 1771, 750 3. ustreliti: Ta deklina dvá sztrlája na notarosovo 'zeno vu'zgála i jo na lehci zaranila AI 1875, br. 2, 8 vužgáti se -žgém se 1. prižgati se: jeli ſze záto vu'zgé ſzvejcsa KŠ 1771, 113 2. vžgati se, začeti goreti: Streha se je vužgála BJ 1886, 9 vužgéči -a -e žareč: tak môdre ocsi mela kak ti korine i vu'zgécse, kak ti szunce AIP 1876, br. 4, 5 vužgáni -a -o prižgan, goreč: Niſcse pa ſzvejcso vu'zgáno ne ſzkrije pod poſzoudo KŠ 1771, 193; pren. 'Sao mi je z-vusgánoga ſzrczá mojega KMK 1780, 106 vužgáno -ga sam. zažgana, žgalna stvar: jeli ſzte mi zarejzana i vusgána áldüvali KŠ 1771, 362
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vzdihovanje s vzdihovanje:
Leto veliko shaloſt nam da ozhitnu, saſtopit ta Zirku s' zhernim pokrita … inu sdihvajne im. ed. celliga meſta (IV, 369) ǀ nej ſo vezh marali sa jokajne, sdihuajne tož. ed. ſvojh Starishyh, Nevèſt, inu otrouk (III, 106)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vzéti vzèmem dov. 1. vzeti, narediti, da pride kaj h komu ali kam: nej je dobro vzéti krüh deczé KŠ 1771, 51; nego more krájdo v-rôke vzéti AI 1875, kaz. br. 6; i nyegove (knige) naprej vzemem BKM 1789, 8b; da prevecs ténte nevzemem vu pero KAJ 1870, 7; knige vzemem BJ 1886, 6; i vzeme ſzebom ſzedem drügi dühouv KŠ 1771, 41; Vzeme nám vſze blágo BKM 1789, 10; Pri polskom deli nyemi telikájše vnogo haska vzememo BJ 1886, 14; Vzemi me Sztoga ſzvejta KŠ 1754, 256; vzemi tvojo poſztelo KŠ 1771, 28; i vzemi vsza eta od méne KM 1783, 5; náj ménsega kaj ne vzemi KM 1790, 54; Vzemi me vu tvoje krilo SŠ 1796, 3; Vzemi me med verne tvoje BRM 1823, 5; Vzemite ino jeite SM 1747, 40; vzemte, jejte KŠ 1771, 89; naj vzeme brat nyegov 'zeno nyegovo KŠ 1771, 74; naj ſzprjhlivo korouno vzemejo KŠ 1771, 508; ka bi kaj vzéo zhi'ze ſzvoje KŠ 1771, 80; kaibi naſſega blisnyega ſene nevzéli TF 1715, 17; kaibi ſzlejpi pogléd vzéli SM 1747, 11; 'zeno ſzam ſzi vzéo KŠ 1771, 220; kaj ſzi ti vzéo ta dobra tvoja v'zitki tvojem KŠ 1771, 227; vzeuje vrouke krüh TF 1715; je vzéo i pehár KŠ 1754, 203; je priſao potop i vzéo je vſze KŠ 1771, 82; Vzéo je na ſze cslovecse tejlo BKM 1789, 45; Ki ſze je ponizo da Je na ſzé vzéo Ádama BKM 1789, 14; Ké je tejlo na ſzé vzéla BKM 1789, 20; vnougi dobrout, ſtere je od nyih vzéo KM 1790, 58; Zaszpáno dête na nárocsa vzéla AI 1875, kaz. br. 7; Hvála za dari, ké ſzmo od nyega vzéli SM 1747, 8; Csi ſzmo to dobro od Bogá vzéli KŠ 1754, 179; zobſztom ſzte vzéli KŠ 1771, 32; vzéli ſzo tejlo nyegovo KŠ 1771, 48; ſtere ſzo vzéle lampaſe ſzvoje KŠ 1771, 83; vu dományi oupraviczaj nyemi