abecę̑da, f. das ABC, das Alphabet, Mur., Cig., Jan., Vod., nk., po abecedi, in alphabetischer Ordnung, Cig.
abecę̑darica, f. die Abcschülerin, Cig.
abecę̑dnica, f. 1) die ABCtafel, Cig., Jan.; — das ABCbuch, Cig.; — 2) = abecedarica, Mur.
ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).
ábotnica, f. ein albernes Weib.
ábotnost, f. die Albernheit, die Thorheit.
ábranka, f. = abranek 1), Lašče-Erj. (Torb.).
ábrotica, f. = aborat, Cig., Mik. (Et.).
abstrākcija, f. die Abstraction, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. odmišljaj, odmišljanje.
adȃmica, f. = Adamov krhelj, der Adamsapfel, M.
administrācija, f. die Administration, Cig., Jan., nk.; — prim. uprava, upravništvo.
ádra, f. der Fetzen, Z.; — ein weißes Kopftuch, Poh.-Zora; — prim. nem. Hader.
adrēsa, f. die Adresse; — prim. nadpis.
ádrica, f. dem. adra; ein weißes Kopftuch, Poh.-Zora.
adrȋja, f. = ardrija, Gor.-Levst. (Rok.).
advokatūra, f. die Advocatur; — prim. odvetništvo.
aerodināmika, f. dinamika zraka, die Aerodynamik, Cig. (T.).
afektācija, f. die Affectation (stil.), Cig. (T.); — prim. pačenje, prenavljanje.
áfinja, f., pogl. opica; — iz nem. Affe.
ága 1., f. = živ plot, SlGor.-C.; — iz nem. Hag.
agāva, f. die Agave, Cig.; amerikanska a., die hundertjährige Agave (agave americana), Tuš. (R.).
ahačȗra, f. neka hruška, Kr.-Valj. (Rad).
ȃhla, f. die Hechel, Z.; nav. pl. ahle, Gor.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — iz nem.
ȃjda, f. der Buchweizen (polygonum fagopyrum); čebele pošiljati v ajdo, t. j. na ajdovo pašo, Por.; nora a., das tatarische Heidekorn (p. tataricum), Z.; — prim. nem. der Heiden.
ȃjdica, f. dem. ajda.
ȃjdina, f. 1) = ajda, Mur., Št.-Cig., Jan.; — 2) neka trava, Fr.-C. (menda = gemeiner Knöterich [polygonum] Levst. [Rok.]); — prim. hajdina.
ájdinja, f. die Heidin.
ajdȋnka, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
ájdovica, f. das Buchweizenstroh.
ájdovina, f. = ajdovica, Dol.
ájdovka, f. 1) = ajdovica, Dol.; — 2) neka hruška, zrela takrat, kadar ajda, Dol.; — 3) neka goba, Celje-C.
ájdovščica, f. = repincelj, motovilec, SlGradec-C.
ájdovščina, f. die Heidenschaft, Trub. (Post.).
ájdovščnica, f. 1) = ajdovica, C.; — 2) neko jabolko, Maribor-Erj. (Torb.).
akácija, f. die Akazie; — prim. robinija.
akademȋja, f. višje učilišče ali učenjaško društvo, die Akademie.
akcidēncija, f. die Accidenz (phil.), Lampe (D.); — prim. pritika.
ákcija, f. die Actie; — prim. delnica.
akūstika, f. die Akustik; — prim. zvokoslovje.
alabȃrda, f. die Hellebarte, Cig.
alegorȋja, f. die Allegorie.
alelúja, I. interj. alleluja! — II. subst. f. 1) das Alleluja; alelujo peti; veselo alelujo komu voščiti; — 2) neka velikonočna jed: repni olupki, posušeni, stolčeni ali zrezani, na svinjski juhi kuhani, Kr.
ālga, f. die Alge; sladkovodne, morske alge, Tuš. (R.).
ālgebra, f. računstvo s pismenkami, die Algebra.
alhimȋja, f. = alkemija, Cig. (T.).
aliterācija, f. der Stabreim, die Alliteration.
alkālije, f. pl. Alkalien, Cig. (T.).
alkemȋja, f. die Alchemie (Alchymie), (alkimija) Cig., Jan.
almȃra, f. = omara, Valj. (Rad).
álmožna, f. = miloščina, das Almosen; — iz nem.
āloa, f. die Aloe, Cig., Jan.; stoletna a., die hundertjährige Aloe, Tuš. (R.).
alopatȋja, f. die Allopathie.
alotropȋja, f. die Allotropie (chem.), Cig. (T.).
altāna, f. der Altan, Cig.; — prim. it. altana.
altīstinja, f. die Altistin, Jan., nk.
áma 1., f. der Visierstab zur Messung des Inhaltes eines Fasses; sod je na ami = es ist schon wenig Wein mehr im Fasse, Z.; — iz nem. Ahm.
áma 2., f. = dojka, die Amme; — iz nem.
amarẹ̑lica, f. = marelica, Dict., Z.
amazōnka, f. die Amazone, Cig., Jan.
ȃmba, f. die Ambe, ambo zadeti v loteriji; (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
āmbra, f. neka dišeča tvarina, der Amber (Ambra), Cig., Jan.
ambrōzija, f. Ambrosia, die Götterspeise.
ȃmica, f. = krača, SlGor., Soška dol.-Erj. (Torb.); — iz nem. "Hamme"; prim. hamica.
ȃmka, f. dem. ama; die Amme, C.
amnestȋja, f. splošno pomiloščenje, die Amnestie.
amortizácija, f. razveljavljenje (dolžnega pisma), razdolžba, die Amortisation.
ȃmša, f. die Trappe (otis tarda), V.-Cig.
anāfora, f. die Anapher (eine Redefigur), Jan.
anakōnda, f. die Anakondaschlange (boa scytale), Erj. (Ž.).
analītika, f. die Analytik, Cig. (T.).
analīza, f. razkroj (chem.), razklad (gramm., phil.), die Analyse, Cig., Cig. (T.); — dušeslovno razkrojevanje, Lampe (D.).
analogȋja, f. die Analogie; — prim. nalika.
anarhȋja, f. die Anarchie, Cig., Jan., nk.; — prim. brezvladje.
anatomȋja, f. die Anatomie; — prim. razudba.
ȃndrkva, f. = redkev, Valj. (Rad).
andrǫ́ga, f. das Rothauge, die Rohthfeder (scardinius erythrophthalmus), Mursko polje, Ljub.-Erj. (Rok.).
anekdōta, f. die Anekdote.
angēlika, f. die Brustwurzel (angelica), Cig., Hlad.
angúrija, f. die Angurie, die Wassermelone (cucurbita citrullus); — prim. it. anguria.
anomalȋja, f. die Anomalie, Cig. (T.); — prim. nepravilnost.
antīka, f. starina, die Antike, Cig., Cig. (T.).
antipatȋja, f. po zoprnosti zbujeni afekt, die Antipathie.
antologȋja, f. die Anthologie; — prim. cvetnik.
antropologȋja, f. die Anthropologie; — prim. človekoznanstvo.
