KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako navesti akademski naziv rednega profesorja, ki je akademik (redni član SAZU).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali je beseda notica enaka besedi novica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, ali je beseda zlasti (kot prislov) tvorjenka. Če je, ali je izpeljanka iz predložne zveze ali je morebiti sklop. Besednovrstno je zlasti členek – ali to pomeni, da je v vsakem primeru rabe netvorjenka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zelo mi bo dobrodošlo vaše pojasnilo besedne zveze: Ali je pravilno, da govorimo in pišemo o anketnem vprašalniku? Bi bilo bolj prav, da govorimo in pišemo samo o anketi ali bi bilo bolj prav, da govorimo in pišemo samo o vprašalniku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prevajam knjigo o ultratriatloncu, ki se prehranjuje vegansko (samo z rastlinsko hrano) in mu torej rečemo − vegan ali veganec? V slovenskem prostoru se pojavljata oba izraza, zato res ne vem, kaj bi. SP trdi, da je vegan neobčevalni izraz za vegetarijanca(!). Zmedi torej ni videti konca.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Že dlje me zanima, ali je prav, da medmet hvala bogu pišemo (tudi) skupaj. V SSKJ-ju je pisan narazen, kar mi je logično, a v veliko besedil ga najdem napisanega skupaj kot hvalabogu. Torej, kaj je dejansko pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Rada bi vas vprašala katera je pravilna beseda GLODAVEC ali GLODALEC. Ker se ukvarjam z laboratorijskimi živalmi, ki spadajo v družino glodavcev in znanje prenašam tudi na študente, bi rada vedela katera beseda je pravilna: glodalci ali glodavci.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, ali je pravilno zapisati dinozaverski ali dinozavrski.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali je besedna zveza nekogaršnji avtomobil pravilna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V vašem slovarju nisem našel glagolov avtoštopati niti avtostopati, našel pa sem samostalnike kot npr. avtoštopar, avtostopar, itd. Na osnovi najdenih samostalnikov sklepam, da sta v slovenščini dovoljena tudi iskana glagola, ne razumem pa, zakaj jih v vašem slovarju ni možno najti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako je s prevzeto besedo pušenšank v slovenščini? Pojavljajo se različne variante: pušnšank, pušenšank, pušlšank, pušelšank? Ali jo pišemo skupaj ali narazen? Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Imam vprašanje: ali se delež nečesa povečuje ali povišuje? Če imamo podatke izražene odstotkovno, verjetno povišuje.
Kaj pa če rečemo na splošno: npr. delež kadilcev se povečuje/povišuje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako se pravilno piše: bloger ali blogar?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali slovenimo ime krajev Biograd na Moru in Filip i Jakov?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, ali so samostalniki sonce, luna, veter, svet in red pojmi ali stvari.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, ali sta džamija in mošeja v slovenščini vedno sopomenki, kot naj bi bili v arabščini. V Turčiji in Bosni džamija imenujejo stavbo z minaretom, molilnico brez minareta pa masjid, torej mošeja. V Istanbulu imenujemo znamenito stavbo Modra mošeja, v Ljubljani in Sarajevu pa imamo džamijo. Tudi Gigafida 2.0 v okolici mošeje navaja pridevnik moder, v okolici džamije pa ne. Torej razlika verjetno obstaja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Sta piškot in keks sopomenki ali besedi označujeta različni stvari? Je keks morda le podpomenka piškota? SSKJ ne pojasni dovolj nazorno morebitne razlike med njima. Hvala za vaš odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali androidi sanjajo o električnih ovcah? / Philip K. Dick ; [prevedla Jan Jona Javoršek in Urša Vogrinc Javoršek]
Zakaj besede android ni v SSKJ?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me konotacija besede brašnja. Ali ima beseda morda rahlo zaničljiv oz. manjvrednostni pridih?
Hotela sem jo uporabiti v haikuju. In sicer takole:
Napoj zlatih nitk // z brašnjo povezanih src -- // iskriv levji ples.
Zelo dobrodošel je tudi vaš komentar haikuja v splošnem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Vljudno prosim za odgovor, zakaj se v besedi dokumentalist (kdor dela v dokumentaciji) pojavi l, ne pa pričakovani r (dokumentarist).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Aktivna sem na področju zaščite živali. Pred nedavnim sem po elektronski pošti prejela oglas s sledečo vsebino: »IŠČEM ZAVEDNO DOM Tudi Sunny, kot na tisoče drugih, išče čisto svoj, »zavedno« dom.«
Gre za mačko, ki ji pošiljateljica išče stalni dom. Predlagala sem ji, da bi vsebino oglasa spremenila v stalni dom ali kakšen drugi izraz, ki bi bil primeren, brez narekovajev, pa je zavrnila, češ da se ji zdi »jezikovna igrica simpatična« in da ne gre le za stalnost doma, saj se »mačka tudi zaveda, da išče dom« in podobno. Ker razlaga po mojem mnenju ni bila ustrezna, sem ji odgovorila, da se mi zdi zavedanje mačke glede doma čisto etološko vprašanje in kot takšno ni bistveno za oglas, ki bi moral biti pregleden in jasen in vsaj za silo slovnično in slogovno pravilen.
Oglas je ostal isti, mene pa zanima vaše mnenje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V časopisih in tudi drugje se pogosto uporablja zveza delovni pogoji. Glede na moje razumevanje bi bilo boljše uporabiti zvezo delovne razmere, ki se tudi precej uporablja.
Mi lahko odgovorite, ali je moj občutek pravilen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako si sledijo besede v nizu bi bila lahko. Recimo v primerih: Izguba bi lahko bila zanje usodna.Ki bi jim mlada podjetja lahko bila svetovalci.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali je beseda kadar vprašalni zaimek? Kaj pa ker?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, ali je beseda natanko v povedi Letos mineva natanko 400 let od smrti Shakespeara prislov ali členek?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako pravilno poimenujemo osebo, ki je član folklorne skupine: folklorist ali folklornik? Izraz folklornik je namreč pred leti začela uporabljati stroka (npr. FOLKLORNIKOV SLOVARČEK JSKD RS), ne najdemo pa ga v SSKJ, in ne v SP, prav tako ga ni v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika. Tudi raba (Nova beseda in Gigafida) daje prednost folkloristu. Se lahko torej še vedno zadovoljimo z dvojnim pomenom za folklorista (strokovnjak za folkloro in član folklorne skupine) ali potrebujemo novo besedo folklornik (čeprav je npr. Slovar nov. besedja slov. jezika ni zajel)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V SSKJ pod geslom spodbuditi piše ... vpis na tehnične šole. Menim, da je pravilno ...vpis na TEHNIŠKE šole.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V slo imamo besede, ki označujejo prehode med dnevom in nočjo v preteklosti in sedanjosti: sinoči, davi, drevi. Ali jih imamo za prihodnost? Npr. ali obstaja beseda za jutri zvečer ali jutri zjutraj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako poimenujemo človeka, ki dela tetovaže oz. tetovira? Ali je tetovator ali tetovažar? V SSKJ-ju in SP-ju ne najdem izraza.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako se pravilno imenuje jeklo, ki je skovano iz mnogih plasti – damask ali damast.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prosim vas za nasvet, kako naj pridem do datoteke (v tekstovni obliki) slovenskih besed, ki jih rabim za osebno uporabo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako pravilno delimo besede:
raznovrstnost, vrednost, večjih, regionalnih, biomasa, proizvedeno, soproizvodnji, kamnih, predalpskih, Ljubljana, prihodnjih in angleško besedo naturally.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako pravilno delimo besedi refleksiven in refleksivnost?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me pravilna oblika rabe samostalnika čas v povedi: Čas imate do četrtka. ali Časa imate do četrtka.
Je torej pravilna uporaba v četrtem ali drugem sklonu? Meni osebno nekako bolj "sede" čas, vendar, če stavek malo predrugačim in uporabim namesto četrtka besedo npr. dovolj, potem je pravilna uporaba v drugem sklonu: časa imate dovolj.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me pravilna pridevniška oblika v naslednji povedi: Podatke smo podali v obliki stolpičnih/stolpčnih diagramov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Na vas se obračamo s prošnjo za posredovanje informacije o postopku vključitve novih besed v SSKJ.
V sodelovanju z zavarovalnico Vzajemna smo od avgusta do decembra 2012 razvijali akcijo z naslovom >Pokaži jezik<, kjer so mladi na spletni platformi zapisovali besede, ki so del njihovega vsakdanjega besednjaka. Zanima nas, kakšni so postopki za umestitev najpogosteje uporabljenih besed v SSKJ?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako je pravilno (podeljujemo npr. priznanje):
... za pridobljen naziv diplomirani fizik
ali
... za pridobljeni naziv diplomirani fizik.
Sta možni obe obliki? Hvala za vaš odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Se spogajamo ali izpogajamo?
Zanima me torej dovršna oblika glagola pogajati se.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Glede na zbiranje podatkov bi rekel, da je zorenje ustrezen in edini pravilen termin za sam proces. Npr.: zorenje vina, zorenje sira, zorenje mesnin, zorenje salam. Po tej analogiji bi bili izdelki: zoreno vino, zoreni siri, zorene salame.
Ker pa sem na vašem portalu dobil tudi drugo pojasnilo, da obstaja zorjeno vino, se sedaj sprašujem, če je pa morda končni izdelek vendarle zorjen in ne zoren. Npr.: zorjeno vino, zorjeni siri, zorjene klobase.
Ali sem že kar zgoraj prišel do pravih zaključkov, da obstaja proces zorenja in da so izdelki, ki so šli skozi ta proces, zorjeni? Bi mi znali na kratko pojasniti pravilno rabo termina zorjen in zoren?
zorênje -a s (é) glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja
barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] 1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus 1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu 2. kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.
ETIMOLOGIJA: ↑barrique Celotno geslo eSSKJ Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče barrique glej barík
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me katera oblika dvojezičnega podpisa je pravilna:
Nejc NovakDirektor prodajnega sektorja / Sales Director
Nejc NovakDirektor prodajnega sektorja/Sales Director
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Etimološki slovar pravi, da se je beseda emancipacija v slovenskem jeziku pojavila v 20, stoletju, jaz sem jo pa slučajno zasledil v časopisu, ki je izšel že v 19. stoletju, in sicer "Kmetijske in rokodelske novice" iz dne 12. 04. 1871, ki ga najdete na naslovu: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NJK7EO74/9074a577-43c6-4ce9-940e-772498a796f5/PDF Citat iz 117. strani: "Vsem je gotovo želeti, da se same emancipirajo vseh slabosti, vseh strasti in hib, ktere podkopavajo njih lastno in rodovin srečo, in ko se to zgodi v polno meri, bodo tudi najbolj sebični moški prav radi priznavali samostalnost ženskega spola in neodvisnost od vseh pomanjkljivosti. Zanima me, ali gre v slovarju za napako ali pa slovar ne navede časa prve pojavnosti, temveč čas, v katerem je beseda prešla v vsakodnevno rabo. Čeprav se mi zdi čudno, da bi časopis, ki je namenjen neizobraženi kmečki družbi, pisal besede, ki jih ne bi nihče razumel.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Od kod prihaja pogovorna beseda za odejo – šukca/šukica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me izvor besede za ledeniško dolino pod Poncami –Planica.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, od kod izvira ločevanje med predlogi v/iz in na/z ob naselbinskih zemljepisnih imenih, npr. na Vransko — z Vranskega in v Ljubljano — iz Ljubljane. Vem, da končnica -sko zahteva predloga na/z pa tudi s končnico -ska je tako (Škotska), me pa vseeno zanima, če je zadaj kakšna razlaga, kot npr. pojasnilo, da se gre na Malto, ker je otok.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ima hrenovka kaj etimološke zveze s hrenom?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Včerajšnje rdeče večerno nebo me je pripeljalo do razmišljanja o Sončnem vzhodu in zahodu. Vsaj tako ponavadi opisujemo ciklični dogodek, ko Sonce navidezno izgine pod horizontom ali se pojavi iznad njega. Vendar ob tem ne gre za Sončni zahod/vzhod, ker s tema dvema besedama opisujemo le določeno smer neba. Pravilneje je torej reči, da je sonce zašlo in vzšlo. SSKJ sicer vsebuje besedi zaiti in vziti (v obeh primerih gre za dovršni glagol), vendar kako iz tega izpeljemo samostalnik? Torej, ali je zapis takšnega stavka pravilen:
Včerajšnji sončni vzid je bil lep, a zaid je bil še lepši.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me etimološka razlaga krajevnega imena Cmereška Gorca in priimka Cmerešek, zlasti morebitna zveza med njima.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, zakaj je (po SP) pravilno pedikura, manikura pa ne, čeprav drugi del obeh besed izvira iz latinskega »cura« (negovati). Nadalje me tudi zanima, zakaj pri pregibanju pride do spremembe pedikura > pedikirati.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Pozdravljeni, mi lahko pojasnite, zakaj je pri glagolu vreči toliko sprememb (črke č, ž, g: vreči, vržem, vrgel sem).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prosim za pomoč pri oblikovanju navodila: Prosimo, da vrnete gradivo na svoje mesto. Ne bi bilo pravilno na njegovo mesto?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali se pišejo stvari izdelkov z veliko začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zakaj se drugi sklon imenuje rodilnik, prav tako latinsko genitiv -- kaj ima to opraviti z roditi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Slovenska himna se uradno imenuje ZDRAVLJICA (izhaja iz besede zdravlje, ki nikoli ni bila slovenska beseda in je Prešernov France ni zapisal). Kdo je torej ukradel verze Franceta Prešerna in jih uporabil v svojem zmazku? Kolikor zanesljivo vem, je Prešernov France napisal pesem Zdravica, ki izhaja iz slovenske besede zdravje.