lejhko haſzek vzéli KM 1790, 58; pren. ſzvoi kris na ſze vzéti SM 1747, 29; i vzemem ſzrczé kameno ſztejla vaſſega KŠ 1754, 96; i kris ſzvoih na ſzébe vzeme SM 1747, 29 2. dobiti, sprejeti kaj duševnega ali duhovnega: nikákve obláſzti nad menom nebodo mogli vzéti TF 1715, 46; Racsun scsé vzéti Goſzpodin Boug od lüdi SŠ 1796, 27; stere dú'snoſzti cslovik na ſzébe vzéti more SIZ 1807, 9; Kristussa kſzebi vzemem SM 1747, 49; Vzemes ono blá'sensztvo KM 1783, 218; têm le'zê vzemes môcs nad nyim KAJ 1870, 91; da vrág nikakse moucsi nad menom nevzeme ABC 1725, A5b; i nigdár moucſi nad menom ne vzeme KM 1783, 56; K-ſzebi vzeme Kriſztus naſe düſe SŠ 1796, 8; stere dú'snoſzti cslovik na ſzébe vzeme SIZ 1807, 9; Bôg, ki v sztráh vzeme lüdsztvo TA 1848, 14; vsze ono szpráviscse v-tanácsivanye vzeme AI 1875, 2; i mi tak ſzvétoga Düha vzememo SM 1747, 17; nyegovo rejcs po pozványi gori vzememo KŠ 1754, 126; 'Sitka ürocsino vzememo SŠ 1796, 45; Záto vzemete 'zmetnejſo ſzoudbo KŠ 1771, 76; Szmrtjom hüd’ konecz vzemete BKM 1789, 270; Vucſitelje, ſteri vrouke ne vzemo nei kaibi tolmacſili návuk vöre TF 1715, 5; Csi nam vzemejo Postejnye SM 1747, 80; kaj odpüscsanye grejhov vzemejo KŠ 1754, 79; gda csüjejo to rejcs, preczi jo zradoſztyom vzemejo KŠ 1771, 112; Vzemmo dobri, vzemmo hüdi ovo ſzvesztvo KM 1783, 63; Tam vecſno radoſzt vzemejo BKM 1789, 126; Jezuſa ki v-ſzrczé vzemo SŠ 1796, 37; právde-podsztavo tüdi vtanácsivanye vzemejo AI 1875, kaz. br. 2; Iména Bosjega zamán nevzemi vu tvoja vüſzta TF 1715, 13; zaman ne vzemi vu tvoia vüszta ABC 1725, A4a; Vzemi k ſzebi mo düſo SM 1747, 71; Lejpi poklon vzemi BKM 1789, 17; vzemi tak za kincs té zahválnoszt KAJ 1848, 6; vſze na bougsi ſztrán vzemimo KŠ 1754, 54; Vzemmo tou dobrouto BKM 1789, 105; Priliko od vnougi mrtvi ſzi vzemimo BKM 1789, 405; Vzemte ſzvétoga Dühá TF 1715, 34; lebko zvelicsanya vzemte KŠ 1754, 63; ni nikaj 'znyé ne vzemte KŠ 1754, 157; vzemite Dühá ſzvétoga KŠ 1754, 194; Vzemte na ſzé járem moj KŠ 1771, 37; Naj ne vzemes najem hüdi KŠ 1754, 257; nai vi obecsanye vzemete SM 1747, 27; naj vzemejo odpüscsanye grejhov KŠ 1754, 76; biu Kriſztus je, Sto bi mi nyega vzéo KŠ 1754, 262; naj bi eto tesko delo na ſzébe vzéo BRM 1823, IV; dabi ſzinovcſino vzéli KŠ 1754, 115; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; Od tébe kaj ſzem vzél, na dobro mi naj bo BKM 1789, 367; kai ſzi prekleſztvo moje na tébe vzél SM 1747, 52; On je grehouv naſſih plácſo na ſzé vzél SM 1747, 12; ino je vzél Oblübo ſzvétoga Duhá SM 1747, 14; Kákse zapouvidi je vzéo Abrahám od Bouga KM 1796, 