ántvila, f. = brisača, otirač, das Handtuch, Trub.-Mik.; (nav. antvela, antula); — prim. srvn. hanttwehele, stvn. hantilla, nvn. handzwehl, Mik. (Et.).
aōrta, f. velika odvodnica, die Aorte.
apatȋja, f. die Apathie, die Gefühllosigkeit.
apelācija, f. priziv, die Appellation.
apercēpcija, f. die Apperception, Cig. (T.); — prim. primena.
apnaríca, f. die Kalkbrennerin; die Kalkhändlerin.
apnarȋja, f. = apnarstvo.
apnárnica, f. die Kalkbrennerei, Jan.
apnę̑nica, f. 1) der Kalkofen; — 2) die Kalkgrube.
apnenína, f. die Kalkerde, Cig.; pogl. apnenka.
apnę̑nka,* f. die Kalkerde, Cig., Jan., C.
apníca, f. 1) die Kalkgrube, Mur., Cig.; — 2) das Kalkwasser, C.; — 3) = apnena prst, Cig., Jan., Nov.
apnjáča, f. das Kalkwasser, C.
apotę̑ka, f. die Apotheke; — prim. lekarnica.
apotę̑karica, f. 1) die Apothekerin; — 2) eine Art Birne, (tudi: mohorica), C.
aptážica, f., Npes.-K., pogl. opatica.
ára, f. das Angeld, die Darangabe; aro dati, vzeti; — prim. it. arra, bav. arr, f.
arabēska, f. slikarski okrasek, die Arabeske.
árbola, f. der Mastbaum, Prim.; — prim. it. albero.
ardrȋja, f. der Hader, Meg., Trub., Dalm.; — prim. ardrati se.
arhitektūra, f. die Architektur.
ārija, f. napev, die Arie.
aristokracȋja, f., Cig., Cig. (T.), pogl. aristokratija.
aristokratȋja, f. die Aristokratie, nk.
aristokrātka, f. die Aristokratin, nk.
aritmētika, f. računstvo s številkami, die Arithmetik.
arkāda, f. die Arkade, der Bogengang, Cig.
armáda, f. die Armee; — prim. it. armata.
ȃrnica, f. das Bergheu, Z., Gor.; — die Bergwiese, Dol.; — prim. arovica.
ārnika, f. Wohlverlei (arnica montana); — prim. brdnja.
arōma, f. prijetna dišava, das Aroma, nk.
árovica, f. das weiche Haar von Pferd und Rind; die Schabwolle; — iz nem. Haar.
ársejica, f., Robič (Nkol.), pogl. jaščerica, martinček.
artičōka, f. die Artischoke (cynara scolymus), Cig., Jan.
artiljerȋja, f. die Artillerie; — prim. topništvo.
ārza, f. povzdig v verzni stopi, die Arsis, nk.
ásəłnica, f. neka trava za aslo, Fr.-C.
ásəłščica, f. = aselnica, C.
asignācija, f. die Assignation, die Anweisung, Cig., Jan.
ásla, f. der Brand bei Wunden, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — das Apostem, Pohl., Dict., Poh.-C., BlKr.; — prim. bav. assl in kor.-nem. âss, dem. âssl Geschwür, Eiterbeule, C.
asocijācija, f. druženje, die Association: a. idej, die Ideenassociation, Cig. (T.).
asonāncija, f. der Anklang, die Assonanz, Cig. (T.).
astrologȋja, f. die Astrologie.
astronomȋja, f. die Astronomie; — prim. zvezdoslovje.
ȃščerica, f., Cig., C., pogl. jaščerica.
ȃškerica, f. 1) = jaščerica 1), Cig.; — 2) = jaščerica 2), Josch.
áštržli, m. pl. = hlačniki, Hosenträger, Mur., Gor.-Levst. (Rok.); (tudi: avštržle, Lašče-Levst. [Rok.]); — prim. bav. halster f. Hosenträger, kor. haschter; v koncu besede tiči morda nem. Seil.
atmosféra, f. die Athmosphäre; — prim. ozračje.
avarȋja, f. = havarija, Cig. (T.).
ȃvba, f. 1) die Haube; pogl. čepica; — 2) der zweite Rindsmagen, die Haube, Cig.; pogl. kapica; — iz nem.
avguštȃna, f. neko grozdje, Ip.-C., Z.
ȃvša, f. dummer, ungeschickter Mensch, ein Tölpel (psovka); — morda nam. alša, olša; prim. rus. oluhъ, der Tölpel, slov. olih, der Pfahl, Maribor, Ptuj-C., C. (Vest. I. 78.).
avtonomȋja, f. die Autonomie; — prim. samouprava.
avtopsȋja, f. die Autopsie; — prim. samovid.
āzbuka, f. die Azbuka, das altslovenische Alphabet.
aževína, f. 1) die Abfälle der Häute beim Gerben, zapŠt.-C.; — 2) das Mark der Kürbisse, zapŠt.-C.; — 3) das dichte Moos an Bäumen und nassen Wänden, C.; — prim. stsl. azьno, abgezogene Haut, C. (?)
ážija, f. das Agio, Jan., Cel. (Ar.).
bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
babẹ̑la, f. älteres Weib (zaničlj.); blatne in razcapane babele, LjZv.
babę̑nta, f. = babela, C.
bábica, f. 1) die Großmutter, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.; — 2) die Hebamme; — 3) dem. baba, altes Weibchen; — 4) das Weibchen aller kleineren Vögel, Cig., Gor., Notr.; — 5) die Schmerle (cobitis barbatula), Cig.; — 6) der Herrenpilz (boletus edulis), = baba, Št.-C.; — 7) neka hruška, Maribor-Erj. (Torb.); — 8) die leere Buchweizenhülse, Z., Gor.; leerer Maiskolben, Cig.; leere Kastanienhülse, BlKr.; — 9) die Schraubenmutter, Ptuj-C., DZ.; — 10) der Pfannendeckel am alten Büchsenschloss, Cig.; — 11) kalup za tiskarske pismenke, die Matrize, V.-Cig.; — 12) das Haftelöhr, Cig., BlKr.; — 13) der Sensenring, Mur.; — 14) železo, na katerem se kosa kleplje, der Dengelstock; — 15) der Deckel bei der Weinpresse, Cig.; (prim. dedec); — 16) ein Haufen über einander liegender Garben, Dol.; die Mandel, Cig.
