Agrigencius m osebno lastno ime Agrigentski: Gregor Agrigentius im. ed. s' enem perſtem ſledno boleſan je pregnal (II, 200) Ni jasno, kdo s priimkom po siciljanski pokrajini Agrigento je mišljen.
Akvino zemljepisno lastno ime de Akvino cit. pril. osebno lastno ime Akvinski: Inu s. Thomas de Aquino samerka (I/1, 102) ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Dominicarny s' Thomasam De Aquino (III, 200) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Thomas de Aquino (III, 428) Aquino, mestece v južni Italiji med Rimom in Neapljem, po katerem se je imenovala plemiška družina sv. Tomaža Akvinskega; → Tomaž 2., → Akvinas, → Akvinates.
angelika -e ž zdravilna rastlina angelika: Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica im. ed., Bittonica, Valeriana, Rosmarin, Lorber, roshni jeſſih, inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) ← srlat. angelica ‛angelika’
beg m beg, tj. hitro umikanje: Proſsite pak, de vaſh bejg im. ed. ne bò po simi (I/2, 200) ǀ ſe je bil v'bejg tož. ed. ſpuſtil (II, 355) ǀ ter v'bejgſe tož. ed.+ ſpuſti (II, 125)
Benečija ž zemljepisno lastno ime Beneška republika: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Benezhia im. ed. s' Lorenzam Juſtinianam (III, 200) Benéška repúblika (697–1797)
bitonika -e ž rastlina betonika, tj. Betonica officinalis: Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica, Bittonica im. ed., Valeriana, Rosmarin, Lorber, roshni jeſſih, inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) ← it. bettonica < lat. vettonica ‛betonika’
Ciprian(us) -na m osebno lastno ime Ciprijan: Kadar je letu S. Cyprianus im. ed. shliſhal ſe je zhudil ǀ S. Cijprianus im. ed. poterdi ǀ Taku je djal Cartagoneſerjom S. Cyprian im. ed. ǀ S. Cijprian im. ed. pravi ǀ vaſs sfetovam s'S. Cyprianam or. ed. ǀ shiher porezhem s'S. Cyprianam or. ed. Sv. Cecílij Cipriján (200/10–258), krščanski pisec in mučenec
čebelski -a prid. čebelji: en takorshen duor ſe more perglihat enimu zhebelskimu daj. ed. m pannu (III, 169) ǀ prezej gre en zhebelski tož. ed. m pann yskati (I/1, 200)
dodeliti -im dov. dati možnost: Bug dodelli 3. ed. tebi de bi v'taisti pusledni uri riſnizhnu mogal rezhi (I/1, 200)
Druzila -e ž osebno lastno ime Druzila: S. Ioannes to mortvo Druſillo tož. ed. je bil oſhivil (II, 200) SP omenja hčer Heroda Agripe in Feliksovo ženo z imenom Druzíla (SP Apd 24,24), ne pa tudi, da bi jo sv. Janez oživil.
Francija ž zemljepisno lastno ime Francija: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Francia im. ed. s' Dionyſiam (III, 200) Fráncija, kraljestvo v Zahodni Evropi
franciskanar -ja m frančiškan: Ioannes de Fano pishe od duejh Franciſcaneriu rod. dv. (III, 214) ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Dominicarny s' Thomasam De Aquino, Franciſcanary im. mn. s' Bonaventuram (III, 200) ← nem. Franziskaner ‛frančiškan’
gosti1 mn. gostija: kadar so gostij tož. mn. raunali, takushnim per Misi tu pervu mejstu ſo dali (I/1, 149) ǀ pishe Cicero, de goſtij tož. mn. ludje ſo bily ſmislili, sa tiga urshoha volo, de bi veliku priatelnou ſi sadobili (IV, 342) ǀ najde de en kloshter je bil ſiſydan Kir je njega hisha ſtala, ter ſamerka da 200 lejt je v'goſtjeh mest. mn. bil (II, 87) Prim. pri Pleteršniku gostȋ ž mn. ‛Gastmahl’; → gostje.