17; rúszki boj za Czaszara 'sáloszten konecz je vzéo KOJ 1848, 119; kâ je delo konec vzelô KAJ 1870, 133; Krisztus je Vzéo nájem za sztálno vernoszt KAJ 1848, 120; I mi ſzmo vſzi 'znyegove punoſzti vzéli KŠ 1771, 265; dára, ſteroga ſzo Apoſtolje z-Nebéſz vzéli KM 1796, 117 3. zavesti se, vedeti, opaziti: ino nai vpamet vzeme, jelie on eſche natom ſzveiti TF 1715, 43; Reics Bosjo ſzlisſimo, napametjo vzemo SM 1747, 81; trám pa vu tvojem ouki na pamet ne vzemes KŠ 1771, 21; Ka more na pamet vzéti od Adjectivumov KOJ 1833, 29; stero vſzáki lehko na pamet vzeme BRM 1823, II vzéti se vzèmem se 1. vzeti se: se velki hasek vzeme njénoj (gos) pérji AI 1878, 24; naj ſze po etom betégi na pout etoga ſzvejta vzemem KŠ 1754, 242; Vſzáko ſztvorjenyé Bo'ze ſze naj zhválo dávanyem vzeme KŠ 1754, 168; pren. Ivani krſztiteli ſze gláva vzeme KŠ 1771, 47 2. oditi, zbežati: Jezus vzéo ſze je z-Galilee KŠ 1771, 61; vö idoucsi na pout ſzmo ſze vzéli KŠ 1771, 407; Tou vidévſi Filiſzteuske, na pobejg ſzo ſze vzéli KM 1796, 57 3. zavesti se: I Peter ſze na pamet vzeme i ercsé KŠ 1771, 379; Na pamet ſze vzemo SM 1747, 81; Gori ſze 'se z-büdi, na-pamet ſze vzemi SŠ 1796, 10 vzémši tudi vzemévši -a -e ko je vzel: Pri toga (preminoučega vrejmena) naprávlanyi, za fundamentum vzémsi trétyo jedinszko persóno KOJ 1833, 84; Poszlavcov-kucsa na prêpolo'zeno podsztavo vtanácsivanye vzemévsi AI 1875, kaz. br. 2 vzévši -a -e ko je vzel: formo ſzlü'zbeno na ſzé vzévſi KŠ 1754, 106; i vzévſi ti pét lejbov krüha, hválo je dáo KŠ 1771, 48; gvant mi je gotovi, Na ſzébe ga vzévsi, hocsem ſze ſzvejtiti SŠ 1796, 77; Szlovenſzke Gmaine, i na pamet vzévsi, kaj one knige potrebüjejo BRM 1823, IV vzéti -a -o 1. vzet: ki je od váſz vu nébo vzéti KŠ 1771, 342; je okouli vzéti od vojſzké KŠ 1771, 242; Jezus je vzéti vnébo BKM 1789, 110; ſzmrt ino obláſzt vzéta Vrági BKM 1789, 46; je on gori vzéto ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109; naj vzéto blágo nazáj povrnémo KMK 1780, 44; Hválna peszem za vzéto obládnoszt TA 1848, 7; tejlo ino ſz. krv navküp vzéto jejmo KŠ 1754, 205 2. ustvarjen: vu zemlo, z-ſtere je vzéti KM 1796, 7; cslovek z zemle vzéti TA 1848, 9; Z-Zemlé ſzmo vzéti BKM 1789, 355 3. upoštevan: Eto je v-pamet vzéto od táksi AI 1875, br. 1, 2; ono dugoványe nede v-právdo vzéto AI 1875, kaz. br. 2; záto, ka ſzo ſyllabe nej bilé vu gvüsen mertük vzéte BKM 1789, 2b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vzrejen prid. vzgojen:
Achilles de ſi lih je bil vmej deklizami ſrejen im. ed. m (III, 594) ǀ Mojſſes, kateri s' mladiga je bil ſrejen im. ed. m v' Duori Krajla Faraona (IV, 106)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