Vesel bom vašega odgovora, če veste kdo je ta plagiator. Prepričan sem, da jih imamo v Sloveniji že čisto preveč in bi bilo prav, da se stvari postavijo na pravo mesto.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prosim za pomoč pri frazemu dobiti/imetimetuljčke v trebuhu. Ali gre za slovenski frazem glede na to, da ga v nobenem od slovarjev ni najti? Zanima me, ali je frazem morda izvorno nemški ali angleški in je torej nemški/angleški kalk.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, ali imamo veze ali zveze z nekom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika sem poskusil najti besedo e-pošta, ki je po mojem mnenju prevod besede e-mail, pa nisem nič našel.
Ali sem iskal napačno? Ali je moje razmišljanje pravilno? Kako naj bi sicer v slovenski stavek napisal, da sem dobil sporočilo z e-maila ...?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Lektorica, ki pregleduje moja besedila, pravi, da se končnica -ec pri samostalniku nanaša na človeka, -nik pa na napravo. Sušilec je torej človek, ki suši, sušilnik pa naprava. Ali presumerjevalec – preusmerjevalnik. V SSKJ je usmerjevalec lahko človek ali naprava, v Pravopisu pa tega pravila žal ne znam najti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Pri glagolu izslediti dobimo pridevnik izsledljiv. Pri tvorjenju besedil pogosto uporabljam glagol zamisliti (najpogosteje dovršnik). Ker tvorjenke po gornjem zgledu ni ne v SSKJ ne v SP, jo tvorim po besedotvornih pravilih. Sicer sem sam v dvomih, ali naj bo zamisljiv/zamišljiv oziroma v zanikani obliki nezamišljiv/nezamisljiv.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me pravilna izgovorjava vasi Kalce (pri Logatcu), domačini namreč vsi izgovorimo Kauce, ter prebivalci smo kaučarji in ne kalčarji, ali je pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Na radiu slišimo izgovor besede kolk kot 'kouk', aneks pa z naglasom na e. Je to pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zakaj se ime podjetja oz. trgovin Spar in Interspar izgovarja s š-jem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako izgovorimo besedo vekanje v pomenu 'napačno izgovarjanje predloga v' (tj. kadar nekdo izgovarja zobnoustnični v namesto dvoglasniški u) -- ali je s prvo črko e zapisan polglasnik ali ozki e?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kakšno je pravilo za izpadanje vokalov (v oklepaju) pri naslednjih besedah – skrajnost (med dvema skrajnost(i)ma) in brezposel(e)n. Je razlog v nedruženju nezvočnikov? In še, npr.: ljubljan(j)ski, je seveda brez -j. Kakšno pa je pravilo za izpad -j pred končnico -ski? Zvočniki?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako bi v knjižni slovenščini zapisali naslednje izraze, ki se uporabljajo pri taroku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Mene zanima, kaj je pravilno:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Iščem po etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen in raznih drugih leksikonih, pa nikjer ne najdem etimološke razlage zemljepisnega imena Betanja (vas v Občini Divača). Zanima me ali je to ime možno izvajati iz svetopisemske Betanije ali ima morda kak drugi, bolj slovenski izvor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Od kod izvira beseda difuzija?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Lahko, prosim, pojasnite izvor besede Goričko?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V etimološkem slovarju na fran.si sem opazil, da izvor besede gugati etimološko ni pojasnjen, poleg tega pa (pod geslom guncati), da se v nekaterih narečjih menda pojavlja kot gungati. Slučajno sem opazil, da obstajajo zelo podobni glagoli tudi v germanskih jezikih, pa me zanima, če se vam zdi mogoče, da je med našo in njihovo besedo kakšna povezava, ali gre le za naključje:
gunga = gugati v švedščini in danščini https://www.saob.se/artikel/?unik=G_1351-0038.i3d1&pz=5
gügeln in gugen = gugati v nekaterih narečjih nemščine https://www.woerterbuchnetz.de/DWB/gugeln
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kakšen je izvor besede hobotnica.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kakšen je izvor besede koronavirus? Kako sta povezani krona in korona?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Večkrat sem že razmišljala o besedi menstruacija. Vem, da se za ta pojav uporablja skoraj izključno ta beseda (če zanemarimo pogovorne izraze), redkeje npr. še mesečno perilo, kar pa se sploh ne sliši naravno, vsaj meni ne. Zanima me, kako je s to besedo v slovenščini.
Očitno je prevzeta, najbrž iz angleščine. Kaj pa pred tem, se v starih slovarjih pojavlja kakšno drugo poimenovanje? Je že kdo predlagal kakšno poslovenjeno možnost? Mislim, da bi bilo zelo primerno imeti bolj domač izraz, ker se sicer vse skupaj sliši nekako patološko in strokovno, gre pa za nekaj zelo vsakdanjega.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, od kod je prišla beseda naključje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me etimološki izvor besede pameten.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Že dlje časa razmišljam o pogosto rabljeni besedi partnerstvo.
Predvidevam, da njena raba v slovenskem jeziku ni sporna, vendar si jaz vseeno želim preveriti, če se besedo da nadomestiti s kakšno drugo besedo z bolj slovenski korenom.
Veliko bi mi pomenilo, če bi lahko izvedela koren te besede ter njen nastanek.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me izvor besede piskrovez.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me izvor besede plavolaska.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prosim za etimološko razlago besede pumpež (frazem: se sveti kot pumpeževa rit).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me koren besede stol. Je to morda nemški Stuhl?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me izvor slovenske besede stres, zgodovina njenega pojavljanja/uporabe, še posebej ob vedenju, da ima angleščina za pomensko podobno zadevo besedo stress, a ob tem imamo Slovenci še priimek Stres.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Iz katere besede izvira beseda ščavo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me izvor besede špica in povezava z nemško besedo Spitze, ki ima enak pomen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me izvor besede trafika.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me izvor besede vistar.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Jezikoslovec, prevajalec in pisatelj Janko Perušek je leta 1882 izdal etnografske črtice z naslovom Bosenske zanovetke. Beseda zanovetke ni vsebovana v nobenem slovarju, zanima pa me njen izvor. Bi jo lahko povezala z besedo novost, novica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, od kod izvira beseda žlikrofi. Verjetno iz nemškega jezika.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me izvor besed preč priti (ko nekdo umre).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kakšen je izvor pomena glagola opetnajstiti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Upam, da pišem na pravi naslov. Zanima me namreč izvor besede tičati oz. obtičati. Za odgovor se vam vnaprej zahvaljujem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Na vas se obračam z vprašanjem, na katerega nisem našel odgovora niti v lokalnem okolju niti v literaturi. Kjer živim (Zgornja Gorenjska – okolica Žirovnice, tudi v Bohinju), rečemo potici z veliko orehovega nadeva »pokravčana potica«. Izvedel sem, da pokravčana zato, ker se orehovim jedrcem reče kravice. In to ne celim, ampak samo polovičkam. Zanima me, od kod ta izraz in kje se uporablja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanimalo me je, ali je znano, od kod je Kajetan Kovič dobil navdih za ime mačka Murija, ter ali je povezano s Hoffmannovim mačkom Murrom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ime mi je CC [anon. moderator], sem italijanski državljan in raziskujem izvor svojega priimka, ki v Italiji (še posebej v okolici Pesara) ni preveč prisoten. Zanima me, če bi lahko bilo poreklo lahko slovensko, saj v italijanščini ne pomeni nič, v slovenščini pa bi lahko pomenilo Črna Marija, morda zapisano Cermarija. Najstarejši dokumenti naše družine v Italiji so iz leta 1850, v Pesaru. Na koga se lahko obrnem za dodatne informacije?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me izvor krajevnega imena Gozd - Martuljek.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Gora Mengore pri Tolminu me že nekaj časa muči s svojim imenom. Spraševal sem po Turističnih agencijah tam okoli in sem dobil razlago za izvor tega imena v besedni zvezi 'med goram', kar pa me ni prepričalo. In spomnil sem se na Menino planino, iz katere bi lahko dobil kakšen namig (npr. Menina gora). Poklical sem agencijo v Celju in prejel odgovor, da se je planina prvotno imenovala Menišna gora, ker so na njej menihi benedektinci zgradili cerkev, z opustitvijo š-ja, je nastala Menina. Zelo razumljivo in logično.Torej Mengore nimajo nič z Menino (za kar sem sklepal, da bi bilo lahko tudi lastno ime.) Kaj vi menite o imenu Mengore?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me izvor imen Košiše, Masore in Jelični Vrh.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me izvor in izgovorjava besede solnce.
Vem, da je to starinska oblika besede sonce. Zanima pa me kdaj se je pojavila oziroma opustila. Kar se izgovora tiče pa sem to vedno bral z glasom l, vendar sem se pred kratkim vprašal, če se morda ni izgovarjalo z u, kot sounce. To bi mi bilo tudi smiselno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Že nekaj časa razmišljam, kako in zakaj se beseda konjiček uporablja kot sopomenka besede hobi za označevanje prostočasne dejavnosti. Mi lahko, prosim, pomagate?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me izvor in uporaba besede kramola, ki jo nekatere skupine in posamezniki na internetu predstavljajo kot staro slovensko besedo, ki naj bi pomenila "naravno in s tem temeljno, starodavno ter neodtujljivo pravico ljudstva do upora zoper vladarja in oblast, ki zlorabi svoj položaj ter od ljudstva podeljene pravice in dolžnosti."
Kot kaže beseda res obstaja, saj jo najdemo v starocerkveni slovanščini (крамола) v pomenu upor, v bolgarščini kot arhično za glasen prepir, pretep, razgarajati in tudi v sodobni ruščini, kjer ima arhaičen pomen kot sta vstaja in upor. Beseda pa naj bi bila sposojenka iz stare bavarščine (karmala)?
