Aleksander -dra m osebno lastno ime
Aleksander:
Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu, katerimu je bilu ime Alexander im. ed. ǀ Alexander im. ed. ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle metal ǀ Kateru je dobru vejdil Alexander im. ed. Papesh ǀ Alexander im. ed. Alenſis govorj ǀ Alexander im. ed. Ceſſarja Baſiliuſa Syn nej mogal sadoſti G. Boga sahvalit ǀ Alexander im. ed. ab Alexandro tudi pishe ǀ Alexandar im. ed. kadarkuli je enu Mestu noter vſel ǀ tudi je bil polonal Simeona Cirenenskiga, kateriga ſò bily perſilili Judje, de je mogal Chriſtuſu pomagat krish na hrib Calvarie neſti … njegova dua Syna, Alexander im. ed., inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ more leto resnizo sprizhat Firshtna Maria Alexandra rod. ed. Parmelanskiga Firshta shena ǀ na grob Alexandra rod. ed. tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ǀ Alexandru daj. ed. na pruti grè ǀ en Indianer ie bil perpelal Alexandru daj. ed. Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Volarij s. Alexandra tož. ed. ǀ Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra tož. ed., de od tiga praviga, inu shiviga ſe nej mogal reslozhit, satoraj ſò djali, de dua Alexandra im. dv. na ſvejtu ſe najdeta, eden Syn krajla Philippa … Ta drugi, de je bil Syn Apellasau 1. Aleksánder Véliki, makedonski kralj (356–323 pr. Kr.) 2. Neki vojak Aleksandra Velikega 3. Eden sedmih papežev z imenom Aleksánder 4. → Alensis 5. Aleksánder, sin cesarja Basilija 6. Alessandro Alessandri, srlat. Alexander ab Alexandro (1461–1523), pravnik 7. Aleksánder Fárnski, it. Alessandro Farnese (16. stol.), parmski vojvoda 8. Verjetno je mišljen sv. Aleksánder, mučen okrog 130 9. Aleksánder, sin Simona iz Cirene (SP Mr 15,21)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
avemarija -e ž zdravamarija:
bo vſak dan ſedem Ozha naſhu inu ſedem Ave Mary rod. mn. molil (III, 214 s.) ǀ s' tremy Ozha naſſimi, inu s' tremy Ave MARII or. mn. (IV, 323) Molitev, ki se začne sloven. Zdrava Marija, lat. Ave Maria; → čaščena si Marija, → češčena Marija, → češčena si Marija.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Diogenes -na m osebno lastno ime
Diogen:
poſvejtne rezhy je sanizhoval kakor Diogenes im. ed. Cinicus ǀ taKrat Diogenes im. ed. usdigne suojo palzo, inu ijh sazhne tepsti po glavi, inu po herbti ǀ od Diogena rod. ed. piſheo, de po dnevi s' Luzhio po plazi je hodil ǀ Nezh nenuza Diogenu daj. ed. njega radovolnu bushtvu ǀ Gdu bode sdej ſmel sfariti Diogena tož. ed. Philosopha Kateri opoldan s'luzhio je hodil Diógen iz Sinópe, gr. Διογένης (400/390–328/323 pr. Kr.), eden prvih kinikov
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Maksimilianus m osebno lastno ime
Maksimilijan:
Ceſſar Maximilianus im. ed. v'tem lejti 1445. v'tem meſti Vvormatia je bil ſapovedal ſapiſſat (II, 301) ǀ Ceſsar Maximillianus im. ed. te ner vuzhenejshi aſtrologe je bil vkupaj priti (II, 323) Maksimiliján I. se je rodil 1459 in je bil rimskonemški cesar 1486–1519; letnica 1445 je torej napačna.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
nevrednost ž nevrednost:
Polé is tega dole vſamem pravizo te shlushbe, inu neurodnoſt tož. ed. tiga dellauza (V, 29) ǀ vshlishal pak je bil proshno tiga pohleuniga Publicanaria, kateri je ſvoje neurednoſt tož. ed./mn. premishloval (V, 323)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
publikanar -ja m cestninar:
on je bil en Ohernik, en odertnik teh vboſih ſirotiz, en Publicaner im. ed., en ozhitni greshnik (III, 490) ǀ G. Bug nej hotel vshlishat proshno uniga preuſetniga Fariſeusa, vshlishal pak je bil proshno tiga pohleuniga Publicanaria rod. ed. (V, 323) ǀ Sò ſe k' Jesusu perblishovali Publicanary im. mn., inu greshniki (V, 373) → publikan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Sabaot m Bog Sabaot gospod nad vojskami:
Svet Svet Svet je G. Bug Sabaot im. ed., vus volni ſvejt je poln tvoje zhaſti (IV, 323)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
tretje prisl. v tretje:
drugu poshle te negnusne shabe, katere cell ægypt ſo bile napolnile, tryetje poshle vshy zhes ludy, inu shivino, zhetertu poshle muhe (IV, 188) ǀ Tryetie, aku hozhete, de G. Bug bo vasho proshno vshlishal imate s' pravo andohtio molit, kakor je molil S. Paulus (V, 323)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
umišljati nedov. zamišljati si, snovati:
nimash nove kopita vmishlat nedol., de bi tem drugem dobizhik preuſel (V, 34) umišljati se misliti si, predstavljati si:
ſledni ozha, inu mati, kadar G. Bug ym eniga otroka da, prezej ſazhneo ſa taiſtiga skerbejti, inu v'mishlatſe nedol., kej bò enkrat s'tiga otroka (II, 323)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.