záčati -am dov. začeti: Gda bi pa jaſz zácso eta gúcsati KŠ 1771, 376; ki bi eto delo zácso grajati BKM 1789, 8b; Etak da bi pſenicza lipou zácsala ráſzti KŠ 1771, 434; naj tou dobro ſtero je zácsao, i dokontsa KŠ 1754, 125; kaj je ſzvejt ſztvoriti zácsau KŠ 1754, 24; Kakda je je zácsao i obrédo KŠ 1771, 263; Té je na tou zácsao bej'sati KM 1790, 18; Manaſſes je hüdou zácsao KM 1796, 71; Zdâ szi je zácsao premislávati KAJ 1870, 155; geto ſzo ga zácsali niki vö gláſziti KŠ 1771, 527; na tou szo zácsali stüke zlejvati KOJ 1848, 47 záčati se -am se začeti se: nego sze vu zdásnyem vrejmeni zácsa o'sivati KOJ 1833, X; Gda sze eden sereg szrsnyôv Sztrasno zácsa zmênyati KAJ 1870, 17; Gda ſze je zácſau té dén ſzvetiti KŠ 1754, 26; i zácsao ſze je ftáplati KŠ 1771, 49; na keliko ſze je zácsalo, je drügo Bo'ze ſzkrbi KŠ 1771, A4a; ka ſzo ſze dári vnami zácsali KŠ 1771, 442; Kakda ſzo ſze zácſale te moke KM 1796, 106 záčavši -a -e ko je začel: kaj gori nadigáva lüſztvo vucsécsi po czejloj Judei zácsavsi od Galilee notri do técz KŠ 1771, 250
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zadòsta prisl. zadosti, dovolj: Ino ako vám je tou nei zadoſzta zglednite ſze TF 1715, 6; zadoſzta, ti ſzi zmenom SM 1747, 74; naj te morem zadoſzta lübiti KŠ 1754, 229; vöra je nej zadoſzta KŠ 1771, 442; Naj li ſzam jaſz zadoſzta veliki KM 1790, 20; Zadoſzta ſzo oni ſzkákali KM 1796, 75; geto ſze je zadoſzta naprêplacsárov nej naislo BRM 1823, IV; Tu szo Vogrinje zadoszta doubili KOJ 1848, 9; Ka za vrêloszt je Bôg vszem dao? Zadoszta KAJ 1870, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zadržávati -am nedov. zadrževati: Tartóztatni; zadr'sávati KOJ 1833, 175; Ono csloveka zadr'záva Od szteze vecsnoga plámna KAJ 1848, 3; Vu poszlov obvrsávanyi Károla pa Törszki Czaszar zadr'sáva KOJ 1848, 106; lagoji prilik ſze ogibati, ſtere náſz od Bogá lübéznoſzti zadr'sávajo KM 1796, 45; grêhov te mladoſzti Mi Ti nezadr'závaj BRM 1823, 141; Cſi bodes hüdoubo zadr'sávao, ſto more obsztáti KM 1783, 168; i da je ſzvojo plácso po ſparanyi zadr'savao KM 1790, 58; szo szvoje kmete vu lutheránsztvi zadr'sávali KOJ (1914), 152 zadržávati se -am se 1. zadrževati se, izogibati se: mogao szam sze od poszlovenüvanya naprejprihájajoucsih Péld zadr'sávati KOJ 1833, 13; Szám Gejza sze je doetimáo zadr'sávao za krsztsenika sze ováditi KOJ 1848, 11; szo sze z-turobnoszti od vszáke igre zadr'sávali KOJ 1848, 15 2. muditi se, ostajati daljši čas: mejſzta, vu ſteri ſze düſe zadr'sávajo KMK 1780, 16; vu tvojem ſzrczi, v nyem ſzi ſze zadr'sávao KM 1783, 146 3. dalj časa se pogovarjati: I zgoudilo ſze je, gda bi ſze one zadr'závale nad tejm KŠ 1771, 254