Zanima me, kako je s to besedo v slovenščini? Ali je tudi pri nas arhaična beseda za upor oz. dejanje/del starosvetnega prava, ki ni več praksi? In sploh kakšen je njen izvor?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako je z besedo nekogaršnji.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kam bi uvrstili besedo odisejada? Vem, da je frazem besedna zveza ...Ali je tudi odisejada frazem oz. kaj je?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me izvor in pomen priimka Merše. Najstarejši zapis tega priimka sem našel na enem dokumentu iz leta 1499 z območja Kamnika. Eden od podpisnikov dokumeta je bil "Märsche zu Goditsch". Iz najstarejših dosegljivih matičnih knjig župnije Vodice pri Ljubljani je tudi razvidno, da je bilo na začetku 17. st. na tem območju več družin s tem priimkom. Kaj več mi ni znanega.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me izvor in pomen priimka Podgoršič.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V zadnjem času se pogovarjamo o babjem poletju. Pomen besedne zveze poznamo, ne poznamo pa njenega izvora, zato vas prosim za pojasnilo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, zakaj Slovenci uporabljamo besedo dobrodošlica, dobrodošli itd. za topel ali velik sprejem gosta? Ali je to arhaično slovensko ali srbohrvatizem? Ali so tudi kakšne druge besede (alternative) za to dejanje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Dandanašnji je vsevprek v uporabi izraz intervencija. Po mojem je to 100 % hrvaški izraz. Slovensko bi morali napisati intervenca po zgledu: urgenca, konferenca, referenca itd. Po vzorcu intervencije bi morali napisati tudi urgencija, konferencija itd. Kaj menite o tem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Vljudno prosim za pojasnilo, kakšen je izvor krajevnega imena Kališče. Obstajata dva kraja v neposredni bližini: Gorenje Kališče in Dolenje Kališče. Notranjska, občina Velike Lašče. Zanima me tudi če je krajevno ime Kališče povezano z davnimi časi oz. kopanjem ter kaljenjem železove rude. Kraj je še vedno bogat z bukovino.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me izvor krajevnega imena Klečet (Suha krajina).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Nikakor ne najdem izvora besedi pozre, ki v Savinjski dolini pomeni 'punca, dekle', zato prosim za vašo pomoč.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Na vas se obračam s prošnjo za pojasnilo etimološkega izvora prekmurske besede posolanka (to je tipična prekmurska sladica s skuto).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, izvor priimka Dominko.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zelo me zanima iz kod izvira moj priimek, Jevševar.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Lepo vas prosim, če mi lahko pomagate pri iskanju korenin mojih prednikov. Rada bi vedela za izvor priimka Kupec.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako je nastal priimek Kuzma? Ali ga lahko povezujemo z besedo KUZMATI v pomenu mrščiti, razmršiti? Ker gre za prekmurski priimek bi se ga mogoče dalo povezovati tudi s krajem Kuzma?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me izvor priimka Pečnik.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, ali mi lahko prosim pojasnite izvor priimka Poličnik.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me izvor priimka Pompe.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zelo me zanima, če imate mogoč odgovor na vprašanje, od kod izvira moj priimek Pušnik?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Izvor priimka Stožer
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako razlagate izvor štajerskega priimka Strmšek (včasih pisanega tudi kot Stermšek)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me izvor priimka Škedelj.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me izvor priimka Velenšek.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kakšen je (etimološki) izvor pripone -s v zemljepisnih imenih vzhodnih Alp od Furlanije, preko Tirolske do Švice.
Mišljena so imena:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, če je beseda sponzorinanec pravilna. Ali je pravilno sponzorirani? Npr:
Imate kakšne izkušnje v vašem podjetju z zaposlovanjem vrhunskih športnikov oz. sponzorirancev?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prosim za pomoč pri dilemi: Zgornjesavska dolina ali Gornjesavska dolina. Vesela bi bila pojasnila, kaj je bolje oz. pravilno. Najlepše se vam zahvaljujem za vaš čas in odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Danes sem odkril jezikovno svetovalnico ISJFR in moje vprašanje, s katerim se ukvarjam že kaj nekaj časa, je končno našlo svoje mesto. Vprašanje pa bi rad pričel z obrazložitvijo, kako sem do njega sploh prišel.
Že v času na osnovni in srednji šoli so me učiteljice slovenskega jezika večkrat opomnile, da se zjutraj nisem zaspal, temveč sem preprosto zaspal, saj da glagol v tem primeru ni povratno svojilen. Meni se je stavek Opravičujem se, ker zamujam, zaspal sem. slišal nadvse čudno, kakor tudi ostalim sošolcem in sošolkam, ki so prihajali iz Celja ali okolice. Pri nas se glagol zaspati namreč uporablja ob večerih, ko se odpravljamo spat, medtem ko glagol zaspati se pomeni, da smo se zbudili kasneje, kot je bilo predvideno. Od tu dalje neprestano razmišljam, kdo v jeziku postavlja normo, jezik ali človek? Menim, da so t. i. dialekti jeziki sami po sebi in notranjega pomena, ki ga govorec pripiše neki besedi ali izrazu ne gre omejiti z normo, ki jo je kasneje postavil neki govorec drugega dialekta, češ da se sliši smešno in zato ne more biti del zbornega jezika. Samo v razmislek.
Zaznamovan s tem glagolom sem večkrat prišel v situacijo, kjer je slovenska jezikovna norma govorila tako, živ in govorcem lasten jezik pa spet drugače. In v tem znamenju sem ob rednem kupovanju ajdove kaše naletel na problem: Le zakaj se nihče ne ukvarja z ustreznostjo prilagajanja pridevnika samostalniku? Ajdova kaša?! Od kdaj je ajda moškega spola? Kot očitno je že lahko.
In sem povprašal prijatelje. "Ajdina kaša pač ne more biti," je odgovoril prvi, "saj bi vendar ajdina kaša pomenila svojilnost, in sicer da ta ajda pripada osebi po imenu Ajda." Tega odgovora nisem mogel jemati resno, saj mi je bilo nadvse smešno, da je ta bil mnenja, da sam te možnosti že nisem pretehtal. "Res je čudno. Sama ne to nisem nikoli pomislila," je odgovorila druga in se nasmehnila. Nato pa me je prešinila zamisel. Pravzaprav bi se t.i. ajdovi kaši moralo reči ajdna kaša. Ta oblika pridevnika je edina res pravilna in menim, da bi morali to upoštevati. Besedna zveza ajdova kaša se namreč ne sklada z nobenim temeljnim načelom slovenskega jezika. Ajda je samostalnik ženskega spola, ajdova pa je pridevnik, ki nakazuje na samostalnik moškega spola. Zdi se mi čudno, da tovrstve pogovorne različice ostajajo v pravilni zborni rabi, medtem ko se glagola zaspati ne sme uporabljati v povratno svojilni obliki.
Kaj pa Vi menite?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako je s sklanjanjem krajevnega imena Šentjurij, rojstnega kraja Toneta Pavčka. Slovnično je pravilno v Šentjuriju na Dolenjskem, a se je pri krajanih ustalila raba v Šentjurju na Dolenjskem. Zanima me, kateri zapis je pravilen.
Zahvaljujem se vam za odgovor in vas lepo pozdravljam.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, katera od sledečih rab je ustreznejša: vodeči ali vodilni tekmovalec ter ali je raba limonov sok ustrezna (glede na to, da sem jo zasledila v knjigi z recepti).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Med uporabniki oz. govorci slovenskega jezika, vseh ravni izobrazbe, se čuti nezadovoljstvo okoli načina bogatenja besedišča maternega jezika zaradi pretiranega in prehitrega, v pogovornem jeziku celo sprotnega slovenjenja besed iz angleškega jezika.
Preveliko število tujk in izposojenk iz angleškega jezika, ki se ga zazna tudi v vseh slovenskih slovarjih, močno občutijo predvsem dijaki srednjih šol, ko prestopijo na visokošolski študij. Tam jih zasujejo z množico tujk, za katere niso nikoli prej slišali. To vsaj študentom prvih letnikov zelo otežuje razumevanje in pomnjenje učne snovi, kar se nenazadnje pozna tudi na slabšem učnem uspehu. Spomnim se, da sem, med študijem v daljni preteklosti, dostikrat vzel angleško-slovenski slovar, iskal koren kake tujke, da sem prišel do slovenskega prevoda nekega pojma.
Enako ljudje, predvsem z nižjo in srednjo izobrazbo, ne razumejo oz. napol razumejo marsikaj o čemer razpravljajo politiki v parlamentu, javnih občilih, gospodarstvu i.p.d.
Ker sem na spletu našel, najmanj štiri, javne izjave priznanih strokovnjakov za slovenski jezik in etnologijo, ki zgovorno obravnavajo omenjeno vsebino, vam jih navajam tu spodaj.
Zanima me vaša opredelitev in ocena teh izjav.
Hvala in lep pozdrav.
Povezave do videoposnetkov:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Moj vprašanje se nanaša na razlago pomenske razlike med nazivoma doktorand in doktorant objavljene v tej jezikovni svetovalnici v letu 2017. Doktorand je torej kandidat, ki še ni zagovarjal doktorata znanosti, doktorant pa je naziv za doktorja znanosti. Ta odgovor je bil podan na osnovi slovarskega pripročnika. Glede na pogosto uporabo omenjenih izrazov me zanima, zakaj se ta razlaga nedvoumno ne vnese v Fran > eSSKJ, ki je kolikor vem uradni slovar slovenskega knjižnega jezika? V tem slovarju sta izraza doktorand in doktorant sinonima in tudi razlagi pod drugima alinejama opisa kažeta na enakovrednost izrazov, kar je glede na zgoraj podano razlago napačno. Obenem bi se vam zahvalil za opravljanje svetovalne dejavnosti, ki pripomore k pravilnejši rabi slovenskih izrazov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ne vem, ali vprašanje naslavljam na pravi naslov ? Če ne, mi, prosim, povejte, kateri je pravi. Nisem slovenist in sem običajen državljan. Včasih me kaj v medijih zmoti glede načina rabe slovenščine, vendar danes sprašujem prvič (seveda ne vem, če so moji dvomi upravičeni). To reklamo sem zasledil v medijih:
Telefoni, vključeni v VELIKEM PRAZNIČNEM PAKETU LG Optimus 4x na paketu VELIKI PRAZNIČNI PAKET
Zanima me, ali je pravilno napisano »na paketu« ali se pravilno piše »v paketu«? Na paketu mi zveni nekako srbsko. Po moje Simobil ponuja nek paket, »v« katerem so neki izdelki (in niso »na« paketu).
Zanima me tudi, kdo je odgovoren za nadzor rabe slovenskega jezika v javnosti in na koga je treba naslavljati takšne dvome?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Razlaga v etimološkem slovarju za besedo kaj je na del mojega vprašanja glede vseh teh različnih oblik iste vprašalnice že odgovorila, še vedno pa se mi poraja vprašanje, od kod pogovorni vprašalnici kva in kuga. Je res kaj na tem, da so kva k nam prinesli Francozi (quoi?), ali se je tisti v vrinil v besedo kot del naravnega razvoja jezika? In kuga, ki skorajda nima nobene podobnosti z ostalimi oblikami?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali je oznaka svetovni splet res potrebna in kdaj ali je bolje, da jo vedno zamenjamo s preprosto – splet?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Gojitelji in kuharji večinoma vztrajajo pri izrazu šparglji, zato me zanima, kateri izraz je ustreznejši oziroma kakšna je razlika med njima.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako je prav: mankati ali manjkati?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Vprašanje
Glede na to da so bili naši predniki v preteklosti veliko časa pod nemško govorečo vladavino, pri večini neslovenskih besed takoj pomislim, da so nemškega izvora, kar preverim v nemškem slovarju in s tem se moji sumi potrdijo. Toda pri besedi agadir se je zapletlo, tako da sem že razmišljal, če ni beseda francoskega izvora, morda je celo narečna? V Savinjski dolini pravimo, da nekdo dela agadir, če dela nered. Prosim vas za pojasnilo, od kod izvira beseda in kaj res pomeni.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me pomen besede hrnjavs (Besedišče).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V »Besedišču slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki« sem našel besedo »notrínja« - kje bi o njej, njeni rabi, pomenu in zgodovini morda lahko izvedel kaj več?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Opazil sem, da televizijski novinarji in napovedovalci izraz cvetna nedelja (letos je bila 20. marca) izgovarjajo kot cv'tna nedelja (s polglasnikom). Vsaj za osrednjo in severozahodno Slovenijo vem, da je med ljudmi ustaljena izgovarjava cvetna nedelja (torej z e). Zanima me, kaj je pravilno z vidika slavistike.