bábička, f. altes Mütterchen, Mur.
bábina, f. 1) (zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; (prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče-Erj. (Torb.).
babjevę̑rka, f. die Abergläubige, Z.
bȃbka, f. 1) altes Weibchen, M.; — 2) die Puppe, Guts.; — 3) babke, "kratke kosti telečjih in ovčjih nog, ki so med parkljema in stegnom", Bes.
babkovína, f. 1) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — 2) = češmin, Tuš. (R.), (morda nam. bobkovina, C.).
bȃbna, f., Kr., pogl. babina 1).
bȃbnica, f. ein älteres Weib, das Weiblein; babnica ni napačna, LjZv.; — menda nam. babinica.
babúlja, f. = babura 1) Cig., Jan.
babȗra, f. 1) die Vettel, die Schachtel; — 2) der Kellerwurm (oniscus), Cig.; (tudi hs.).
babúša, f. = babura, Jan.
babȗška, f. 1) stara ženska, Levst. (Zb. sp.); — 2) = babura 2), Cig.; (tudi hs.).
babúza, f. = babura 1), Cig., Levst. (Zb. sp.).
bȃcka, f. weibliches Lamm oder Schaf, (v otročjem govoru); — prim. bacek.
bȃčəv, -čve, f. = bačva, sod, Notr.-Erj. (Torb.).
báčica, f. = backa, Z.
bȃčka, f. der Beutel, Dict.; b. denarjev, Z.; = popotna torbica, Dict.; — prim. baška.
bȃčva, f. 1) das Fass, Meg.-Mik., Valj. (Rad); das Oelfass, Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.); — 2) der Bottich, Cig.; — prim. bečva.
bȃčvica, f. dem. bačva; 1) das Fässchen, Z.; — 2) der Kübel, C.
bága, f. der Tabakpfeifensaft, Št., Dol.; — prim. hs. baga, neka konjska bolezen (menda iz tur.) Dan.
bagreníca, f. der Purpurmantel, Cig., Jan.; — stsl.
bagrenína, f. die Purpurröthe, Jan.
bagrę̑nka, f. die Purpurschnecke, Cig.; — rus.
baháča, f. ein prahlhaftes Weib, Fr.-C.
bahačíca, f. die Prahlerin.
baharȋja, f. die Prahlerei, das Großthun.
bahátost, f. die Aufgeblasenheit, die Prahlerei; b. v obleki, der Kleiderluxus, C.
báhavka, f. 1) die Prahlerin, Cig., Jan.; — 2) eine Art breite Halsbinde, Dol.
bahȃvslja, f. die Prahlerin, Cig.
bahọ̑nta, f. der Faustschlag, C.
bahorȋja, f. die Zauberei, kajk.-Valj. (Rad).
bahúlja, f. die Prahlerin, Mur., Cig., Jan., Met.
bája 1., f. der Zauber, die Beschwörung, Mik.; — pl. baje, das Geschwätz, Z.
bája 2., f. die Amme, Gor., Notr.-Z.; — prim. it. bália.
bája 3., f. der Boi ("neka debela volnata tkanina"), Cig.
bajȃłnica, f. die Gauklerin, Mur.
bájanica, f. die Wünschelruthe, Jan., Glas.
bȃjka, f. das Märchen, Z., LjZv.; die Mythe, Cig. (T.).
bȃjta, f. hölzerne Hütte; drvarji v gozdu, pastirji v planinah imajo bajte v začasna stanovališča; armselige Wohnhütte, die Keusche; — prim. it. baita, Mik. (Et.).
bȃjtarica, f. die Keuschlerin.
bȃjtica, f. dem. bajta.
bajúlja, f. "bajule" imenuje Stanko Vraz nekake otročje narodne pesmi, Pjk. (Črt. 139).
bákica, f., nam. bačica, BlKr.; — prim. bak.
bȃkla, f. 1) die Fackel; junge, mit Pech überstrichene Birke als Fackel, Fr.-C.; požigalna bakla, die Brandfackel, pogrebna bakla, die Todesfackel, Cig.; — 2) = kostenika, C.
baklȃda, f. der Fackelzug, Cig., Jan., nk.
bakrȃrnica,* f. die Kupferschmiede, Z.
bakreníca, f. das Cementwasser (eine kupferhältige Flüssigkeit), Cig., Erj. (Min.); das Kupferwasser, Jes.
bakrenína, f. die Kupferwaare, Z.
bakrovína, f. die Kupferwaare, Jan.
bála, f. 1) der Ballen; b. platna; b. slame, Fr.-C.; — 2) das mobile Brautgut: balo peljajo; — 3) das Pfriemengras (stipa pennata), Istrski Kras-Erj. (Torb.); — prim. it. balla, der Ballen.
balāda, f. vrsta epičnih pesmi, die Ballade.
bȃłda, f. dicker Prügel, Mur.; dicker Stock: birič z baldo, Z.; — pogl. balta.
bałdína, f. = balda, C.
balȇstra, f. die Armbrust, C.; — prim. it. balestra.
bȃłha, f. balhasta (belkasta) krava, Tolm.-Erj. (Torb.); — prim. baleh, balhast.
bȃłhlja, f. = bȃłha, Polj.
bálovina, f. das Pfriemengras (stipa pennata), Kras-Erj. (Torb.).
bałšíca, f. neka hruška, Volče pri Tolminu-Erj. (Torb.); — prim. balhast.
bȃłta, f. 1) die Axt: živina gre pod balto = koljejo živino, jvzhŠt.; das Beil der Čičen, Mik. (Et.); kleine Handaxt, Svet. (Rok.), BlKr.; das Hammerbeil, Cig., Jan.; — 2) der Prügel, dicker Stock, Dict., Z.
bȃłtica, f. dem. balta, kleine Handaxt, Št., Kr.
báłtora, f. 1) der Hosenlatz, Dol., Št.; hlače na baltoro ("bavtaro"), Valj. (Rad); — 2) pl. baltore (baltre), das Fallthor (na pr. pri svinjaku); — iz nem. Fallthor.
balzamovína, f. das Balsamholz, Jan.
bána, f., pogl. banja.
banāna, f. die Banane (musa sapientum), Tuš. (R.).
bȃnda, f. die Bande; pos. die Musikbande.
bandéra, f. = bandero, die Fahne; — tudi: bandę́ra.
bandérica, f. dem. bandera.
baníca, f. die Frau des Banus, Z., Valj. (Rad).
bȃnja, f. ein langrundes Gefäß von Böttcherarbeit, die Wanne, V.-Cig., Jan., Št.; — (nav. bana; iz nem. Wanne).
bȃnjica, f. dem. banja, Št.