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zahválno prisl. hvaležno: naj zahválno tebi ſzlü'sim KMK 1780, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zakápati -am nedov. pogubljati: i grejh me zakápa BKM 1789, 106; i grêh me zakápa BRM 1823, 75
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zaletǜvati se -ǜjem se nedov. zaletavati se, posegati: nego bole sze vu nyegovo Dalmácio zaletüvati povüpa KOJ 1848, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zaplèsti -pletém dov. zaplesti: porobi ga, gda ga zapleté vu zanke szvoje TA 1848, 8; Pávuci szi vlaké tcséjo, V-stere porob zapletéjo KAJ 1870, 106 zaplèsti se -pletém se zaplesti se: sze je 'Siga na telko v-dugé zapleto KOJ 1848, 52 zaplèteni -a -o zapleten: eden járecz, med kopinyom zapleteni KM 1796, 18; drügoucs ſze pa pá vnyé zapleteni obládajo KŠ 1771, 721; pren. I zapleteni ſzam v-mre'se ſztrasne ſzmrti KM 1783, 267; Vu etakse pogibelne okolsztave zapleteni András II. KOJ 1848, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zbüdìti tudi zbidìti -ím dov. 1. zbuditi, prebuditi: Serkenni, zbüditi, drasztiti KOJ 1833, 171; zbiditi ſzini KŠ 1771, 173; ka ſzam te náto zbüdo KŠ 1771, 468; Zbudo je je vihér KAJ 1870, 30 2. obuditi: kaj je zmo'zen Boug zetoga kaménya zbüditi ſzini Ábrahámi KŠ 1771; Na ſzoudnyi dén zbidis ti ſzám BKM 1789, 404; Na ſzoudnyi dén zbidis ti ſzám SŠ, 1796, 138; i zbidi ſzemen brata ſzvojega KŠ 1771, 74; onoga, ki je zbüdo Jezuſa zmrtvi KŠ 1771, 464 3. vzbuditi: I zbüdi mi v-szrdczi csütênye vüpazni KAJ 1870, 5 zbüdìti se -ím se zbuditi se: ako ſze zbüdim (gori obudim) po tvojem keipi SM 1747, 32; Snah se mérno zbüdim BJ 1886, 7; Gda se pa zbüdimo BJ 1886, 7; zbüdi ſze, ki ſzpis KŠ 1771, 584; Zbüdte ſze vſzi BKM 1789, 368 zbǜdjeni -a -o obujen: kaj je Ivan zbüdjen od mrtvi KŠ 1771, 197; Csészt z-mrtvi zbüdjenomi KAJ 1848, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zevdàriti -vdárim dov. zadati: rane, stere szo Kruci vogerszkomi Králevsztvi zevdárili KOJ 1848, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zgànjati zgánjam nedov. 1. izganjati: i kaj vu poglavniki vragouv zgánya vragé KŠ 1771, 110; Sczevovi ſzinovje hüdou zgányajo vragé KŠ 1771, 400; vragé zgányajte KŠ 1771, 32; vu iméni mojem bodo vragé zganyali KŠ 1771, 156; i vragé je zganyao KŠ 1771, 106; nej ſzmo vu tvojem iméni vragé zganyali KŠ 1771, 23 2. pridobivati: Nedaj mi márnoga Dobicska tak zganyati KAJ 1848, 227 zganjajóuči -a -e izganjajoč: vidili ſzmo ednoga zgányajoucsega vragé KŠ 1771, 131; niki z-'Zidovov vragé zganyajoucsi KŠ 1771, 401