Podoben primer se mi zdi izraz svetla zvezda. Po mojem se pravilno izgovarja kot svetla zvezda, čeprav je res, da nekateri govorijo tudi sv'tla zvezda. Ampak tudi če je pravilno sv'tla zvezda, to še ne pomeni, da mora tudi cvetna nedelja postati cv'tna. Ali pač?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ob izbruhu ebole v Z Afriki nekateri poučujejo novinarje, da je pravilna izgovorjava te besede s poudarkom na o, saj naj bi se tako izgovarjalo ime reke po kateri je bolezen dobila ime. Kaj pravite na to?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Za starocerkvenoslovansko besedo igumen v pomenu ‘predstojnik samostana v pravoslavni cerkvi’ smo v SSKJ-ju našli slovensko ustreznico pod geslom íguman. Za slovenščino predlagamo ustreznejšo obliko igúmen. Besedo smo oblikovali po analogiji s samostalnikom katehúmen, iz stare grščine [katechúmenos]. Gre namreč za starogrški [hegúmenos], medialno-pasivni prezentov particip na -. Geslo íguman je neustrezno, saj je beseda izposojena iz srbščine, kar dokazujeta umik naglasa in a-jevska vokalizacija zadnjega soglasnika (iz gr. ), ki je bil v srbščini reinterpretiran kot etimološki polglasnik.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Po Franu naj bi se pač pisalo pravzaprav, to je, skupaj.
Toda zdi se mi, da sem nekje zasledil, da po splošnem pravilu naj bi se sestavljenke, kot je sporna, pisale narazen, če je le mogoče. Za konkretno besedo (prav za prav oz. pravzaprav) pa sem menda pred kratkim slišal, da je pravilno, da se piše narazen (prav za prav).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, katera od različic prekeren/prekaren je ustreznejša in kako utemeljimo zapis.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Pred kratkim sem se priselila v Ljubljano, natančneje v ali za Bežigrad. No in ravno tukaj se mi zatakne ... kako je prav – v ali za Bežigrad? Domačini govorijo za, ampak, noben ne ve zakaj, ker je tako že od nekdaj. Mlajši priseljenci govorijo v, ker je tko logično. Nastane pa zmešnjava, ko vprašam, kako je prav. Zanimivo bi bilo vedeti razlago in vnaprej se zahvaljujem za odgovor!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, katera zveza je pravilna: o čem se gre? ali o čem gre?
Ali je to tako kot zakaj se gre? in zakaj gre?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Pogosto naletimo na rabo pridevnika afekten, ki pa ne ustreza slovarski rešitvi afektiven. Zanima me, zakaj prvi primer ni ustrezen? Ali je v neskladju s kakšnim besedotvornim načelom?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Del mesta Jesenice je Podmežakla, ki je bila nekdaj samostojno naselje. Zanima me, ali je pravilno, če rečemo, da gremo Podmežaklo, da je del Podmežakle na zemljevidu, gradimo Podmežaklo? Ali gradimo v Podmežakli?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V juniju 2016 sem zaključila podiplomski študij in pridobila naziv: magistra znanosti s področja ekonomija in poslovne vede.
V juliju 2016 sem zaključila še en podiplomski študij in pridobila naziv: magistra znanosti s področja davčnega prava.
Vidim, da je kratica za dvojnega doktorja ddr., kaj pa za dvojnega magistra? Ali je to mogoče dmag.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako pravilno pisati Z(z)gornja in S(s)podnja Muta. Sama še vedno vztrajam pri zapisu z malo, čeprav velika večina oboje piše z veliko začetnico. Tudi na spletni strani občine sem zasledila, da Zgodnjo in Spodnjo Muto navajajo kot samostojni naselji v občini, podobno kot npr. Gortino. Kako je torej prav? Najlepša hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kaj od navedenega je pravilno?
brezveze
brez veze
brezzveze
brez zveze
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako se pravilno zapiše Blejski vintgar (Blejski vintgar ali Blejski Vintgar ali je pravilno samo poimenovanje Vintgar).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V nobenem slovarju nisem našla besede, ki je sicer že pogosto v uporabi in označuje člana žirije, to je žirant. Zanima me, katera je pravilnejša oz. boljša: žirant ali žirijec, in prosim za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Že nekajkrat sem gledal in poslušal prenos nogometne tekme nogometnega kluba Triglav Kranj z nasprotnimi moštvi. TV prenos v zadnjem času izvaja Planet TV.
Komentator je kar pogostokra t uporabljal izraz: Triglavani za igralce moštva NK Triglav. Razumljivo mi je, da ne more uporabljati zgolj naziva "Kranjčani", saj niso vsi igralci iz Kranja. Ampak izraz Triglavani je res čuden.. Nekako je kar negativno slišen. Ne vem, sicer zakaj, ampak morda pa le obstaja boljši izraz. (npr: Triglavci, Triglavčani ...) Razumljivo mi je, da se uporablja izraz npr.: Celjani za igralce NK Celja, itd. Ampak kaj pa npr.: v primeru NK Olimpije: Olimpijaši, Olimpijani, Olimpijci? Ali pa v primeru NK Mure iz Murske Sobote, kjer pa je izraz Muraši bolj slišen kot v primeru Triglavani? Ali pa v primeru igralcev NK Bravo: ali so Bravani, Bravaši...?
Pripombo sem naslovil tudi na športno uredništvo TV Planet, odgovorili so mi, da so jo posredovali uredništvu oz. komentatorju.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Postavljam vprašanje o pravilnih prevodih za oznako barve psa. Hovawart je pasma psa nemškega porekla in obstaja v 3 barvah: Schwarzmarken, Blond in Schwarz. (Gl. slike spodaj.)
Črna barva ni sporna, zataknilo pa se je pri označbi in opisu barve pri prvem in drugem:
Kot lahko vidite, se oznake pri črnem psu z ožigi/oznakami pojavljajo v vseh odtenkih, od zelo svetle, do rdečkasto-rjaste. V originalnem standardu pri hovawartu piše, naj bi bile oznake »mittelblond«, mišljena pa je barva oznak, kot jih ima na prvi sliki desno sedeči pes. Kinološki sodniki smo v opisu prej pisalaci, da so oznake zlatorumene, sedaj nekateri vztrajajo pri navajanju besede >blond<, češ da to zajema vse odtenke.
Vprašanje št. 1: Kaj je po vaše bolj pravilno: črn z ožigi ali črn z oznakami? Se v uradni oceni kinološkega sodnika za določenega psa lahko uporabi beseda blond?
Bolj problematična je druga oznaka barve. Dolga leta se je v rodovniku za svetle predstavnike pasme pisalo, da so zlatorumene barve. Kot lahko iz slike vidite, so tudi pri svetlem psu odtenki te barve zelo različne in vse so v skladu s standardom pasme.
Vprašanje št. 2: Je bolj pravilna oznaka barve pri svetlem psu blond ali zlatorumen? Se beseda blond lahko uporablja kot uradna navedba barve v rodovniku?
Upam, da je iz napisanega in priloženega razvidno, kakšno vprašanje vam želimo zastaviti. Vljudno prosimo za vaš komentar predvsem pri opisu barve blond.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako se pravilno izgovori besedo Domačica (piškoti) – ali je Domačíca ali Domáčica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prosimo vas za mnenje v zvezi s pridevnikom selivski/selitveni. Zasledili smo namreč, da se pojavljata obe obliki. Kateri pridevnik je po vašem mnenju pravilnejši? V mednarodni konvenciji, ki ureja to področje, je bil angleški termin migratory species preveden kot selitvena vrsta (in ne selivska vrsta):
Se selitveni lahko nanaša tudi na ptice selivke in ne samo na samo selitev (npr. selitveni servis)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zakaj je v pravopisu 2001 pridevnik iz Valonije valonijski, v prejšnji izdaji pa je bil valonski? Zakaj se je to spremenilo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako se imenujejo ljudje, ki živijo v naseljih?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima nas, ali je Kosovčan edina pravilna oblika za prebivalce Kosova? http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=kosovo
Vsaj tako pravi Slovenski pravopis, zelo velikokrat pa zasledimo tudi Kosovar.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako se naglasi kamut (starodavno žito). Na prvem ali na zadnjem zlogu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, ali je v tožilniku pravilna oblika mol ali mola (npr. največji dovoljeni ulov za mol/mola). Čeprav se mola sliši nenavadno, se mi zdi pravilno. Gre tu morda za problem živosti in neživosti:
Nekaj virov, v katerih je v tožilniku uporabljena oblika mola: – zbiranje podatkov za mola – (gre) morda za mola – ocena stanja za mola
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me izčrpna primerjava med pomenoma besed vzrok in razlog.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Slučajno sem naletel na kraj Svetega Petra Hrib, ko sem brskal po spletu, in sem se vprašal, kako za vraga bi se sklanjalo to, nekoliko neobičajno ime. Če bi bila beseda Hrib na začetku imena, ne bi bilo dileme, tako pa ... Kako se torej sklanja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanimalo bi me, kako sloveniti starogrško besedo isegoria. Za besedo parrhesia sem našla uveljavljeno slovensko besedo parezija in za isonomiaizonomija. Za isegorio česa takega nisem našla (razen srbsko različico izegorija).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako sloveniti besedo wellness?
Zasledila sem namreč, da je dostikrat že v uporabi poslovenjena oblika velnes ali pa turizem dobrega počutja. Sama bi besedo uporabljala v magistrskem delu in me zanima, ali je v obliki velnes primerna za uporabo v takšnem besedilu? Poleg tega bi moje delo obravnavalo implementacijo velnes programa na delovnem mestu in zato poimenovanje/prevod kot »turizem dobrega počutja« ne pride v poštev.
Prosim za vaše strokovno mnenje glede rabe besede velnes.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako bi poslovenili besedno zvezo start up vikend? Iskali smo, a ničesar pametnega našli.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako stopnjevati pridevnik okrogel?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me zakaj sta v knjižnem jeziku za ribo Thunnus prisotni le besedi tun in tuna. Avtohtoni slovenski ribiči nad Trstom namreč tej ribi pravijo ton. Zdi se mi, da bi bilo prav, da ta beseda postane del knjižnega jezika in da nadomesti besedi tuna in tun, ki nista ne ljudski in ne izvorno slovenski.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Gospodje Ptujski.
Ali se ta zveza šteje kot osebno lastno ime in se beseda Gospodje tudi znotraj povedi piše z veliko začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kateri od zapisov – učenec/-ka ali učenec/ka – je ustreznejši. V prvem primeru je jasno izraženo, da gre za razliko v morfemu (moška in ženska oblika samostalnika).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Na vas se obračam s posebno prošnjo. Sem mamica osnovnošolca, ki obiskuje 5.razred. Pri določitvi vrste pridevnika ne najdem odgovora in sem v dilemi, kako razvrstiti pridevnik "nadstropna postelja". Gre za vrstni ali lastnostni pridevnik? Nagibam se k vrstnem pridevniku, pa vendarle prosim za vaše strokovno mnenje da sina in sebe ne zavedem. Vljudno vas prosim za obrazložitev kako ga določiti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanimata me besedi olimpiada in olimpijada.
Prvo sem našla v SSKJ iz leta 1979 (pet knjig), ki ga imam doma, ker pa mi je beseda olimpijada nekako bliže in jo tudi zasledim ponekod, sem pogledala v spletni slovar novejšega besedja in v njem našla drugo besedo – olimpijada (olimpiade pa seveda ne). To verjetno pomeni, da sta obe besedi pravilni. A katera je bolj ustrezna/primerna po vašem mnenju? Ali pa sta kar obe – odvisno od uporabnika pač in jaz le kompliciram?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali je tisti, ki kósi (je kosilo), kósec (dolgi ozki o)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V šoli se žal učiteljica ne more odločiti ali je beseda ušesa enopomenka ali večpomenka. Prosila bi vas za pomoč. Kaj je sedaj prav. Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Pišem vam iz Sektorja za prevajanje Generalnega sekretariata vlade.
Opazili smo, da večina slovenske zakonodaje (Zakon o koncesijah, Zakon o gospodarskih javnih službah, večina izpeljanih predpisov) in Terminološki slovar javnih naročil (avt. Dolinšek, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2005) za podeljevalca koncesije (angl. concession provider ali grantor of concession) uporablja izraz koncedent.