bȃnjka, f. 1) dem. banja, Polj.; — 2) ein plattes Tragfass für Flüssigkeiten, C., Dol.; dve banjki vina, LjZv.; težka banjka, olja polna, Jurč.
bȃnka, f. 1) die Bank (ein Geldinstitut), Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Banknote, Mur., stara banka, Št.
bȃnkovka, f., Jan., pogl. bankovec.
banovína, f. das vom Banus regierte Land, das Banat, nk.
bára,** f. der Sumpf, der Morast, Z., nk.; mlake in bare, Erj. (Izb. sp.); — prim. barje; hs. bara, die Pfütze.
baračnica (dodatek k slovarju), f. die Gartenaster (aster chinensis), vzhŠt.
barȃka, f. die Baracke; — prim. koliba, bajta.
bȃrčica, f. dem. barka.
bȃrda, f. neka sekira, C., ogr.-Valj. (Rad); — prim. srvn. barte, kor.-nem. partn, f. großes Hackmesser.
barȋgla 1., f. 1) das Fuhrfass, das Lägel: v bariglah, ki so razne velikosti, se vino prevaža, Kr., jvzhŠt.; — 2) = pútrih, SlGor.; die Weinflasche, Mur.; — prim. it. barile.
barȋgla 2., f. = berigla (Knüttel), Mur., vzhŠt.
barȋglica, f. dem. barigla; 1) majhna barigla, Kr., jvzhŠt.; — 2) majhen putrih, das Handfässchen, Štrek., Kras; Je gosko pojedel, Bariglico 'zpil, Vod. (Pes.); das Weinfläschchen, Mur., Slom.
barikȃda, f. nanošena zagrada v ulici, die Barricade, Cig., nk.
barȋla, f. = barigla 1), BlKr.
bȃrka, f. = ladja; — prim. it. barca.
bȃrkica, f., Mur., pogl. barčica.
barkostȃja, f. = pristanišče, Jan., nk.
barǫ́ka, f. die Perrücke; — prim. it. parrucca.
barǫ̑karica, f. die Perrückenmacherin, Cig.
baronēsa, f. die Baronesse.
barǫ̑nica, f. die Baronin, die Freifrau, Mur., Cig., Jan., nk.
baronȋja, f., Cig., pogl. baronstvo.
barǫ̑ninja, f. = baronica.
barǫ̑nka, f. = baronica, Cig., Jan.
barǫ̑novka, f. die Baronin.
barȏrkla, f. die Spielkugel, "lesena krogla v igro", Banjščice-Erj. (Torb.); — morda iz it. pallottola, Kugel.
bártolščica, f. neka hruška, Valj. (Rad).
barȗsa, f. das Barthaar, Mur., Cig., Jan.; pl. baruse, der Bart, Mur., Danj., SlGor.; — prim. ruse.
bȃrva, f. die Farbe, Cig., Jan., nk.; žive barve, hochfarben, Cig.; barve ubrati, colorieren, Cig. (T.); — prim. češ. barva; iz nem.
bȃrvarica, f. die Färberin, Cig., Jan.
barvarȋja, f. = barvarstvo, Cig., Jan.
barvȃrnica, f. die Färberwerkstätte, Cig.
barvína, f. der Farbenstoff, Cig.
barvȋtost, f. das Colorit, Jan.
bȃrvnica, f. 1) die Farbenmuschel, Jan.; — 2) zemlja b. = barvilna zemlja, Cig.
bȃsəm, -smi, f. = basən, Dict., C., Rož.-Kres.
bȃsən, -sni, f. 1) eine erdichtete Erzählung, etwas Erdichtetes; imeti kaj za fabulo ali b., Trub. (Post.); basni, Fabeln, Dalm.; — 2) die Fabel (als Literaturgattung), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
bȃsənca, f. dem. basen; (bȃsəmca, Valj. [Rad]).
bȃsənka, f. dem. basen, Mur.
bȃsna, f. = basen 1), Mur., Cig., Jan., C., Trub.; prazne basne, jvzhŠt.
basúlja, f. weibliches Mastschwein, Mur., Z., LjZv., Gor.
báša (dodatek k slovarju), f. die Halsbinde, KrGora.
bȃška, f. die Hirtentasche, Cig., Gor.-M.; — prim. nem. Watsack, C.
baštȋja, f. die Bastei, Cig., Jan.
batálija, f., Cig., pogl. bitka, bitva; (it. battaglia).
baterȋja, f. oddelek topništva, die Batterie; — magnetska b., magnetisches Magazin, b. v koritu, der Trogapparat, Cig. (T.).
batíca, f., pogl. betica.
bȃtina, f. der Prügel, der Stock, Mur., Jan.; dobil je batine, er hat Prügel bekommen, jvzhŠt., Dol.; — hs.
batrivȋteljica, f. die Trösterin, ogr.-M.
bátrivnost, f. 1) die Beherztheit, Valj. (Rad); — 2) die Sicherheit, ogr.-Valj. (Rad).
bávtara, f., Cig.; hlače na bavtaro, Valj. (Rad); pogl. baltora.
bȃza,** f. = počasnež, Čemšenik; — prim. bezati.
báza (dodatek k slovarju), f. = ruha za seno, Gor.
bazílika 1., f. das Basilienkraut (ocymum basilicum), Cig., Jan., Tuš. (R.).
bazīlika 2., f. die Basilica (eine Art Kirche).
báža 1., f. die Art, die Sorte; vsake baže, allerlei; die Raçe: živina dobre baže, Z.; — prim. nem. Fasel.
báža 2., f. ein terrassenförmiger Weingartentheil, ("kar je leha pri njivah, je baža pri brežnih vinogradih"), Ip.
bažílika, f. = prežilika, Štrek.
bažǫ̑la, f. = fižol, C.
bčę̑la, f. die Biene, Mur., Cig., Jan., nk.; — išči sem spadajočih besed pod čebel-.
bę́ba, f. 1) dummer, einfältiger Mensch; — 2) die Memme, Cig., M.; — prim. hs. beba = otrok (v otročjem govoru).
bebarȋja, f. die Albernheit, Cig.
bę̑bčica, f. dem. bebka, M.
bę́bica, f. dem. beba, Z.
bę̑bka, f. dem. beba, arme Närrin, Mur.
bę́bščina, f. = bebstvo, Ravn.-C.
bəčę̑la, f. = bčela, čebela, Gor.-Met., Levst. (Zb. sp.).
bəčkà, f. = kad, čeber, C.; — prim. bəčva.
bəčvà, f. 1) das Fass, die Tonne, Cig., C.; (1000 klgr.), DZ.; — 2) der Bottich, Jan.; — prim. bačva.
bəčvarína, f. die Tonnengebür, die Tonnengelder, DZ.
bəčvíca, f. dem. bečva, C.