Grecija ž zemljepisno lastno ime Grčija: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam Grætia im. ed. s' Baſiliuſam (III, 200) ← lat. Graecia ‛Grčija’
gvardijan -a m gvardijan: P: Guardian im. ed. s'tovarsham vahta, inu moli per merlizhu (I/1, 200) ǀ poshle proſsit P: Guardiana tož. ed. (I/1, 199) ← srlat. guardianus ‛gvardijan’, tj. ‛predstojnik frančiškanskega samostana’
Idelfonzus m osebno lastno ime Idelfonz: Kakor pravi: S. Idelphonſus im. ed. (I/2, 31) ǀ pravi S. Idelphonſus im. ed. (III, 200) Sv. Ídelfonz (pribl. 607–667), nadškof v Toledu
jesih -a m kis: je ſturil, de voda, inu jeſſih im. ed. ſo dobru vinu ratali (III, 517) ǀ Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica, Bittonica, Valeriana, Rosmarin, Lorber, roshni jeſſih im. ed., inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) ǀ krish ushe Cimpraio, shauzh s'jeſiham or. ed. mejsheio (II, 547) ← srvnem. eʒʒīh ← vlat. *atēcum < lat. acētum ‛kis’
klošter -tra m samostan: en kloshter im. ed. je bil ſiſydan Kir je njega hisha ſtala ǀ Enkrat ſo mimu njegoviga kloshtra rod. ed. rajshali Agarenary ǀ je bil kuto ſlekil, s'kloshtra rod. ed. pobegnil, inu nuno upelal ǀ hualeshni ſe temu kloshtru daj. ed. iskaſheio ǀ ſi neprej vſame v'en Kloshter tož. ed. pojti ǀ gredò v'kloshter tož. ed. proſio ſa koſilu ǀ ſe pouerne v' kloſhter tož. ed. ǀ G. Boga na ſvojh ramah v' Kloſter tož. ed. neſſe ǀ gre v'ſuoj klohster tož. ed. ǀ kakor bò v'Chloshtar tož. ed. prishal ǀ veni uri ſe je vſe v' tem kloshtri mest. ed. preobernilu ǀ venem Kloſhtri mest. ed. je prebival ǀ Ceſarſtvu je bil sapustil, inu venem Kloshtru mest. ed. tardo pokuro dellal ǀ v'katerem kloſtru mest. ed. 200. Minihu je prebivalu ǀ otroka je bila pred kloshtram or. ed. puſtila ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri im. mn., inu puszhave, kateri nepolnio Nebù, ampak tudj hishe teh ſakonskyh ǀ mattere, inu shtiferze tulikajn taushent divizhnyh Kloſtrou rod. mn. ǀ sheſt velikih kloshtru rod. mn. je bil ſturil siſydat ǀ leta shiba, v' rokah te Vishishi je ſilnu potrebna, inu nuzna tem Kloshtram daj. mn. ǀ v' te kloshtre tož. mn. ſe saperat ← srvnem. klōster < stvnem. klōstar ← srlat. clostrum ‛samostan’ iz lat. claustra ‛zapah, ograja’
Konstanciensis m osebno lastno ime Konstanški: Conradus Conſtancienſis im. ed. shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu ſtrupu (II, 200) → Konradus 1.