Slovar novejšega besedišča pa ima geslo koncendent z razlago, da izraz izhaja iz angleškega concendent. Vendar pa je angl. izraz concendent v angleščini zelo redek (na spletnih straneh Združenega kraljestva samo trije zadetki, na svetovnih spletnih straneh pa nekaj čez 3000, a so to večinoma neangleške strani. Starejši slovenski slovarji (SSKJ in Pravopis) izraza ne poznata. Zanima me, ali se lahko kljub geslu koncendent še naprej uporablja razširjeni izraz koncedent oz. kakšno je vaše mnenje glede rabe enega ali drugega izraza.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
S sodelavci se sprašujemo, kako bi v slovenščini rekli košarki 3 × 3 – ta × se v angleščini bere on (torej angl.: three on three).
Moštvo v tej obliki košarke (trenutno) tvorijo štirje igralci: trije na igrišču, eden na klopi.
Mnenja so deljena:
1. Nekateri zagovarjajo, da je to 'tri na tri'.
2. Drugi pravijo, da to v slovenščini ne pomeni nič, da je treba reči trije proti trem. Muči nas torej ta na.
FIBI ni uspelo, da bi bila košarka 3 × 3 olimpijski šport v Riu de Janeiru leta 2016, se bo pa trudila, da bi to postala leta 2020.
Podobno je tudi: igra ena na ena. Je res ena NA ena, ko en košarkar igra proti drugemu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V Mestni občini Ptuj je ena izmed četrti tudi Četrtna skupnost Breg - Turnišče. Kako pravilno sklanjamo ime Turnišče (pri Ptuju)? V Krajevnem leksikonu Slovenije najdemo le »prekmursko« Turnišče (srednji spol, v Turnišču, iz Turnišča). Ali je mogoče »ptujsko« Turnišče (domačini ga vežejo s predlogom »na«) sklanjati kot množinski samostalnik ženskega spola -- grem na Turnišče, prihajam s Turnišč?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prijatelj se piše Marko Golja, radi bu mu napisali posvetilo v knjigo, ali je pravilno če napišemo Markotu Golji?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prosim za nasvet. Ali se pravilno piše prvo ali drugo?
Lepši zaključek si je težko zamisliti. Lepšega zaključka si je težko zamisliti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, če je pravilna raba spodnjih ločil?
Kje boš preživela počitnice:
a) na morju,b) v hribih,c) v tujini?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zakaj je v slovenskem jeziku takšen nered pri končnicah besed?
Končnica -lo označuje neko preprosto pripravo, kakor recimo grebálo, druge besede pa izražajo mehanske naprave, pa se jim pristavlja ista končnica -lo, npr. letálo, vozílo, plovílo.
Zakaj ne letálnik, vozílnik, plovílnik?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
krstno ime Marko
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Imam par vprašanj iz letošnje pole. Upam da mi boste lahko pomagali.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Pozdravljeni. Zanima me, kakšna je množinska velelna oblika glagola izvedeti, izvejte ali izvedite?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V reklamah, ki jih predvajajo v naših medijih, redno opažam nepravilno izgovorjavo tujih besed. Pred kratkim me je zelo zmotila izgovorjava v reklami Ljubljanskih mlekarn za MU cuisine. Rekli so kar [kuzín].
Zanima me, kakšno je vase stališče glede izreke citatno zapisanih besed iz drugih jezikov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima nas, katero obliko bi priporočili: pletna ali pletnja.
Vemo, da je normirana pletnja, vendar na Bledu dosledno uporabljajo pletno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako se naglaša kraj Opatija?
Tam je vodič trdil, da se tudi slovensko naglaša OpAtija, jaz sem pa v slovenščini vedno naglašal OpatIja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kje ima naglas beseda Slovenija?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kakšna je kakovost naglasa pri krajevnem imenu Črnomelj. Po SP-ju (normativno) naj bi izgovarjali ozko, a ga domačini menda izgovarjajo široko.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zakaj policaji naglašujejo besedo nadzor na prvem zlogu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako knjižno naglašujemo kraj Velika Nedelja. Normativni priročnik (in leksikon iz 1985) obe sestavini naglašuje na prvem zlogu in ozko, medtem ko domačini sestavini naglašujejo na drugem zlogu in prav tako ozko.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali je sprejemljivo, da osebna imena izgovarjamo drugače, kot je določeno s SP, npr. Anton (naglas na a), Martin (naglas na a), Aleš (naglas na a), Jernej (naglas na drugem e), Tamara (naglas na prvem a) ipd.? Zakaj SP ne dovoljuje dvojnic oz. zakaj ne bi smeli izgovarjati imena tako, kot je oseba (glede na narečno skupino, želje staršev ipd.) vajena? Za priimke to že velja, kajne, npr. Kovač (naglas na o ali a). In še: Kateri samoglasnik je naglašen v imenu Alica (v čudežni deželi)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako se izgovarja načinovni (odvisnik)? Po SP je pravilno načínovni (z naglasom na i). Ali je dopoustno tudi načinôvni (z naglasom na o)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako naglasimo priimek Delak?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V zadnjem času sem na TV in sicer večkrat slišala: narediti nekaj tako, kot se za gre (ne vem, ali naj bi se pisalo skupaj ali narazen).
Vsebinsko naj bi to pomenilo delati nekaj 'kot se šika'. Ta zveza – za gre – se mi zdi res neustrezna. Kaj menite vi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali nam lahko strokovno pomagate razvozlati dvom?
Kako je pravilno napisati: narodna heroina Rezka Dragar ali narodna herojinja Rezka Dragar?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prosim za jezikovno mnenje o naslovu naloge. Prva ali druga možnost.
1. Raziskava odnosov študentov do plastike in vedenja o obstoju hormonskih motilcev
2. Raziskava odnosa študentov do plastike in do vedenja o obstoju hormonskih motilcev
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Vljudno prosim za odgovor na precej preprosto vprašanje, ali je beseda nasvidenje nastala iz besede snidenje ali iz glagola *svideti 'ponovno videti (srečati)' oz. zakaj je v današnjem pozdravu nasvidenje in ne »nasnidenje". Pogledala sem tudi v Etimološki slovar, kjer piše:
svidenje -a s 'snidenje, srečanje', v pozdravu nasvidenje, pisano tudi na svidenje. Glagolnik od *svideti 'ponovno videti (srečati)', sestavljenke iz s- 'skupaj, z' in videti po zgledu rus. svidanije 'svidenje, snidenje, sestanek', kar je glagolnik od glagola, ki je sestavljen iz rus. s. 'skupaj, z' in vidat 'videti'.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V besedilu z ekonomskega področja so navedeni zneski z decimalno vejico in centi. Ali v primeru 20,00 uporabimo evrov ali evra?
(Vem, da bi bilo te ničle sicer najbolj smiselno opustiti, ampak včasih pa ne gre.)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Doslej sem vedno pisala (in po potrebi popravljala v) neki – čeprav popolnoma razumem, zakaj ljudje pišejo nek. Brez uspeha se borim proti nekaterim govorcem (npr. p. Miran Špelič, ki prevaja prenose iz Vatikana), ki dosledno tudi v govoru uporabljajo neki. Zdaj pa me je nekoliko zmedel intervju dr. Kozme Ahačiča v Zvonu, ki dosledno uporablja nek. Domnevam, da ne gre za poseg lektorice, saj je v drugih člankih v isti reviji uporabljen neki. Ker je od zadnjega odgovora na to temo (2013) minilo že nekaj let, me zanima, kako daleč je uveljavljanje nek?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako se (bolj) pravilno reče oz. zapiše:
Nič nismo naredili. ali Ničesar nismo naredili.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Slovenski pravopis ima, tako so nas učili, v abecedi tri šumnike – č š ž. Po raztrosu pokojnika, ki ima v priimku ali imenu enega od šumnikov, polovica strešice na spominski ploščici odpade. Ker me o spremembi zapisa ni nihče predhodno obvestil, je bil to zame šok. Vsi dokumenti z uradnimi podatki so bili dostavljeni iz KP ŽALE. Ko sem protestirala glede zapisa, so mi pojasnili, da ima za moj oziroma osebni priimek mojega pokojnega moža, avtorske pravice spoštovani arhitekt gospod Marko Mušič. Pridobila sem mnenje odvetnika, ki mi odgovarja, da nihče ne more pridobiti avtorskih pravic nad osebnimi imeni in priimki. Razumem, da ima avtorske pravice za obliko spominskega parka, obliko ploščic, ki so lahko okrogle, kvadratne, trikotne itd. Le kdo ima pravico dodeliti tretji osebi, da spremeni slovenska imena in priimke. Nisem edina prizadeta, ampak še stotine drugih živih sorodnikov, ki so se odločili za raztros pokojnika in ima v imenu ali priimku Č Š Ž. Zapisan je pravilno le mehki ć. Ko obiščem spominski park, imam občutek da sem na pokopališču nekje na Slovaškem in ne sredi Slovenije. Slovenci se za svoj pravopis borimo že stoletja, ko pa smo končno samostojni, anomalije tiho trpimo. Verjetno ne bom dočakala kakšno spremembo, za nami pa so naši potomci, ki so ravno tako prizadeti. Torej vprašanje je, kdo lahko spreminja naša osebna imena in priimke brez našega soglasja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako se glasi nedoločnik od glagola izvoli. (V smislu, ko komu kaj daš.) Npr.: Izvoli, to je tvoje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali je pravilno Vsi sošolci se ji smejejo zaradi nenavadne pričeske ali Vsi sošolci se ji smejijo zaradi nenavadne pričeske?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V institucijah EU razmišljamo o poenotenju sklanjanja izraza Schengen. V Slovarju novejšega besedja je v geslu schengenski, uporabljena različica z e (v Schengenu). Ker je mogoča tudi različica brez e, ki se uporablja približno enako pogosto, me zanima, kako naj bi bil zapis normiran v prihodnjem slovarju.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Znanki, ki se uči slovensko, povzročajo preglavice končnice vrstnih pridevnikov, tvorjenih iz samostalnikov. Ali obstaja kakšno pravilo ali vodilo glede tvorbe takšnih pridevnikov (razlikovanje med končnicami -inlimonin, -ovbreskov ter -nipomarančni)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, ali je bolj pravilno, da rečemo, da bomo za rojstni dan znancu voščili ali čestitali? Že nekajkrat sem slišala večje zagovarjanje prvega načina (voščiti) in odločno zavračanje in zgražanje ob drugem načinu, meni pa se niti drugi način ne zdi zares napačen. Kaj je bolj pravilno in zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kakšna je v Sloveniji politika glede jezikovne neoporečnosti knjig. Ali je lektura obvezna? Obstajajo kakšne sankcije ali je odločitev prepuščena kar odgovornosti založnikov?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
Zanima me, od kod izvira priimek Marko.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Pregledala sem več spletnih virov (publicističnih, poljudnih) o pozdravu osti jarej, ki naj bi bil najstarejši znani slovenski zapisani pozdrav. Mi lahko, prosim, pojasnite izvor in rabo tega pozdrava.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me kaj več o medmetih evo, eto in eko. Po pomenu in obliki so si izredno podobni, njihov izvor pa naj bi se razlikoval, kolikor vem. Eto in eko vnosa v etimološkem slovarju žal nimata, evo pa naj bi prišel iz slovanske predloge. Zaradi primerjave z italijanščino si mislim, da je eko morda prišel od tod. Imam prav? Kako so se razvili vsi trije medmeti in ali so med seboj etimološko povezani?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, ali je pravilno, če se napiše kdaj koli prej. Ali pa je morda besedica koli rezervirana samo za oziralne zaimke, kot sta na primer kdor koli ali kadar koli?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, ali je med izrazoma pozneje in kasneje kakšna bistvena razlika. Kasneje ima v SSKJ in SP sicer oznako, da njegova raba peša, vendar tega v vsakdanjem življenju nisem opazil, pa tudi korpus Gigafida ne kaže na to, da bi bil izraz na robu izumrtja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prosim za odgovor na vprašanje, ali se grška imena (vzeta iz Bradačevega prevoda Aristofanove komedije Aharnjani, 1959) po novem SP pišejo drugače, kot jih navajam. Izpisala sem jih iz Bradačevih opomb v razlagi besed: Oineus, Fojniks, Filoktet, Belerofontes, Telefos, Tiesta, Inoja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako se pravilno napiše oz. navaja akademske (habilitacijske nazive) visokošolskih učiteljev in sodelavcev – pred imenom in priimkom ali za njim. Na primer: Ali je pravilno zapisano: dr. Janez Novak, izr. prof. ali izr. prof. dr. Janez Novak in ali je glede tega kakšna posebnost oz. razlika med posameznimi akademskimi naziv (npr. med rednim profesorjem, izrednim profesorjem, docentom in asistentom)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Sprašujem za poimenovanje kinološke športne discipline agility, ki se uporablja izključno v različici z y. (Kinološka zveza Slovenije ima Komisijo za agility.)
