hȗkati, -kam, -čem, 1) hauchen, pusten, Cig., Jan., C. (BlKr.); v roke h., Vrt.; sv. Luka v roke huka, Ist.-Erj. (Torb.); na pleča in sluhe mu hučejo s toplo sapo, Pjk. (Črt.); — 2) lärmen, schreien, Rez.-C.; — (o sovi), Valj. (Rad).
lǫ́ka, f. 1) eine sumpfige Thalwiese, Notr.; die Aue, Mur., Cig., Jan.; po loki je tropa ženskih razgrabljala kupe, Jurč.; — 2) = pristanišče, Cig. (T.), Raič (Slov.), Bes.; (po hs. luka).
lùk, lúka, m. gemeiner Lauch, Porree (allium porrum), Cig., Jan.; — 2) die Zwiebel (allium cepa), Mur., Cig., Jan., Nov., vzhŠt.; = rdeči l., Dict.; — l. česnjak, = česenj, der Knoblauch (allium sativum), Tuš. (R.); = beli l., C.; — pasji l., der doldige Vogelstern, die Feldzwiebel (ornithogalum umbellatum), Medv. (Rok.).
lúka 1., f. neka pomladna rastlina s čebulico, katero jedo, Erj. (Torb.).
lúka 2., f., nam. loka = pristanišče, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
lúkav, adj. kdor rad luka, C.
pleteníca, f. etwas Geflochtenes: ein geflochtener Korb; — der Wagenkorb, vzhŠt.-C.; — der Maulkorb (aus Ruthen geflochten), Štrek., Kras; — die Haarflechte, Mur.-Cig., Jan.; — = pleten bič, eine geflochtene Peitsche, Kamnik (Gor.)-Erj. (Torb.); — ein aus Stroh geflochtenes Band, Cig.; — p. luka, eine Flechte (ein Kranz) Zwiebeln, C.; — ein aus Teig geflochtener Strietzel, Mur., Danj.-C.; — eine geflochtene Umzäunung, Cig.; — = lesa, die geflochtene Darre, C.; — eine geflochtene Matte, C.; — der Teppich, M., UčT., Zilj.-Jarn. (Rok.); — z volne pletena jopa, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.).
pritǫ́čən, -čna, adj. Zufluss-: pritǫ̑čni jarek, der Zuleitungscanal, Levst. (Močv.); — Flut-: pritočna luka, der Fluthafen, Cig.
púkati, -kam, -čem, vb. impf. ausraufen; repo p., Dol.; sv. Luka repo puka, Lašče-Levst. (M.); travo, lase p., C.; lan p., den Flachs raufen, Cig.; klasovje p., Trub.; rupfen, Jan., C.; — zupfend herausziehen (z. B. die Fäden aus einem Gewebe), Cig., Jan.; niti iz platna p., Polj.; p. nogavico, den Strumpf auftrennen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); pukana svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich in Fäden absondern, sich fädeln, Cig.; — p. se, sich raufen, C.; — púkati, pȗkam, -čem, Valj. (Rad).