bẹ́da, f. das Elend, Jan., Cig. (T.), nk.; — iz drug. slov. jezikov.
bedáča, f. ein dummes Weib, Mur., Cig., Mik.
bedačȋja, f. die Thorheit, Mur., Cig., Jan.
bedarȋja, f. die Thorheit, die Narretei; pustne bedarije, Slom.-C.
bedastǫ̑ča, f. die Thorheit, die Dummheit, C., BlKr., kajk.-Valj. (Rad), nk.
bədę́čnost, f. die Wachsamkeit, C.
bedeníca, f. die Narcisse (narcissus poeticus), Rodik-Erj. (Torb.), Trst. (Glas.).
bədljívost, f. die Wachsamkeit, C.
bedníca, f., Cig., Jan., pogl. beznica.
bədnjáča, f. hohler Baumstamm, C.
bédra, f. = bedro, Z., Dalm., Št., ogr.-Valj. (Rad).
bédrica, f. = bedrce, Mur., Št.
bedríka, f. eine Art Aepfel, Z.
bedrníca, f. das Darmbein, Cig. (T.), Erj. (Torb.).
bę̑ga, f. der Laubfrosch, C.; — prim. magy. béka, C.
bəgȃnica, f. 1) potica, Bolc-Erj. (Torb.); — 2) der Palmbusch, Z., Bohinj-C.; — nam. gibanica; zaradi pomena prim. presnec.
bəgánja, f. = beganica 2), Radovljica.
bę́gavica, f. der Laubfrosch, C.; — prim. 2. begati.
bę̑ge, f. pl. = bregeše, Z., C.
begę́še, f. pl., Z., pogl. bregeše.
bẹgljȋvka, f. die Flüchtige, Z.
bẹgljívost, f. die Flüchtigkeit, Jan.
bẹ̑gnja, f. = beg, C.
bẹgȗnka, f. die Flüchtige, M.; — krava, ki pastirju rada uhaja, Tolminski hribi-Erj. (Torb.).
behȇte, f. košate, bele breguše, C., vzhŠt.-Zora.
bę́ka 1., f. die Flechtweide, die Korbweide (salix viminalis); — die Weidenruthe, C.; beke ali uprav bekove trte se razločajo v glavičnice, košnice, in straclje (prim. it. strozzatoio, Strick zum Erwürgen) Ip.-Erj. (Torb.).
bę́ka 2., f. svoje ime ovci, Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.).
bę́kovica, f. die Flechtweidenruthe, BlKr.
bę́kovina, f. das Flechtweidenholz.
bę́kovka, f. ein Singvogel (sylvia sp.), Kras-Erj. (Torb.).
bekovnjáča, f. der Weidenkorb (= vitrnjak), C.
bekúlja, f. iz bekovih viter spletena okrogla cajnica z locnjem, Laško (Št.).
bekȗljica, f. dem. bekulja, ("bakulica", Laško-Glas.).
bẹ̑ł, -ȋ, f. 1) eine Augenkrankheit: der graue Star, Kras-Cig., Jan., Erj. (Som.); (pri konjih) Ip.-Erj. (Torb.); — 2) der Mehlthau, Cig.; — 3) svinčena b., das Bleiweiß, DZ., C., Erj. (Min.).
bẹlaríca, f. die Bleicherin, Cig.
bẹlárnica, f. die Bleichfabrik, Cig.
bẹ̑łča, f. ime beli kravi, Kr.-Valj. (Rad).
bẹ̑łčica, f. neko jabolko, Podkrnci-Erj. (Torb.).
belę̑štra, f. ein unsinnig, unbesonnen redender oder handelnder Mensch, Lašče-Levst. (Rok.).
beletrīstika, f. die Belletristik, nk.; — prim. leposlovje.
bẹlẹ̑žən, -žni, f. das Zeichen, die Marke (n. pr. na drevesih znamenja, da jih je posekati), Krn-Erj. (Torb.); — das Merkmal: zbrisana beležen vojništva, Zv.
bẹlẹ̑žka, f. die Notiz, DZ., nk.
bẹ̑łha, f. Name einer weißen Kuh, Tolminski hribi-Erj. (Torb.); — prim. balha.
bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Maribor-Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.-Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Goriška ok. in Ip.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.-Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.
bẹlȋčnica, f. 1) = prašna konoplja (cannabis sativa), Vrsno-Erj. (Torb.); — 2) neka hruška, C., BlKr.
bẹlída, f. 1) Name einer weißen Ziege, C., Grahovo-Erj. (Torb.); — 2) die Kalkmilch, Temljine-Štrek.
bẹlídica, f. dem. belida; 1) das Wiesel, Rez.-C.; — 2) schönes, schnippisches Mädchen, Rez.-C.
bẹlíka, f. neko jabolko, v Brkinih-Erj. (Torb.).
bẹlȋłnica, f. die Bleichanstalt, DZ.
bẹlína, f. 1) das Weiß, die weiße Farbe, Meg., Jan., Mik.; — 2) eine Traubenart, Št., Dol., v Brkinih-Erj. (Torb.), weißer Heunisch, Vrtov. (Vin.), Trumm.; laška b., ahornblättriger Wippacher, (Trumm.); — 3) das Splintholz, V.-Cig., Cig. (T.); — 4) prvo žganje, der Lutter, V.-Cig., Gor.; — 5) = svinčena bel, C., Levst. (Nauk); — 6) das Weißzeug: prodajalnica beline in platna, Jurč.; (das Leinzeug, Cig.); — 7) eine Augenkrankheit: der graue Star, Mur.
bẹlȋnka, f. neka hruška, Z.
bẹlȋtəv, -tve, f. das Weißen; — das Bleichen.
bẹlȋtnica, f. = belitnjak, kajk.-Valj. (Rad).
bẹlȋvka, f. 1) die Tüncherin, Cig.; — 2) die Bleicherin, Mur., Cig.
bẹlȋvščina, f. der Bleicherlohn, Cig.
bẹ́lja, f. 1) die Tünchung, Cig.; — 2) die Bleiche, Cig.
bẹljáča, f. der Tünchpinsel, Cig.
bẹljakovína, f. der Eiweißstoff, Cig. (T.), Erj. (Som.).
bẹljȃva, f. 1) das Weiß, die weiße Farbe, Cig., Jan., Mik.; Vaša hvala je 'zgubljena, Vaša b'ljava zatopljena, Vod. (Pes.); zid beljavo izgublja, die Wand weißt ab, Cig.; — 2) das Splintholz; — 3) der zuerst abgezogene Brantwein, Šol.; "žganje od prvega teku", Pirc; zdaj še beljava teče, Z.; — 4) svinčena b. = svinčena bel, C.; — 5) das Bleichen, die Bleiche, Cig.; pri beljavi se platno lehko pokvari, Gor.; — 6) das Tünchen, Cig.; danes imamo beljavo, Gor.