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zgübìti tudi zgibìti -ím dov. 1. izgubiti, postati revnejši za kako stvar: naj vſze, nikaj ne zgibim 'znyega KŠ 1771, 285; nezgibi nájem ſzvoj KŠ 1771, 34; Glédajte ſze, naj ne zgibimo, ſtera ſzmo delali KŠ 1771, 737; da Törci zgibijo 30 jezér KOJ 1848, 106; da bi vſza ſzvoja na etom ſzvejti zgübo KMK 1780, 71; kaj, ſtere ſzi meni dáo, nej ſzam 'znyih zgübo ni ednoga KŠ 1771, 325; Szmrt .. Ár je ſzvoj 'zálecz zgibila BKM 1789, 94 2. postati revnejši za kako duhovno dobrino: I cſi bi ſze mi pripetilo Jezuſſa zgibiti KM 1783, 83; Ni nyega nigdár ne zgibim BKM 1789, 93; I Nebéſz nezgübim BRM 1823, 9; Vu szmrti pa trôst szvoj Zgübi KAJ 1848, 4; tak po grejhi nyou (vero) zgibimo KŠ 1754, 79; Csi ga pa povr'zete, Zgübite to zmo'znoſzt BRM 1823, 8; szillabe etaksi nomeni vszi zgibijo KOJ 1833, 23; naj ete dobroute ne zgibimo KŠ 1754, 138; da bi tákſe dobroute, ino blásenſztva nezgübo SM 1747, 22; teda je ono zgübo SM 1747, 5; Ejva i Ádam ſzta czilou vſze tou zgübila KŠ 1754, 96; ſzo tvoi leipi keip zgübili SM 1747, 51 zgübìti se -ím se izgubiti se: i vüpanye ti nevolni sze nezgübi na veke TA 1848, 8 zgǘbivši -a -e ko je izgubil: Zápola János zgübivsi dvá zagovornika KOJ 1848, 80 zgǜbleni -a -o izgubljen: Od zgübléne ovczé KŠ 1771, 221; Gda bi on ſzvojega ocsé zgüblene ſzomaricze iſzkao KM 1796, 53; Stere ſzi meni dáo i niſcse je 'znyih nej zgübleni KŠ 1771, 323; i zgüblen je bio, i nájden je KŠ 1771, 223; Ali naj ne bode nad menom zgüblena moka tvojega Sziná KM 1783, 193; szi zapelana i zgüblena ovcsicza KOJ 1845, 49; angyelje ſzo nám nazáj ſzpravili naſe zgübleno zvelicsanye KŠ 1771, 602; Nazáj nám je zgübleno, Szpravo vecſno bláj'zenſztvo BKM 1789, 101; Záto, i kiſzo záſzpali vu Kriſztuſi, zgübleni ſzo KŠ 1771, 522; tak ſzo vſza tákſa dela zgüblena KŠ 1771, 438
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zmìsliti zmíslim dov. 1. izmisliti si: Koholni; zmiszliti, kovati KOJ 1833, 163; Zmiſzli prouti Jezuſi, Tákso jálnoſzt BKM 1789, 41; Poganszki grozovitnik szi nekaj sztrasnejsega zmiszli KOJ 1845, 85; Bili ſzo, ki ſzo zmiſzlili: Právda je záto dána BKM 1789, 245; i tou ſzo na nyega zmiſzlili KM 1796, 122 2. iznajti: mline na kumpaj, stere je Belizár vojvoda zmiszlo KOJ (1914), 97 3. spomniti se, domisliti se: Nikaj nemore me ſzrcze zmiſzliti, Kaj bi dáo tebi BKM 1789, 78; ár ſzám, Ka ſzi cſinim, Niti