Ker se beseda uporablja že dlje časa, me zanima, ali jo lahko slovenimo v agiliti oziroma celo, ali je morda bolj priporočljiva poslovenjena različica? B. Z.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako se piše naj oseba?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako se pravilno uporabi beseda na zdravje? Skupaj ali narazen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako se pravilno piše Vi in ti: z veliko ali z malo začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako se zapisuje oblika, ki dolgo deluje – kot dolgodelujoča oblika ali kot dolgodelujoča oblika. Če se piše narazen, zakaj banke dosledno uporabljajo zvezo dolgoročni kredit?
Pojasnilo o odnosih prioslov/pridevnik me ne prepriča, obenem pa je beseda redka. Vnaprej hvala za kakršnokoli pomoč/pojasnilo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Opažam, da sta v rabi tako samostalnik čičerka kot tudi čičerika.
Kako in zakaj je prišlo do rabe obeh? Ali lahko rečemo, da je kateri pravilnejši?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kaj je slovnično pravilno: laterna ali lanterna.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prosim za odgovor na 2 vprašanji.
1. Na spletu in v oglasnih sporočilih se vse pogosteje namesto povratnega svojilnega zaimka rabi svojilni zaimek, npr. Vpišite Vaše geslo, Spustite Hollywood v Vaš dom, Vzemite Vašo kartico ... Ali je to (knjižno) sprejemljivo?
2. Ali se vikalna oblika uporablja le v ednini? Kaj napišemo, če naslavljamo npr. dve profesorici, npr. Spoštovani profesorici! Prosim vaju/Vaju/Vas(?!)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, zakaj se reče podarjenemu konju se ne gleda NA zobe in ne podarjenemu konju se ne gleda V zobe.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali podomačujemo imena vseh pasem psov? Namesto welsh terrier imamo valižanski terier, pri rottweilerju pa poleg nemškega zapisa uporabljamo še rotvajler in rotvajlec. Pri nelatiničnih pisavah pa večkrat uporabljamo kar angleško »latinizacijo«, npr. shar-pei (namesto šar-pej).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako bi se pravilno zapisala glagola, ki pomenita uporabljati spletni program Skype in brskalnik Google – skajpati ali skypati in guglati ali googlati? Glede na to, da prehajata v splošno rabo, pa vendar sta tudi lastni imeni.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kateri izraz bi bil najprimernejši za poimenovanje moškega, ki se poklicno ukvarja s prostitucijo. Na Gigafidi sem našla izraze (1) prostitut (286 zadetkov), (2) moška prostitutka (57zadetkov) in (3) prostitutek (21 zadetkov). Avtorica, katere delo lektoriram, je uporabila izraz (4) moški prostitutek. Podoben problem je z moško ustreznico za medicinsko sestro.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, če v besedi decembrski so polglasniki.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali je v besedah videz in (z) ognjem normativno izgovarjati polglasnik namesto nenaglašenega /e/ ali pač? V SP-ju ni videti polglasnika v izgovorjavi (zaglavju), pa vendar se mi dozdeva, da bi naj akustično realizirali polglasnik, v drugem primeru najbrž zaradi redukcije pri pregibanju?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Lepo prosim za odgovor: ali je v dopisu pravilno vikanje pozdravljeni, ga. Darja ali pozdravljena, ga. Darja? Nekateri celo trdijo, da je oboje pravilno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Sodelujem v kvizu in iščem pomen besede coštendek beseda izvira iz slovenske narečne koroške pokrajine kot so zila rosental in opisuje človeka, ki je coštendek.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako je v slovenščini pravilno napisati (brez okrajšave ali z okrajšavo) napravo za kopiranje/pošiljanje dokumentov, ki jo ponavadi naslavljamo s fax ali faks: ali je to faksimile ali faks ali faks.? V angleščini nekako razlikujejo med facsimile (kopiran dokument) in fax ali fax machine. V tiskanem SSKJ je edini pomen za faks trenutno fakulteta. Na vaši spletni strani je oznaka Faks:, ki je verjetno ustrezna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kaj bi lahko pomenila beseda irof oz. iz katere, verjetno nemške, besede je možno, da izhaja? Izraz je uporabila starejša gospa v povedi: Zadolžili so se, zato so irofi prodali njihovo imetje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prosim za razlago besede jadralo, če je razlaga za jadralno letalo pravilna.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Nekje sem našel besedo krs z opisom 'pritlikavo drevo'. Od kje je ta beseda?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kaj pomeni beseda provinca?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me točen pomen besede razvajanje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Pri lektoriranju mojega besedila sva z lektorico naletela na zanimivost: uporabil sem besedo LIBIDUALNO, predlog lektorice (s pridržkom) je bil LIBIDINALNO.
Sprejel sem predlog in besedilo je v tisku. Vendar, ko sem razmisli o pridržku:
Z »LIBIDUALNO« sem imel v mislih dvojnost libida, ki je kot posledica združitve moškega in ženskega principa na materialni, emocionalni in sociološki ravni edini praktično prisoten libido. LIBIDINALNO je teoretičen pojem, ki v naravi ne obstaja. Je pa seveda »libidinalno« ključni pojem za razumevanje in razlago manifestirane oblike v posamezniku. Zato menim, da sta »libidualno« in libidinalno dve besedi s pravico do samostojne rabe. Si smem privzeti čast besedotvorca?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Vljudno Vas naprošam, če mi lahko pošljete razlago besede ne glede, saj razlage na internetu ne najdem, potrebujem pa jo za šolo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali lahko razložite pomen in izvor besede cenosilikafobija? Ali gre za strah pred praznim kozarcem piva ali zgolj za strah pred praznim kozarcem (katerekoli pijače)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako bi bilo pravilno zapisati: raztovarjanje LADJE ali AVTOV.
V Luko Koper je pripeljala ladja nove avtomobile. Koliko časa potrebujejo za raztovarjanje (avtomobilov? ladje?)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V okolici Celja je več zanimivih krajevnih imen: Tovsto, Tolsti Vrh. Kakšen je izvor in prvotni pomen teh imen? Davno ime za romarski shod na Svetini je svetoščeva nedelja, ali šentoščeva nedelja. Ima oboje isti pomen? Kakšnega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kaj pomeni tuzemska minljivost?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, ali je pravilno izreči večina ali večinoma. Malo me moti beseda večinoma, saj se mi ne zdi ravno »slovenska beseda«, a večino je slišim na televiziji.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ogorčen sem, da imamo v SSKJ dve besedi, ki opisujeta fizikalni proces prehoda iz trdnega v tekoče stanje zaradi povišane temperature (ali tlaka), in sicer taliti in topiti. To sta, gledano s kemijskega vidika, dva popolnoma različna fizikalna procesa.
<http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=topiti*>
<http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=taliti*>
Sneg, ki je trdna oblika odličnega polarnega topila – vode, se ne bo nikoli stopil ampak stalil. Podobno velja za mast in vosek. Kadar jemo čokolado, se ta v ustih zaradi povišane temperature glede na okolico tali, prav tako pa se v slini, ki je v tem primeru topilo, topi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Na internetu je veliko različnih informacij, ki se prav tako razlikujejo od literature glede izraznih razmerjih med besedami. Kakšne so uradne definicije enakozvočnice, enakoglasnice in enakopisnice?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Pred nami so prazniki, v katerih imajo osrednjo vlogo tudi pirhi.
Velikokrat preberem, da bomo barvali pirhe, pa se mi zdi, da takšna zveza ni pravilna. Pirh je namreč po SSKJ (že) 'pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč'. Torej je pravilno reči, da bomo delali pirhe ali pa barvali (velikonočna) jajca. Se motim?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Danes se mi je zastavilo vprašanje, kako z besedo/besedama pravilno zapisati uro 24.00. Zanima me pomenska razlika med besedama: opolnoči in obpolnoči.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prosim za pomoč pri razumevanju določbe, ki jo navajam:
Ali se to razume kot:
izstopno izjavo vročam osebno samo direktorju družbe, ostalim družbenikom pa izjavo samo pošljem;
izstopno izjavo vročam osebno vsem osebam (direktorju in vsem družbenikom)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, ali je napake (pravopisne/slovnične ...) v citatih dovoljeno popravljati ali ne. Če odgovor na to temo že obstaja, vljudno prosim za naslov teme.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Moje vprašanje se nanaša na naslednji odgovor:
Slovenski priimki moških oseb z nenaglašenim e v zadnjem zlogu se po Slovenskem pravopisu praviloma sklanjajo tako, da e v stranskih sklonih ni obstojen, razen če bi izpad tega e-ja (ki je v zadnjem zlogu izgovorjen večinoma polglasniško), povzročil neizgovorljivost. Vaše primere je torej treba sklanjati Slatinjek – Slatinjka, Černec – Černca, Črnčec – Črnčeca, Štuhec – Štuhca in Kocbek – Kocbeka.
Marko Snoj (januar 2013)
Moje vprašanje: Ali se Štuhec sklanja tako kot pišete, tudi ko priimek naglasimo kot se naglaša na Štajerskem, torej na e, kjer e ni izgovorjen polglasniško, ampak široko. Tako naglašajo priimek tudi osebe, ki tukaj imajo ta priimek. Zdi se mi, da se ob upoštevanju sklanjanja kot ga opisujete ta priimek Štuhec (naglas na e) spremeni v neki čisto novi, neprepoznaven priimek – s Šthucem v našem delu dežele.
In ali je v tem primeru torej prav s Štuhecom ali s Štuhecem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali lahko zapišemo za vejico »Pomočnik« z namenom, da povdarimo funkcijo oz. osebo, z veliko začetnico:
S spoštovanjem,
Pomočnik predsednika uprave
Janez Novak
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, ali sta povezani slovenska beseda volk (žival) in nemška beseda Volk (ljudje)?
Zdi se mi, da sem nekoč že nekaj slišal o tem, vendar sem pozabil.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kakšno je vaše strokovno mnenje glede besed povraten in pa povrnitven? Katero je ustreznejše?
Prva beseda vsebuje prizvok hrvaščine (po nedoločniku povratiti), druga beseda pa vsebuje prizvok naše slovenščine (po nedoločniku povrniti). Zakaj se torej beseda povrnitven ne uporablja tako pogostno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako je slovnično pravilno:
1. Karin in Jan vabiva na najino poroko
ali
2. Karin in Jan vabiva na svojo poroko
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me če je pozdrav živjo izvorno slovenski in kdaj je prvič uporabljen. Ponekod sem zasledil, da naj bi bil prevzet v hrvaščine. Čeprav moram priznati, da še nobenega Hrvata nisem slišal pozdravljati tako.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Naklanci, Nakljanci, Nakelčani ali Naklani?
Zadnji slovenski pravopis (Slovenski pravopis, 2003) potrjuje prvo besedo. Torej Naklo. Logično razmišljujoči človek bo dejal v Naklem živijo Naklanci. In od kod so se vzeli Nakljanci?
Geolog Ljubo Žlebnik je v strokovni reviji Geologija (št. 14, 1971, str. 5–51) objavil prispevek »Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja«, v katerem je na precej realnih temeljih zapisal ugotovitve, da je suha naklanska (ne nakljanska!) dolina stara savska struga iz časa prodnega zasipa v zadnji ledeni dobi (več kot 10.000 let nazaj). Tržiška Bistrica, ki se je prej izlivala v Savo južno od današnje vasi Žeje, je po prestavitvi savske struge na današnje mesto še nekaj časa tekla po svoji stari strugi. Torej ime Naklo, doslej ga ni uspelo še nikomur dokončno razvozlati, po vsej verjetnosti pripada vodi, močvirju, kalu, zagotovo pa ne klancu.
