Ali je predložni pomišljaj lahko tudi nestičen?
Zanima me, ali pišemo tudi v spodnjem primeru stični pomišljaj (v pomenu od do): 14. 3. 2010–25. 4. 2011
Sprašujem zato, ker sem danes zasledila, da naj bi med raznovrstnimi enotami namesto pričakovanega stičnega pisali nestičnega. Gre le za priporočilo ali je v SP-ju kje govora o tem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
DevínPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [dévin], rodilnik [dévina]
BESEDOTVORJE: Devínčan, Devínčanka, Devínčanov, Devínčankin, devínski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
DonavaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [dónava], rodilnik [dónave]
BESEDOTVORJE: Donavin, donavski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Dónava -e ž, zem. i. (ọ̑) |evropska reka|dónavski -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
DonavinPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [dónavin]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Donavina deltaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [dónavina délta], rodilnik [dónavine délte]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
donavskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [dónau̯ski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Dǜnaj -a m Donava: Dünaj KAJ 1870, 109; Z-lêve sztráni Dünaja KAJ 1870, 164; Zmorja pride v Dünaj AI 1878, 31
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Dunája tudi Dünája -e ž Donava: szo ga tüdi z-ednoga brejga pri Büdini v-Dunájo doliszünoli KOJ 1848, 17; Tam gde voda Dünaja AIP 1876, br. 3, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Dunava [dūnava]
samostalnik ženskega spolareka Donava
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
hídrosistém -a m (ȋ-ẹ̑) grad. urejena, med seboj povezana skupina vod z napravami: graditi hidrosistem;
hidrosistem Donava–Tisa–Donava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Imeni pokrajin »Posotelje« in »Obsotelje«Zanimovo se mi zdi poimenovanje pokrajin ob reki Sotli. Zakaj se e pojavi vmes (PosotElje in ObsotElje)? Zakaj se recimo pokrajini ne imenujeta Posotlje in Obsotlje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Malý DunajPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [máli dúnaj], rodilnik [málega dúnaja]
BESEDOTVORJE: malodunajski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Nestični pomišljaj med neistovrstnimi sestavinami pri imenih krajevAli nasvet o uporabi nestičnega pomišljaja med neistovrstnimi sestavinami (npr. pri datumih) velja tudi za kraje, npr. Škofja Loka – Nova Gorica? Kako potem ravnati pri "mešanih" primerih, npr. Škofja Loka–Kranj–Jesenice–Zgornje Gorje? Ali gre morda tu kljub vsemu za istovrstne sestavine?
Pri odgovorih v svetovalnici pa smo že večkrat naleteli na problematiko večbesednosti, ko s stičnimi ločili ne povezujemo zgolj enakovrstnih sestavin, zato smo se odločili za nestičnost:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
okó Frazemi s sestavino okó:
bíti kómu tŕn v očéh,
bíti v očí,
bôsti v očí,
číst kot ríbje okó,
čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa,
dogôvor na štíri očí,
drégniti v kúrje okó,
dvóbòj iz očí v očí,
glédati se iz očí v očí,
glédati smŕti v očí,
govoríti iz očí v očí,
govoríti na štíri očí,
hodíti kód z odpŕtimi očmí,
hodíti po svétu z odpŕtimi očmí,
iméti očí na pêcljih,
iméti prevelíke očí,
iméti véčje očí,
iméti véčje očí kot želódec,
iz očí v očí,
jásen kot ríbje okó,
metánje péska v očí,
metáti kómu pések v očí,
mižánje na êno okó,
mižánje na obé očési,
mižáti na êno okó,
mižáti na obé očési,
na lépe očí,
na štíri očí,
nasúti kómu pések v očí,
natrésti kómu pések v očí,
ne zatískati si očí pred čím,
ne zatísniti očésa [vsò nóč],
ne zatísniti očí [vsò nóč],
očí [vsèga] svetá,
odpréti [kómu] očí,
okó za okó,
okó za okó, zób za zób,
pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa,
pések v očí,
poglédati resníci v očí,
pogovárjati se s kóm iz očí v očí,
pogovárjati se s kóm na štíri očí,
pogôvor iz očí v očí,
pogôvor na štíri očí,
pogovoríti se s kóm iz očí v očí,
pogovoríti se s kóm na štíri očí,
postáviti iz očí v očí,
postáviti se iz očí v očí,
resníca v očí bôde,
sáme očí so kóga,
sanjáriti z odpŕtimi očmí,
sánjati z odpŕtimi očmí,
sestánek na štíri očí,
sestáti se s kóm na štíri očí,
soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí,
soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí,
spáti z odpŕtimi očmí,
sréčanje iz očí v očí,
sréčanje na štíri očí,
sréčati se iz očí v očí,
sréčati se s kóm na štíri očí,
státi si iz očí v očí,
stopíti kómu na kúrje okó,
stráh imá velíke očí,
temà se déla kómu pred očmí,
varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa,
vídeti [kóga/káj] iz očí v očí,
volóvske očí,
vréči kómu pések v očí,
vréči očí na kóga/kàj,
vréči okó na kóga/kàj,
z očmí in ušési,
z očmí na pêcljih,
zakrívanje očí pred čím,
zakrívati očí pred čím,
zamižáti na êno okó,
zamižáti na obé očési,
zapírati očí pred čím,
zatískanje očí pred čím,
zatískati si očí pred čím,
zatísniti si očí pred čím,
znájti se iz očí v očí,
zréti smŕti v očí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Raba vezaja namesto pomišljaja pri navajanju strani
Ali v primeru str. 1-2 (kadar citiramo samo dve strani, ne več) zapišemo pomišljaj (od − do) ali vezaj (in)? Ali je uporaba vezaja v takem primeru sploh dopustna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Vezaj ali pomišljaj med točkami bojne linije
Pozdravljeni,
zanima me kako se pravilno zapiše linija mest Seversk-Soledar-Bahmut ali Seversk - Soledar - Bahmut ali Seversk–Soledar–Bahmut. Torej ali se piše z vezajem ali s pomišljajem. Gre se za bojno linijo, ki poteka od enega do drugega mesta in ne v enem in drugem mestu.
Hvala za vaš odgovor
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Zapis intervalov in akordov v besediluKako se pravilno zapiše zaporedje tonov v akordu, kadar to omenimo v besedilu? Na primer: Učenec zaigra akord c1-e1-g1.
Katera od spodnjih možnosti je pravilna (št. 1 naj bi bila izpisana 'podpisano', a obrazec tega ne omogoča)?
c1-e1-g1
c1–e1–g1
c1 – e1 – g1
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.