lorber -ja m lovor: Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica, Bittonica, Valeriana, Rosmarin, Lorber im. ed., roshni jeſſih, inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) ǀ ſò vſadili en selen lorber tož. ed. (IV, 49) ǀ Na tem drugem ſtebru je ſtal Albertus ta I s' Odleriam sedezhem na enem visokem lorberiu mest. ed. (III, 204 s.) ← nem. Lorbeer < stvnem. lōrber(i) ← lat. laurus ‛lovor’ + stvnem. beri ‛jagoda’
Milan m zemljepisno lastno ime Milano: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Canſtantinopel s' Chryſoſtomam, Milan im. ed. s' Ambrosham, Grætia s' Baſiliuſam (III, 200) → Mediolanum
Neocesariensis m osebno lastno ime iz Neocezareje: Grogor Neoceſarienſis im. ed. je hribe premikal (II, 200) Sv. Grêgor iz Neocezarêje (pribl. 213–med 270 in 275), v maloazijskem mestu Neocezareja rojeni čudodelnik, škof
Odo m osebno lastno ime Odo: pravi S. Odo im. ed. (III, 200) ǀ Odo im. ed. kartajſerskiga ordna (II, 123) 1. Sv. Ódo Clunyjski (pribl. 880–942), prenovitelj meništva, pisec 2. Neki kartuzijanski menih
Pariz m zemljepisno lastno ime Pariz: v' tem Krajlevim meſti Paris im. ed. je bila ena ſilnu ſtrupena kuga (IV, 200) ǀ Lete misly je bil tudi en Turski Basha, katiri na Puſtno Nedello je bil v' Paris tož. ed. pershal (V, 166) Paríz, frc. Paris, frc. kraljevo mesto; možen bi bil tudi nastavek Paris.
Petrov -a prid. Petrov: ſama ſeniza Petrava im. ed. ž ſledniga bolnika je oſdravila (II, 200) ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau, Regeringo Noeſſavo, Zhednoſt Samuelavo, oblaſt Petravo tož. ed. ž (IV, 28) → Peter 1.
pihati -am nedov. pihati: en mozhan veiter ſazhne pihat nedol. (V, 381) ǀ taku dolgu s'ſvojmy peruti tepe, inu piha 3. ed., dokler s'kusi to ſonzhno gorkuto tu gnesdu ſe vuname (I/1, 200) ǀ perloshite vogle, pihajte vel. 2. mn. mozhnejshi, obernite moje truplu de pouſot ſe bo peklu, inu gorelu (III, 408)
pikati nedov. pikati, tj. 1. bosti: zhebelle resdrashi, katere ga sazhneio pikat nedol., inu bosti (I/1, 200) 2. zobati: tize ſo menile, de je pravu naterlih grosdje, satoraj ſo taiſtu kluvale, inu pikale del. mn. ž (III, 572)
Polibus m osebno lastno ime Polibij: Polibus im. ed. pishe, de Ajdje Lacedemonary ſo taku mozhnu zhaſtili Tempel nyh Bogine Palladis, de v' taiſtem obedn ſe nej ſmel ſmiati (IV, 257) Políbij, gr. Πολύβιος (pribl. 200–129 pr. Kr.), pisec
prebivati -am nedov. prebivati, bivati: dolgu zhaſsa obedn nej mogal v'taisti hishi prebivat nedol. ǀ je hujshi s'eno hudo sheno prebiuat nedol., kakor pak s'enem lintuornam ǀ de bi yh puſtil prebivati nedol. na uni ſtrani Jordana ǀ v'eno drugo deshelo, pod drugiga Firshta gresh prebivat namen. ǀ je bulshi sa mene de prebivam 1. ed. per letej nepametni shivini ǀ v' temmi tega greha prebivash 2. ed. ǀ S. Duh v'taisti zhisti dushi prebiva 3. ed. ǀ katiri ſpodobnu per S. Mashi prebiua 3. ed. ǀ kateri v' nashih hishah prebivate 2. mn. ǀ tamkaj levi prebivaio 3. mn. ǀ Kir tij paklenski lintuorni prebivajo 3. mn. ǀ Tize prebiuaio 3. mn. v' lufti, ribe v' vodi ǀ ſo ſvojo krij prelili, ter prebivio 3. mn. v' Chriſtuſu Jeſuſu ǀ v'Christuſu prebivajte vel. 2. mn., kateri vam oblubi enu dobru prebivalshe ǀ shiher bosh prebival del. ed. m v'mej levuami, kakor Daniel Prerok ǀ kadar she Chriſtus je per naſſ na ſemlj prebiual del. ed. m ǀ Christus je na semli brebival del. ed. m ǀ nej mogozhe tedaj de bi mej taiſtimi myr neprebival +del. ed. ž ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih prebivala del. ed. ž ǀ v'katerem kloſtru 200. Minihu je prebivalu del. ed. s ǀ nej ſte nezh bulshi kakor Philistery, kateri ſo hoteli de bi pod eno streho prebivala del. dv. m ta skrinia Boshia inu ta nesramni Malik Dagon ǀ duei sheni ſta ukupaj veni hishi prebivale del. dv. ž ǀ S: Ierni grè v'Armenio, kir ty nar hudobnishi ludje ſo prebivali del. mn. m ǀ veni ſtrashni temi te grenke ſmerti bodò prebiuali del. mn. m