bẹljavína, f. 1) = weiße Wäsche, Brdo (Gor.); — 2) der Splint, Črniče (Goriš.); — 3) coll. Kukuruzschalen, BlKr.; — tudi bẹljȃvina.
bẹ̑łka, f. 1) ein weißes weibl. Thier, Mur.; eine weiße Kuh (Cig., Jan., Mik.), Ziege, Erj. [Torb.], Henne (Mur.); — 2) das Schneehuhn, Cig., Gor.-M.; — 3) neka riba: die Laube (alburnus lucidus), Erj. (Rok.); — 4) die Laus, M.; — 5) neko jabolko, Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.); — neka hruška, Biljana (Goriš.)-Erj. (Torb.); — 6) weißes Brod, Ben.; — 7) der Lutter, Gor.
bẹ̑łnica, f. der Tünchpinsel, C.
bẹlóba, f. das Weiß, die Weiße, Jan.; svinčena b. = svinčena bel, C.
bẹlǫ̑ča, f. = belota, kajk.-Valj. (Rad).
bẹlǫ́čnica, f., pogl. beloočnica.
bẹ́loga, f. Name einer weißen Sau, C.
bẹloglȃvka, f. 1) die Weißköpfige, Z.; — die Blondine, Cig.; — 2) die Schwanzmeise (parus caudatus), Cig., Frey. (F.).
bẹlogȗzka, f. der Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Vranja v Istri-Erj. (Torb.).
bẹ́loha, f. weiße Ziege, Rez.-C.; — nam. beloga.
bẹlokǫ̑žnica, f. die Weißhäutige, Z.
bẹlolȃska, f. die Weißhaarige, C.
bẹloǫ́čnica, f. die weiße Augenhaut, die Hornhaut, (beločnica) Cig. (T.), Erj. (Som.).
bẹlopǫ̑pka, f. neka vinska trta, C., Rihenberk-Erj. (Torb.).
belorę̑pəc, -pca, m. der graue Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Jan., Z., Frey. (F.); belorepci se nahajajo po vsem Krasu, LjZv.
bẹlorę̑pka, f. = belorepec, Cig.
bẹlorȋtka, f. = belorepec, Cig., Levst. (Nauk).
bẹlorǫ̑čka, f. die Weißhändige, Let.
bẹlọ̑st, f. = belota, beloba, Mur., Cig.; teh zobi b., Kast.; snega b., Preš.
bẹlóta, f. die Weiße, das Weiß, die weiße Farbe, Mur., Cig., Jan.; celo na velikem belem prtu ugledate najprej črn madež, če je prav majhen: oskrunjena je belota, Jurč.
bẹlotína, f. der Splint, Jan.
bẹloȗška, f. die Ringelnatter (tropidonotus natrix).
bẹloȗšnica, f. = belouška, Cig.
bę̑łša, f. weiße Kuh, Cig., Jan., Mik., Rovte (Notr.), Tolm.
bẹ̑łščina, f. = belivščina, Cig.
bẹlúga, f. 1) weiße Kuh, (-ljuga) Mur.; — 2) der Hausen (acipenser huso), Jan., Erj. (Ž.); rus.
bẹ̑luša, f. 1) krava bele dlake, Tolm., Vreme-Erj. (Torb.); prim. belša; — 2) bẹlúša, neka hruška, Rihenberk-Erj. (Torb.).
bẹlȗšnica, f., pl. belušnice, Spargelgewächse, Tuš. (B.), Cig. (T.).
bę́na, f. der Einfaltspinsel, der Tölpel; Cig.; ti si prava bena! BlKr.; tudi hs.; iz tur., Dan.
bəndȋma, f. = trgatev, Notr.; — prim. it. vendemmia.
bę̑r, -ȋ, f. = bera: telovnik je najprva pomladnja ber (čebelam), Levst. (Beč.).
bę́ra, f. die Sammlung, Cig., Jan.; Al' se bojim, pri rovtarji pri kmeti Da bera besedi ne bo velika, Preš.; — die Collectur der Geistlichen, M., C., Kr.; priti po bero, LjZv.
beráča, f. die Weinleserin, Mur.; — die Sammlerin, Jan.
beračíca, f. 1) die Weinleserin, Cig., Jan., Št.; — 2) die Bettlerin.
beračȋja, f. 1) die Bettelei; — 2) die Bettelarmut, die Armseligkeit; — 3) das Bettelvolk, Jan. prepovedal je sinu hoditi okoli takih beračij, Jurč.
beráčinja, f. 1) die Weinleserin, Valj. (Rad); — 2) die Bettlerin, Guts., M.
berȃčka, f. die Bettlerin, C.
beráčnica, f. 1) die Bettlerherberge, Cig.; — 2) der Bettelstab, C.
beračúlja, f. die Bettlerin, (zaničlj.), Cig.
beračȗnka, f. = beračulja, Cig.
berákinja, f. die Weinleserin, Mik.
berȃrnja, f. = bera, die Collectur, Plužna pri Bolci, Koborid-Erj. (Torb.).
bę̑rba, f. die Weinlese, C., Valj. (Rad), DZ.; iti v berbo, LjZv.
bȇrčva, f. die Kohlpflanze, Rez.-C.; — prim. it. brasca, bav. barschen, C.
bérdiga, f. = berdija, Z., Kr.
bérdija, f. neka psovka: ti berdija ti! Gor.; že dva dni nisem videl te berdije ("berdje") potepilne, Jurč.
berečína, f. eine sumpfige Gegend, ein Morast, Mur., Cig., Jan., Ptuj-C.
bergamōtka, f. die Bergamottenbirn, Jan.
bę̑rgla, f. die Krücke; po berglah hoditi; kljuka ob berglo zadene, Gleiches gesellt sich zu Gleichem, Z.; — die Sensenkrücke, Cig.; — prim. berla.
bę̑rglica, f. dem. bergla; — die Handhabe am Ruder, V.-Cig.
beríca, f. die Leserin, die Sammlerin, Jan.
berȋgla, f. der Prügel, der Knüttel, vzhŠt.; — prim. nem. Prügel.
berȋłnica, f. 1) = bralnica, C.; — 2) die Armenbüchse, Cig.
berȋvka, f. der Pflücksalat, Ljub.
bę̑rla, f. = bergla, Notr.-Cig., Jan.; po berlah, Dalm.; — prim. lat. ferula, Stab, srlat. f. episcopalis, C., Levst. (Rok.).
bę̑rnja, f. die Sammlung, Jan., Mur., Mik.; die Collectur der Geistlichen, Dict., Vest., ZgD., Št.