Prvi avtorji naklanske zgodovine in časopisnih prispevkov so do zadnje četrtine 20. stoletja uporabljali različne oblike imena vasi in njenih prebivalcev:
Starejši zgodovinarji so razlagali, da naj bi ime vasi izhajalo iz besed na kalu, to je močviren kraj, kjer naj bi bilo nekoč tudi jezero oziroma naj bi voda zaradi ozke soteske Temnik zastajala.
Zadnji Slovenski pravopis, ki sta ga izdala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in ZRC SAZU leta 2003, ime vasi Naklo sklanja z dvema možnima oblikama zapisa:
Lektorji danes uporabljajo pravila veljavnega pravopisa. S kakšno utemeljitvijo so strokovnjaki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Naklancem dodali sporni j (Nakljanci) ne vemo. Dobro pa vemo, da se ob vsaki novi publikaciji med Naklanci vnamejo polemike o sporni črki.
Podpisani Damijan Janežič se že petindvajset let ukvarjam z raziskovanjem krajevne zgodovine, predstavitvijo pomembnih Naklancev in z zbiranjem folklornih in spominskih pripovedi. V tem času sem se pogovarjal z več Naklanci. Med njimi je bil tudi Henrik Jošt, po domače Be(g)mostr iz Naklega, katerega spomin je segal do prve svetovne vojne. Toda nobeden ni rekel za Naklance, da so Nakljanci.
V krajevnem narečju so naši predniki vasi rekli:
Tako menimo, da so edino pravilne oblike imena Naklo naslednje:
Veljavni slovenski pravopis tudi za nekatere sosednje vasi uporablja oblike, ki jih pri nas še nismo slišali in jih nikoli nismo uporabljali. Tako kot za Naklo navajamo izgovorjavo vasi v krajevnem narečju in oblike, ki bi jim moral slediti slovenski pravopis:
Okroglo: Okrogu/lga/lmo; na Okrogləm; z Okroglega; Kateri? okroglansk; Okroglanc/Okroglanke; Okroglo/-ega/-emu/-em, Čigav? okroglanski (pravopis okrogelski), na Okroglem, z Okroglega, Okroglanec/-ka, Okroglanca/-ki, Okroglanci/-ke (pravopis Okrogelčani);
StrahinjStrahən/-na/-ə; u Strahin; s Strahina; Kateri? strahinsk; Strahinc/Strahinke Strahinj/-a/-u, Čigav? strahinjski; Strahinjec/-ka, Strahinjca/-ki, Strahnjci/-ke (pravopis Strahinjčani);
Zgornje DupljeZgorne/Spodne Daple/Dapəl/-ah; Kateri? daplansk; Daplanc/-ə/Daplanke Zgornje/Spodnje Duplje/-lj/-ah; Kateri? dupljanski; Dupljanec/-ka, Dupljanca/-ki, Dupljanci/-ke (pravopis Dupeljci)
CegelnicaCegunca/e/Cegunc; na Cegunco; s Cegunce; Kateri? cegvarsk; Cegvarjə/ke Cegelnica/-e/-i; na Cegelnico; s Cegelnice; Kateri? cegvarski/cegelniški; Cegvarji/-ke / Cegelničani
PolicaPolica, na Polici, s Police; Poličani/-ke Pivka, na Pivki, s Pivke; Pivčani/-ke.
Spoštovani strokovnjaki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU Naklanci menimo, da je ob pripravi pravopisa prišlo do nekaterih netočnih oblik imen vasi in poimenovanj prebivalcev teh vasi. Popravke utemeljujemo z rabo ljudskih oblik poimenovanja vasi in prebivalcev teh vasi. Nikdar do izdaje zadnjega pravopisa se niso uporabljale naslednje oblike: Nakljanci, okrogelski, Okrogelčani, Strahinjčani, Dupeljci. Zadnja še ni bila uporabljena v nobeni publikaciji.
Lepo se vam zahvaljujemo za prijaznost in vas pozdravljamo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Dobro znani sta relaciji v/iz in na/s(z).
Zakaj je potem tolikokrat uporabljena zveza npr. raziskave IZ področja umetnosti, če vemo, da nekdo deluje NA področju umetnosti in bi bilo torej pravilno raziskave S področja umetnosti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako naj se pravilno slovensko izrazim, če želim odpreti okno na kip?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Opazila sem, da se v časopisih za AJPES (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve) pogosto uporblja zapis Ajpes/Ajpesa, predvsem pri sklanjanju. Je tak zapis pravilen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Pri prevodu besedila sem naletela na meni neznane besede in kolebam pri slovenskem izrazu. Gre za ocean, razdeljen po plasteh. Pasovi imajo v angleščini naslednja imena: epipelagic, mezopelagic, bathypelagic, abyssopelagic in hadopegiczone.
V ribištvu uporabljajo besedo pelagično, zato sem prevedla v epipelagični, mezopelagični, batipelagični, abisopelagični in hadopelagičnipas.
Žal ne vem, kakšen je izvirni samostalnik -- epipelag ali epipelagic (morda je končnica ic pridevniška). Če gre za epipelag, bi lahko bilo epipelaški. Kaj priporočate?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali v strokovni reviji pri citiranju virov oziroma v seznamu literature prevajati podatke, ki so občna imena (npr. Auflage, Vol. 1, third edition), in uporabljati slovenska zemljepisna imena (Frankfurt na Majni)? Ali pa naj bi napisali tako, kot je v izvirniku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Spoštovani, prosim vas za odgovor v zvezi s prevajanjem iz francoščine v slovenščino. Zanima me, kako pravilno prevesti lastno ime Scouts d'Europe?
Kot (1) Evropski skavti, (2) Skavti Evrope ali (3) Skavti Evropa?
Če ste mnenja, da niste pravi naslovnik za prevajalske zagate, potem prosim odgovorite samo glede tega, katero poimenovanje se vam – ne oziraje se na francoski izvirnik – zdi najprimernejše za slovensko rabo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako je s prevzetostjo tvorjenk. Hlače, če prav razumem, so prevzeta beseda, kako pa se opredeljuje npr. besedo kratkohlačnik?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Živim na Muti. Sprehajam se po Mučkem polju. Zanima me, če je pravilen zapis Mučko polje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Cerkev Marijino Celje nad Kanalom je prvotno nosila ime po svetem Zenonu. Proti koncu 18. stoletja je bila vanjo prenesena podoba Marije iz avstrijskoštajerske božjepotne cerkve Mariazell, po kateri se je od tedaj imenovala. Ko je avstrijsko Mariazell Prešeren preimenoval v Marijino Celje, je to ime obveljalo tudi za našo cerkev. Takrat, pred 170. leti, je domače prebivalstvo ime prenaredilo v Maricel in tako so ga tudi uporabljali do konca druge svetovne vojne. O tem obstajajo tudi več kot sto let stari pisni dokazi domačinov. Zato sodim, da je ime Maricel dragocena etnološka vrednost. Ob slovensko prenarejenem poimenovanju Maricel se v zadnjem času nasilno vriva popačeno izpeljan pridevnik marijaceljski, ki ni samo slovnično nepravilna izpeljava iz imena Marjino Celje, ampak je tudi z nacionalnega vidika vprašljiv in odločno nesprejemljiv. S pridevnikom marijaceljski pravzaprav promoviramo avstrijsko božjo pot, ne pa našega kraja! Edina pravilna pridevniška izpeljava iz imena Marijino Celje bi bila po moji sodbi, in po sodbi še koga, marijinoceljski. F. G.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali se pravilno reče iški ali ižanski? V rabi sem zasledil oba.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako iz Auschwitza tvorimo vrstni pridevnik?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Sprašujem v imenu zaposlenih na OŠ Šempas in v svojem imenu. Muči nas tvorba pridevnika na -ski iz našega krajevnega imena. Na šoli je bila navada, da se je vedno pisalo o šempaski šoli, šempaskem vrtcu, igrišču itd. Kasneje smo pridevnik začeli tvoriti preprosto po pravilu -s -ski da -ški, pa tudi po analogiji Kras – kraški ali vas – vaški. To je obveljalo. Kadar pošiljamo prispevke na Primorske novice (ki so eden od osrednjih slovenskih dnevnikov), nam vztrajno obliko šempaški popravljajo v šempaski, zato se vedno trudim, da je v besedilu sploh ne uporabim. Zdaj pa ponovno odpiramo vprašanje o pravilni obliki, zato prosim za strokovno razlago.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prebrala sem odgovore na temo za Bežigradom. Zanima me, kateri predlog uporabimo, če želimo odgovoriti na vprašanje »Od kod«? Izza Bežigrada?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V medijih sem zasledil izraz, da se »nad Slovenijo podijo črni koronaoblaki«. Tako izražanje se mi zdi nenavadno in me zato zanima, ali se tudi priložnostne zveze uvrščajo med frazeološke enote?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali lahko uporabljamo besedno zvezo gotovi izdelki. Gre za skladiščenje. Lep pozdrav.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me kdaj se je pritrdilnica da prvič uveljavila v slovenščini in ali je prevzeta iz srbohrvaščine ali je izvorno slovenska. Namreč v narečjih jo je zaslediti (kolikor jaz vem) le v belokranjskem narečju.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Katere so v slovenščini protipomenke za besedo ločen. Možne odgovore sem našel na spletu, vendar se mi ne zdijo dovolj strokovni.
Na primer: ABC Slovar sopomenk
mešanico, premešamo, premešamo, združiti, poenotiti, povezavo, skupaj, se pridružijo, skupnih, pridružile, priloženi, povezani, enoten, združeno, neprekinjeno.
Zanima, me torej katere bi bile možne uporabljene besede z nasprotnim pomenom v izrazu država in cerkev sta ločeni, poleg izraza nista ločeni seveda.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prosila bi vas za razlago, kdaj uporabljamo besedo naprošam.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Sem v dilemi: uporabiti v navedem primeru nedoločnik ali namenilnik?
Dajmo izkoristit/izkoristiti to priložnost.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, katera je pravilna oblika naslednjega stavka. Prosim tudi za obrazložitev. Udeležence prireditev, ki smo jih obiskali s kamero, smo prosili za mnenje o našem (ali svojem) delu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me ali se pravilno napiše na Kozini ali v Kozini?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Pri poučevanju sem naletela na zagato: zakaj v soboto, v nedeljo (tožilnik) in zakaj v juniju, v mesecu, v tednu (mestnik)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, ali obstaja pravilo glede uporabe predloga za potovanje (nakazovanje denarja, pisanje pisem, pošiljanje paketov) v/na določene države.
Po občutku se mi zdi, da se v glavnem potuje v države (recimo v Španijo, v Nemčijo, ampak tudi na Nemško ...) in na otoške države (na Kubo, na Jamajko...), vendar mi moj občutek govori, da ni vedno tako (v veliko Britanijo, na Švedsko...)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Že dolgo me moti uporaba pridevnika letno (letne gume, letno kopališče ...). Ni to prevzeto iz srbščine? Leto v slovenščini je vendar časovno obdobje in ne letni čas. Zakaj se torej ne uporablja pridevnik poletno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako lahko z eno besedo opišem stanje, ko nekaj ne morem zavrniti. Ali lahko rečem, da je to nezavrnljivo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Na spletni strani RTV Slovenija sem zasledil naslov: Boste še hodili k vašemu peku? Zdi se mi, da je uporabljen napačen svojilni zaimek -- pravilno bi se naslov moral glasiti: Boste še hodili k svojemu peku?