ſzi ſzám ne zmiſzlim BKM 1789, 78; csi ſzi zmiſzlis ſzvoje ſztálnoſzti SŠ 1796, 51; ino nai ſze zmiſzli ſztoga, kaj od greiha prázen biti nemore TF 1715, 43; ino nai ſzi zmiſzli ztoga SM 1747, 42; Zmiſzli, kak velika te csáka ſztrahota KM 1783, 256; Dönok zmiſzli ſzi i tou BKM 1789, 324; Zmiſzlimo ſzi záto z-nebeſzka orſzága SŠ 1796, 131; té ſze naj zmiſzli ſzám vu ſzebi KŠ 1771, 545 zmíšleni -a -o 1. izmišljen: Vezdásnya csüda ſzo pa zmislena jálnoſzt KŠ 1754, 11b; Pokójnih lüdih szem i tá idejnye je zmisleno KOJ 1845, 97; tak prouti tomi nikaj nouvoga i zmislenoga vſzebi zdr'záva KŠ 1754, 5b; kotera iſztina pogléd májo modrouſzti vu zmislenoj pobo'znoſzti KŠ 1771, 607; Eſzi ſzlisijo poganſzki zmisleni Bogovje KŠ 1754, 10; Ár ſzmo nej zmodrouſztyov zmislene fabule naſzledüvali KŠ 1771, 718; pomoucs iscsejo vu zmislenih molitvaj KOJ 1845, 106; I vu ſzkopouſzti zmislenimi ricsmi bodo zvami tr'zili KŠ 1771, 719 2. iznajden, postavljen: Pitanya znaménya szo za premenyávanya glásza volo zmislena KOJ 1833, 10; Pitanya znaménya szo za premenyávanya glásza volo zmislena AIN 1876, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zmòžnost -i ž 1. mogočnost: Ar je tvoje zmoſnoſzt TF 1715, 25; Ar ie tvoie Zmosnoszt ABC 1725, A4b; Boſa zmoſnoſzt me zderſi SM 1747, 76; tvoja je zmo'znoſzt KŠ 1754, 180; komi bojdi i zmo'znoſzt KŠ 1771, 711; Hválim te nezgrüntana zmo'snoszt KM 1783, 5; Hodi, Bogá nebeſzkoga zmo'znoſzt BKM 1789, 26; zmo'snoszt Bo'sánsztva KOJ 1845, 124; Zmo'znoszt KAJ 1848, V; vu moucsi zmo'znoſzti nyegove KŠ 1771, 586; rokou tvoje zmo'snoſzti vo raſzpreſztri KM 1783, 11; Neſzkoncsane zmo'znoſzti Boug KM 1796, 3; Od grêha zmo'znoszti velike KAJ 1848, 2; ako je tvoioi Zmosnoſzti na Diko SM 1747, 63; da tvojoj ſzvétoj zmo'znoſzti zahválimo KŠ 1754, 224; Velikoj tvojoj zmosnoſzti BKM 1789, 5; tvojo zmoſnoſzt zbantüvau TF 1715, 46; da tvoio zmosnoſzt gláſzim SM 1747, 57; da tvojo ſz. zmo'znoſzt ne razdreſzelim KŠ 1754, 233; premiſzlimo Bogá zmo'snoſzt KM 1796, 4; Zvisávajte bo'zo zmo'znoszt KAJ 1848, 106; mocſni boidite vu zmoſnoſzti nyegove moucſi SM 1747, 26; da obiljávate vu zmo'snoſzti Dühá ſzvétoga KŠ 1771, 482; ki ſsi dopüſzto vu zmo'snoſzti Jedinſztvo moliti KOJ 1783, 11; pred tvojov ſz. zmo'znoſztyov rad ſzpoznam KŠ 1754, 230; pridoucsega vu obláki zmosnoſztyom vnougom KŠ 1771, 145; blagoszlovi me ſztvojom zmo'snosztyom KM 1783, 56; Navküp z-ſzvétim Dühom Zmosnoſztjom ednákom SŠ 1796, 6; i zmo'znoſzti nebeſzke ſze gibale bodo KŠ 1771, 243; prouti zmo'znoſztim KŠ 1754, 105 2. zmožnost, sposobnost: I dáo ji je te pozoj zmo'znoſzt ſzvojo KŠ 1771, 789; I mené Je obdr'zála zmo'znoszt BKM 1789, 16; Tô zmo'znoſzt nyegovo Szká'ze nyega delo BRM 1823, 10; grüntao szi szi zmo'znoszt TA 1848, 7; Gda bodes na dobro ravno, Sztvojov zmo'znoſztjov BKM 1789, 6; Tere ſzvom zmo'znoſztyom BKM 1789, 17; od Satana Zmoſnoſzti odkupis SM 1747, 51; znamejnya ſzo vcsinyena med vami i vmo'znoſztaj KŠ 1771, 551