bernjȃva, f. die Bettelei; ciganje so bili šli po bernjavi in goljufiji v bližnje vasi, Jurč.
bernjȃvslja, f. die Sammlerin, die Bettlerin (zaničlj.), Z., Met.
bę̑rsa, f. 1) der Weinschimmel, der Kahm, Mur., Cig., Jan., C., Št.; — 2) durch Gährung verdorbener Wein, Cig., M., Kr.-Levst. (Rok.), Goriška ok.-Erj. (Torb.); — der Satz im Wein, jvzhŠt.; — 3) ein nichtsnutziger, unangenehmer Mensch: ti si prava bersa! Kr.; — menda iz lat. brisa, Weintrestern, Dan.
bersōta, f. = glavnato zelje, Cig., Jan.; — prim. it. verzotto, Grünkohl.
bę̑rša, f. das Raffholz, C., Mik., Kr.-Valj. (Rad); — prim. brati.
berúha, f. die Sammlerin, die Bettlerin (zaničlj.), C.
berȗnja, f. = bernja, GBrda.
bérziga, f. = berdiga, berdija, Kamnik.
besága, f., Cig., Mik. (Et.), pogl. bisaga.
besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid-Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte! — das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.-Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.
besẹ̑dica, f. dem. beseda, das Wörtchen; besedice nisem rekel.
besẹdȋtəv, -tve, f. der Vortrag, die Declamation: lepa b., Cig. (T.).
besẹdȋtost, f. die Beredsamkeit, Cig. (T.).
besẹdljȋvka, f. 1) ein gesprächiges Weib, M.; — 2) ein widerspruchsüchtiges zänkisches Weib, eine böse Zunge, Z., M., Št.
besẹdníca, f. 1) die Rednerin, Guts.; die Sprecherin, Cig., Jan.; — 2) die Fürsprecherin, Cig., Jan.; o dobrotljiva besednica (Marija)! Kast. (Rož.); — 3) die Rednerbühne, Cig. (T.).
besẹ̑dnost, f. = zgovornost, Cig.
besẹdotvorȋtəv, -tve, f. die Wortbildung, Šuman (Slovn.).
bẹsíka, f. rother Hartriegel (cornus sanguinea), Banjščice-Erj. (Torb.).
bẹ̑snica, f. 1) die Rasende, Cig.; — 2) bẹsníca, die Wuth, Jan., C.
bẹsnȋvnica, f. das Tobhaus, Levst. (Pril.).
bẹsnóba, f. = besnost, C., Z., Zora.
bẹsnǫ̑ča, f. = besnoba, Cig., Jan., C., ogr.-Valj. (Rad).
bẹ́snost, f. die Tollheit, die Wuth, Cig., Jan., nk.
bẹsnóta, f. = besnost, Z., C.
béštja, f. die Bestie (kletvica ali psovka); ti beštja ti!
bę̑štrica, f. lepa bela ovca, Krn-Erj. (Torb.).
bȇtəv, -tve, f. = betva, betvo, eine Kleinigkeit, Št.; — prim. bitev.
betežljívost, f. = betežnost, Mur.
betežníca, f. die Kranke, Mur., Jan.
betę́žnost, f. das Kranksein, die Krankheit, M.; tudi: bȇtežnost; — prim. betežen.
bətíca, f. 1) der Kolben, ein kolbenartiger Gegenstand; die Keule: betica stori pravico, Kr.; — ein Schlägel an einem Stiele, Cig., Kr.; — das dicke Ende des Dreschflegels, Cig., Dol.; — der Glockenschwengel, Solkan-Erj. (Torb.), Kras; — der Blütenkopf, Cig.; — 2) der Kopf (zaničlj.), der Schädel; dati komu po betici; — der Dickschädel, der Eigensinnige, Cig.; neukretne betice (butice), Preš.; — 3) das Keulengras (corynephorus), C.; — prim. bat, bet, butica.
bətȋčarica, f. die Stecknadel, Notr.
betȋčna, f. die Stecknadel, Dol., Ljub.
bətȋčnica, f. 1) die Stecknadel, Dol.; — 2) pl. betičnice, die Kolbenblütler (spadiciflorae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
betōnika, f. die Betonie (betonica), Jan.
bȇtva, f. 1) = betvo, der Halm, Cig., M., vzhŠt.; der Schaft, Tuš. (B.); — 2) der Volksstamm, Nov.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik., Št.
bȇtvica, f. dem. betva; 1) das Schäftchen: b. lasca, Erj. (Som.); — 2) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., nk., Št.; b. majorana, Pjk. (Črt.).
bə̀za, f. = bezeg, Tolm.-Erj. (Torb.); — divja b., der Traubenholunder (sambucus racemosa), Fr.-C.
bézən, -zni, f. = bezen, m. 2), Cig., C., M.
bəzga, f. = bezeg, Saleška dol.-C., Štrek.
bę̑zgalica 1., f. 1) das Rennen, die Flucht, C.; — 2) = potepača, C.; — prim. 2. bezgati.
bəzgȃlica 2., f. = bzikalica, die Spritze, Guts.
bəzgȃłnica, f. b. za klobase, der Wursttrichter, Bes.
bəzgȃvka, f. 1) die Spitzmaus, Kras-Cig., Jan.; — 2) = bezgetulja, Frey. (F.); — 3) die Halsdrüsengeschwulst, das Mandelgeschwür; — bezgavke, die Scropheln, Bleiw.-Cig.; — prim. 1. bezgati; zaradi pomena prim. mramor, želva.
bəzgetúlja, f. die Bartmeise, C., Z., Frey. (F.); — prim. 1. bezgati.
bəzgetúljica, f. = bezgetulja, Frey. (F.).
bəzgovína, f. das Holundergesträuch; — das Holunderholz.
bəzgǫ̑vnica, f. ein aus Holunderholz gemachter Vogelschlag, Mur., Cig., C.
bəzína, f. = bezgovina, Cig.
bezjáča, f. 1) die Winzerin, "ker so Štajerci iz Zagorja dobivali viničarice", Zora V. 122.; — 2) die Bartaxt, die Schlichtaxt, das Bartbeil, Mur., Cig., Jan.; ("ime za sekiro po kraju, od kodar je prišla", Zora); — 3) eine Art kroatische Hirtenpfeife, C.; — 4) eine Art Pflaume, C., Št.-Valj. (Rad); — prim. bezjak.
bezljȃvka, f. eine zum Schwärmen aufgelegte Biene, der Kollerer, Cig.
bezníca 1., f. 1) die Rübengrube, Guts.; klet na prostem v zemljo narejena, za krompir, repo itd., Poh.; — 2) ein schmutziger finsterer Raum, ein elendes Loch, eine elende Hütte, Cig., Jan., C., Kr., Št.; mir in pokoj bi po hišah in beznicah prebival, Ravn.; der Kerker, (bę́znica) Dornberk-Erj. (Torb.); — prim. bezen.