premikati nedov. premikati: Grogor Neoceſarienſis je hribe premikal del. ed. m (II, 200)
previdenje s (božja) previdnost: G. Bug skuſi ſuſebnu previdejne tož. ed. je bil perpuſtil, de Maria Diviza v' tem meſſzi je bila rojena (III, 478) ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega previdejnje tož. ed. v'Ioſephu (I/1, 79) ǀ samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu … Previdenie tož. ed. v' Ioſephu (II, 200)
pšeničen -čna prid. pšeničen: mii ſmò tu pravu pshenizhnu im. ed. s ſeme (II, 202) ǀ G. Bug je tu lepu ſeme pſhenizhnu tož. ed. s ſejal (II, 200)
rozmarin m rožmarin: Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica, Bittonica, Valeriana, Rosmarin im. ed., Lorber, roshni jeſſih, inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) ← it. rosmarino < lat. rōsmarīnus ‛rožmarin’ < rōs marīnus ‛morska rosa’
rožen -žna prid. rožen, cvetličen, z dodatkom rož, cvetlic: Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica, Bittonica, Valeriana, Rosmarin, Lorber, roshni im. ed. m dol. jeſſih, inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) → roža
skedenj -dnja m skedenj: s' djajna ſe poſna zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka, zhe shlishi v' ta nebeſki ſkedejn tož. ed., ali pak v' ta paklenſki ogin (II, 200) ǀ v'Nebeſki ſkeden tož. ed. ſpravili (II, 586) ǀ Aku vy samerkate, de vashe shitu na skedni mest. ed. sazhne gniti (V, 571) ← stvnem. scugin(a) ‛skedenj’
Španija ž zemljepisno lastno ime Španija: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Shpania im. ed. s' Vincenzam Ferreriuſam (III, 200) Špánija, it. Spagna, špan. España, kraljestvo na Pirenejskem polotoku, → Hispanija, → Išpanija
Trodeardus m osebno lastno ime Trodeard: pishe Trodeardus im. ed. de v' tem Krajlevim meſti Paris je bila ena ſilnu ſtrupena kuga, katera cilu koſti v' zhloveku je szerala (IV, 200) Na robu je referenca Trodear. in Croni. Galliae.
ustreljen prid. ustreljen: Ielen, kakor pozhuti, de je vſtrelen im. ed. m, inu ranjen (I/2, 200) ǀ Jelen kadar je vſtrelen im. ed. m tezhe yskati enu sheliszhe Ditamus imenovanu (IV, 192)
valerijana ž baldrijan: Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica, Bittonica, Valeriana im. ed., Rosmarin, Lorber, roshni jeſſih, inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) ← srlat. valeriana ‛baldrijan’
vzdehniti dov. vzdihniti: Oh zhudna, velika skriunnoſt! Chriſtus je oſdravil, slepize ter nej vsdehnil: del. ed. m je osdravil s' boshim shlakam udariene, ter nej vsdehnil: del. ed. m je osdravil krulave, ter nej vsdehnil: del. ed. m je osdravil gobaſte, ter nej vsdehnil: del. ed. m je osdravil vodenizhne, ter nej vsdehnil del. ed. m (V, 200)
zamolčanje s zamolčanje: skuſi nyh samauzhajne tož. ed. pak do vekoma ſe fardamaio (V, 200)
zavijati se -am se nedov. zvijati se: Ta kazha, kadar samerka de nje kosha taku tarda rata, de ſe nemore vezh po ſvoij navadi saviti, prezej yszhe eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse, to ſtaro tardo kosho ſlèzhe, inu supet po ſvoij navadi ſe savia 3. ed. (I/2, 200)