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
znój -a m znoj, pot: Znój Veriték KM 1790, 93(a); Veriték; znój, pot KOJ 1833, 181; Oh keliko znója tocſijo tesáczke KM 1783, 216; za méne ſzi krvávi znoj tocso KŠ 1754, 237; Peri me ſztve ſzmrti znójom KŠ 1754, 256; je predgao ſztrüdom i znójom KŠ 1771, 433; ka ſze je ſz-krvávim znójom potio KM 1796, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
živéčni -a -o prid. živahen: szo eden mládi, 'sivécsni Goszpoud odlocseni KOJ 1845, 3; Prevecs 'sivécsni Matyas KOJ 1848, 62; po sterom znájo lüsztva bole 'sivécsna posztáti KOJ 1848, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
živléinje tudi živléjnje tudi živlénje -a s 1. življenje: Ponizno nyegovo 'zivlejnye KŠ 1754, 106; Vucsenikov na ſzvejti 'zivlejnye KŠ 1771, 31; Natom ſzvejti je tve 'sivlejnye ſzkvarjeno SŠ 1796, 9; Z-ſzlobodnov radoſztjov 'zivlênye BRM 1823, VII; odküpleni zmárnoga vaſſega vandranya ('zivlejnya) od otsákov dánoga KŠ 1754, 119; notri do naſega 'zivlejnya KŠ 1771, A2b; Da kak ne po'zmécsamo 'zivlejnya telovnoga BKM 1789, 19; ponáčišenje živlenja AI 1878, 8; stvár, štera se svojemi živlenji veseli AI 1878, 3; ſteri vſzákoi ſztvári ſivlenye dáva TF 1715, 47; Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6a; Na ſzvéto ſivlenye SM 1747, 2; Dai mi Kerſzcsánſzko ſivleinye SM 1747, 53; Ka razmis po .. Nyegovo odicseno 'zivlejnye KŠ 1754, 106; Ár ſzo i 'zene nyihove premejnile prirodjeno ſzebi 'zivljejnye KŠ 17 71, 449; Krt je za podzemleno živlejnje stvorjen AI 1878, 10; vsepovséd nájdemo živlenje AI 1878, 3; po hudom csefketanyi i 'zivlejnyi KŠ 1754, 164; Kákſi morete biti vi vu ſzvétom 'zivlejnyi KŠ 1771, 723; ga ſz-ſzvojim 'zivlejnyem zatai KŠ 1754, 21; ki ſzo ſzvojim mrſzkim 'ſivlejnyem potop napelali KM 1796, 10 2. uživanje: ſzveſztvom 'zivlejnye brezi ſzvétoga 'zitka KŠ 1771, 508; Z vrêmenom csedno 'zivlênye BRM 1823, VII; ino ksivlényem ſnyegovimi dármi SM 1747, 19; po vugodnom ſivlenyem ſzvéte Vecsérje SM 1747, 22; Csedno 'zivlênye z-blágom KAJ 1848, VII 3. živež: I razdejlo nyima je vſze 'zivlejnye KŠ 1771, 222; ki je tvoje 'zivlejnye pojo KŠ 1771, 224
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.