bezníca 2., f. die Biesfliege, Polj.; — prim. bezljati.
bezoārka, f. die Besoarziege (capra aegagrus), Erj. (Z.).
bẹ́ža, f. die Flucht, Mur., Valj. (Rad); — der Auflauf, Mur., C., Mik.
bẹ́žnost, f. die Flüchtigkeit, Jan.
bíba, f. 1) kriechendes kleineres Thier, bes. ein Insect (največ le v otročjem govoru); biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni, roge ima, kozel ni, (= polž); coll. vsa biba in golazen, LjZv.; — suha b. = suha južina, der Weberknecht, C.; — 2) das Truthuhn, C.; — = raca, Trst. (Let.); — 3) die Gezeiten des Meeres, Flut und Ebbe, Cig. (T.), Jes.; prim. bibavica; — 4) der Grashalm, Ip., Kras-Erj. (Torb.).
bíbavica, f. das Gewoge, Ebbe und Flut des Meeres, v Dalmaciji-Cig.; die Fluctuation, Cig. (T.).
bíbica, f. dem. biba; — travna bilka: naberi mi bibico smokvic (rdečih jagod), Kras, Ip.-Erj. (Torb.); prim. biba 4).
bíbika, f. = purica, C.
bíblija, f. die Bibel.
bibliografȋja, f. die Bibliographie, Cig., nk.; — prim. knjigopis.
bibliotēka, f. = knjižnica, Cig., Jan., nk.
bȋbra, f. schlechtes Getränk, Cig., Jan.; verpantschter Wein, kajk.-Valj. (Rad); — prim. lat. bibere, piti (?).
bíca 1., f. weibliches Schaf, Meg., Guts., Mur., Cig., C.; — prim. 1. bic.
bíca 2., f. die Binse, Z.; jezerska b. die Seebinse, (scirpus lacustris) Tuš. (R.); — prim. 2. bic.
bȋcika, f. = bičica, das Schäflein, Guts., Mur., Cig.
bȋčarica, f. die Peitsche, Dol.
bičevȃvka, f. die Peitscherin, Cig.
bȋčica, f. dem. 1. bica; 1) das weibliche Lamm, Cig., Erj. (Torb.); — 2) = jaglec, trobentica, Cig.
bȋčka, f. dem. 1. bica; — ein Schaf mit kurzer Wolle, Štrek.
bigamȋja, f. die Bigamie; — prim. dvoženstvo.
bȋglica, f. 1) der Holzsplitter, das Spänchen, Jan.; — 2) das Zündhölzchen, Cig., Jan., Kr.
bijáča, f. 1) die Schlägerei, Svet. (Rok.).
bíka, f. = 2. bic, 2. bik, Mur., Valj. (Rad).
bikáča, f. ein dickköpfiges Weib (prim. bikač); — ein verstocktes Weib, Mur.
bikoglȃvka, f. die Stierköpfige, Mur.
bíkovica,* f. = bikovnica, Cig., Jan., SlGor.
bíkovica (dodatek k slovarju), f. = bikovnica 1), (nam. bikovnica).
bíkovina, f. 1) die Stierhaut, M.; — das Stierfleisch, Cig.; — 2) das Springgeld, Cig., C.; bikovino so dolžni ostali, Pjk. (Črt.); — 3) "senožet, ki jo odločujejo soseske gospodarju plemenskega bika", Nov.; tudi: bikovína.
bíkovnica, f. 1) der Ochsenziemer, C., ogr.-Valj. (Rad); — 2) = bikovina 3), Z.
bíł, f. 1) der Halm, Dict., Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); slamnata b., der Strohhalm, Trub. (Post.); — das Halmgewächs, Jan.; — 2) das Kräutig (von Erdäpfeln, Kürbissen u. dgl.), C.; — 3) črna b., die Braunwurzel (scrophularia nodosa), Cig., Povir-Erj. (Torb.); — tudi: der Beifuß (artemisia vulgaris), Ptuj, SlGor.-C.; — tudi: die Einbeere, (paris quadrifolia), Spodnja Idrija in Volče-Erj. (Torb.); — 4) der Splitter, Mur., b. ali troha (v očesu), Trub. (Post.).
bíla 1., f. 1) der Halm: do bile, bis auf den letzten Halm, C.; — 2) das Kürbisblatt, Danj.-Mik., Kr.-Valj. (Rad); — prim. bil.
bila 2., f., Guts., Cig., pogl. bilja.
bilānca, f. računski sklep, die Bilanz: b. trgovine, die Handelsbilanz, Cig. (T.); kosmata b., die Rohbilanz, SlN.
bȋłca, f. dem. bil; der Halm, C., Krelj; der Grashalm, Štrek.
bȋłčica, f. dem. bilka; das Hälmchen, M.
bȋlfa, f. der bewurzelte Rebensetzling, der Würzling, C., Vrtov. (Vin.), Nov.; — die aus dem Samen hervorgewachsene Rebe, Štrek.
bȋlfica, f. dem. bilfa, Vrtov. (Vin.).
bilína, f. = rastlina, Jan., Šol.; — češ.
bȋlja, f. 1) das Vorfest, die Vigilie, Cig.; na biljo, Št.; sveta b., = sveti večer, Guts.; — 2) pl. bilje, das Todtenamt, Cig., Mik., Gor.; — iz lat. vigiliae, Mik. (Et.).
biljārdnica, f. das Billardzimmer, Cig.
bȋłka, f. dem. bil; 1) der Halm; der Grashalm, Valj. (Rad); suh, kakor bilka, Mur.; — 2) das Splitterchen, Mur.
bílovka, f. der Kürbisblattstiel, SlGor.; — tudi: das Kürbisblatt, Mur., C.
bȋnga, f. das Pendel, V.-Cig.
bȋngola, f. 1) visok človek (zaničlj.), Gor.; — 2) pl. bingole, = noge (zaničlj.), ob Muri-Trst. (Let.); — prim. bingljati.
bȋngolice,** f. pl. = gosli, Raič (Let. 1878., 190.).
bȋnkla (dodatek k slovarju), f., pogl. vinkla.
bȋnkošti, f. pl. Pfingsten; — "auf ein ahd. zi pfingustin (pentecoste), zurückzuführen", Mik. (Et.).
bȋnkoštnica, f. 1) das Pfingstlied, M.; — 2) der Pfingstapfel, M.; — die Pfingstbirne, Cig.; — = kresnica (leucanthemum vulgare), Josch; — jasenolistna b., der eschenblättrige Diptam (dictamnus fraxinella L.), Robič (Nkol.).
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 25398 zadetkov.