Imam prav?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Od kje izvira ime razbremenilnika reke Rižane, ki se imenuje Ara?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali obstaja beseda bajkosloven? Beseda bajesloven namreč ni točna oz. bralec je lahko zaveden, saj ne obstajajo baje, ampak samo bajke.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prosim za razlago besede güjžina. To je poimenovanje gostilnice na Mestnem trgu v Ljubljani in predvidevam, da je to narečna beseda (prekmurščina) izhajajoča iz slovenske besede južina.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prosim, če mi lahko opišete, kaj pomeni stara beseda obrtalo ali vrtača. Ti besedi, ki imata verjetno enak opis, sem našel v francosko-slovenskem slovarju pod besedo moulinet.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Beseda presnojedec je ustreznica za besedo vegan(ec), vegetarijanec pa za besedo nemesojedec. Se s tem strinjate?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prosim za razlago besed začimba, začiniti. Ali je sestavljena iz za in meni neznane činiti? Nisem vešč nemščine, me pa način sestave besede spominja na nemško Gewürze.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako je prišla beseda »apoen« v slovenščino. Mislim, da pomeni »denomination« v angleščini. R. Z.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Poznam to himno že iz mladih let. Je kitica v tej pesmi, ki je ne razumem. Bi lahko mi razložili kaj sploh pomeni?
Živi, živi duh slovanski,
bodi živ na veke,
grom in peklo, prazne vaše
proti nam so steke.
Za besedo peklo vem, da je stara oblika za pekel. Naprej pa ne morem uganiti, kaj pomeni sledeči stavek.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me ali mi lahko pomagate pri pomenu besede tarzanizem? Pri članku Marka Zajca z naslovom Jezikovni tarzanizem, sem najprej poskušala najti informacije kaj pomeni beseda tarzanizem. Te besede še nisem nikoli slišala. Na spletu o tej besedi nisem zasledila podatkov. Po prebiranju članka pa menim, da gre za neko bistvo članka, kjer je prikazan pogled na slovenščino. Ponižujoč pogled na slovenščino v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi jeziki, v sklopu jezikovnega razsodišča. Tarzanizem kot nek tarzan, ki živi v džungli, nekaj slabega, pa čeprav sploh ni slab, ga okolica ne sprejema, zavrača, sploh mu ne dajo možnosti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Dovolite mi prosim, da se po tej poti obrnem na vas s prošnjo za razlago sledečega stavka: Na vsakih 5 ha površin je dovoljenjo zgraditi enega od naslednjih objektov. S sodelavci stavek razumemo kot omejitev navzgor in sicer, da se lahko zgradi samo en objekt, če površina ne dosega 5 ha; ali pa morda velja, da mora biti najprej izpolnjen pogoj, da je zemljišče veliko 5 ha in se šele potem lahko zgradi en objekt?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Lepo prosim razlago pomena pozdrava Adijo! Ali res človeka, ki ga tako pozdravimo »pošljemo k hudiču«?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prosim za kratko razlago priimka Žinko.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me razlika med besedama graf in grafikon. Ne vem, kaj naj napišem v diplomskem delu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zakaj rečemo spomladi, spomladanski ..., letni čas je pa pomlad.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Mogla/morala. Kateri glagol je pravilen in zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me razlika med glagoloma zavedati se in zavedeti se. Katera izmed možnosti je pravilna v spodnji povedi? Menim, da prva, čeprav se sliši malo »nenavadno«.
Danes, ko gospodarska kriza prerašča v splošno politično krizo, smo se tudi v Sloveniji zavedeli/zavedli potrebe po spremembi vrednot.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, ali obstaja razlika med izrazoma olimpijada in olimpijske igre (ter kje bi se lahko poučili o tem). SSKJ (iztočnica igra, frazeološko gnezdo): *olimpijske igre -- mednarodne športne prireditve, organizirane vsaka štiri leta SSKJ (iztočnica olimpiada): mednarodne športne prireditve, organizirane vsaka štiri leta.
Nekje je bilo moč zaslediti, da je olimpijada štiriletno obdobje med zaporednimi olimpijskimi igrami, olimpijske igre pa so športni dogodek, ki se odvija vsake štiri leta.
Primer:
Gasilci so se torej letos vrnili z gasilskih olimpijskih iger/olimpijade v Franciji ...
Hvala za pojasnilo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kakšna je pomenska razlika med izrazoma zavržno in zavrženo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako je s pravilno rabo glagolov v teh primerih:
Da mi ne bi začeli težiti, lepo prosim, ali pa je pravilneje: Da mi ne bi začeli težit, lepo prosim.
Hkrati pa ta moški noče nehati spati z njo, ali morda: Hkrati pa ta moški noče nehat (nehati?) spat(spati?) z njo ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kakšna je razlika med pridevnikoma mali in majhen? Kakšna je njuna najustreznejša raba? Kakšna pravila veljajo za njuno uporabo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Imam malo »nenavadno« vprašanje: poznamo npr. dvorno etiketo, prav tako etiketo na golfskih igriščih, zasledimo pa lahko etiko v cestnem prometu. Predvidevam, da gre torej za etično ravnanje v prometu, medtem ko prejšnja dva primera obsegata »pravila o vedenju«. Hvala za vaše pojasnilo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me razlika med pridevnikoma delaven in deloven, tudi kakšni primeri rabe bodo dobrodošli. Npr.: Leto 2013 je bilo za našo organizacijo zelo delovno/delavno. Menim, da delavno -- v pomenu'dejavno, aktivno'.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Na predavanjih sem zasledil besedo konsistenca. Konsistenca v smislu doslednega sledenja na začetku začrtanim smernicam. Npr. pri programiranju se držimo neke konsistence pri poimenovanju spremenljivk. Spremenljivke enakega tipa poimenujemo na enak način, ki ga določimo na začetku. Zanima me če je v tem smislu beseda konsistenca enakovredna besedi doslednost. Če je tako, zakaj besede doslednost ni v spletnem SSKJ navedene kot sopomenka besedi konsistenca.
Moje povpraševanje je zgolj informativne narave in moj namen je izključno boljše poznavanje slovenščine.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V medijih se pojavlja zapis ob 200-letnici rojstva F. Miklošiča. Ali ni pravilno ob 200. obletnici rojstva neke osebe in ob 200-letnici delovanja kakega društva, torej da uporabimo besedo obletnica, kadar se nanaša na enkraten dogodek, in -letnica, kadar se nanaša na trajanje/delovanje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ker pogosto pišem kolumne, kjer je potrebna besedna raznovrstnost, me zanima, kakšen je glagol iz pridevnika "razposajen"; v intervjujih sem že nekajkrat opazil glagol razposaditi, a mi Fran ponudi to obliko le kot nadomestni glagol za razporejati. Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prosim za pojasnitev pravilne rabe toponima za kraj (danes italijanski Redipuglia), ki zaradi avtohtone naseljenosti in polpreteklih dogodkov zaseda pomemben prostor v slovenski duhovni zgodovini. Zaradi različnih nesoglasnih teorij je nujna standardizacija v prid uporabe strokovno čim bolj utemeljene inačice.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V nobenem od slovarjev ne najdem besed polžjereja ali polžereja.
Katera bi bila pravilna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Pri zanikanih povedih uporabljamo rodilnik, a vendar je tudi nekaj izjem, pri katerih je pravilna raba tožilnika. Je morda spodnja poved ena izmed njih? Je »veliko ustanov ne uspe narediti« pravilno ali je treba zamenjati v »veliko ustanovam ne uspe narediti«?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ne poznam petih prijateljev ali pa ne poznam pet prijateljev.
Kaj je prav in zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V JS sem prebrala odgovor o rodilniku zanikanja: Rodilnik zanikanja
Ali nista pravilni obe obliki, ki ju omenja tisti, ki je poslal vprašanje, tj. ne poznam petih prijateljev in ne poznam pet prijateljev? Če glavni števnik pet sklanjamo z glasovnimi končnicami, je pravilno ne poznam petih prijateljev. Če pa upoštevamo pravilo, da lahko glavne števnike od pet naprej sklanjamo z ničto končnico, potem je pravilno tudi ne poznam pet prijateljev.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, od kod pri sklanjanju besede mačo pride odklon od norme pri orodniku edine in tvorjenju svojilnega pridevnika, saj SP navaja orodnik z mačom, svojilni pridevnik pa mačov, glede na normo pa bi morala biti v tem primeru končnica -em oziroma -ev, kot kažejo na primer Boccaccio - z Boccacciem, Boccacciev; pončo - s pončem, gavčo - z gavčem, gavčev ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Imam zaenkrat nerešljivo vprašanje. Zanima me, kakšna je samostalniška oblika glagola izraziti npr. v stavku za izrazitev (izražnjo, izražanje, izražavo ...) elementa z1 ne potrebujemo enote. Stavek je iz področja matematike.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako se pravilno pišejo oreški makadamije?
Oreški makadamija ali oreški makadamije ali makadamija oreški? Je pravilneje celo oreščki?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, katera skladenjska podstava je ustrezna (morda celo obe) v zapisu npr. števnika triindevetdeset (93)? Je to: tri in devetdeset ali morda tudi tri in devet deset? Nagibam se k prvi rešitvi, a zanima me, če druga ni prava – zakaj ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako naj sklanjamo francoska lastna imena, ki se končajo na naglašeni -o, kot je Bruno? Vem, da se načeloma imena na -o sklanjajo na način Marko Marka, vendar so francoska imena specifičen primer, saj je pri njih naglas ravno na -o. Se sklanjajo kot Zola Zolaja, torej Bruno Brunoja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zelo me zanima poimenovanje države Čile. Ali je tisto Čile ali tisti Čile? Ali je srednjega ali moškega spola? Meni v ušesu zveni Tisto Čile leži v Južni Ameriki.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Pišem vam iz vasi Zgornje Gameljne, kjer se je vnela zanimiva debata glede sklanjanje besede Gameljne. Domačini vztrajajo na "iz Gamelj", priseljenci poudarjamo, da Word popravi to na "iz Gameljn".
Ali lahko rešite to debato in nam napišete vse sklone besede "Gameljne"?
Jaz sumim, da bi bil mogoče zadnji "n" v "iz Gameljn" tihi. Če je to res, bi prosila še za izgovorjavo napisanih sklonov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me kako se prav reče/napiše: Šel sem na Golte. Prišel sem z Golti ali prišel sem z Golt?
Morda kaj tretjega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Rada bi vas vprašala, kako se sklanja ime Golte?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako se sklanja zveza stranki Dragu Skok ali Dragotu Skok?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako se sklanjata ime in priimek Mark Franko?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Novigrad v Istri. Ali je sklanjanje v Novigradu pravilno ali pa je res prav (po moje napačno) v Novem gradu, pred Novim gradom?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako je pravilno?
Oto je ime bodočemu vnuku.
Nekaj mu bomo podarili. Ali napišem Otu ali Ototu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Priporočam se za nasvet v zvezi s težavo glede pregibanja in pravopisa tujih, v tem primeru italijanskih krajevnih imen.
Jezikovno pregledujem prevod iz italijanščine Memorie Biografiche, 18 zvezkov, na hitro jih je prevedel zdaj že pokojni prof. dr. Valter Dermota. Gre za krajevna imena na -e. Za primer Valsalice sem prepričan, da je tukaj -e končnica, ker je sestavni del imena tega kraja salice – vrba.
Vendar kako naj se piše po naših pravilih mestnik, v Valsaliču?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Na spletu nisem nasla uporabne informacije za se obracam na vas za pomoč: Našemu novorojenčku je ime Zei. Zanima me način sklanjanja!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako sklanjamo imeni Ljutomer in Dragomer?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako sklanjamo ime Arne: Arne Arneja ali lahko tudi Arne Arneta?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanime me, kako se pravilno sklanja priimek Rački (in ali je mogoče določiti njegov izvor).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, od kod izvirata samostalnika med in strd ter kako ju sklanjamo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Sklanjanje lastnega imena »Štef«
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Imam težave pri sklanjanju moškega imena Andrea. Sklanja se lahko po prvi ali drugi moški sklanjatvi, vendar se zaplete, saj bi lahko bilo v rod. Andrea (1. m. skl.) ali Andreaje (po 2. moški)? Se lahko podaljša z j ali bi bilo bolj prav Andree (rod.)? Dajalnik: Andreau/Andreai ali se podaljšuje z j?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako sklanjamo moške priimke, ki se končajo na -o -- npr. Sabo, Očko? Je pravilno za Janeza Sabo ali za Janeza Saba?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako pravilno sklanjamo priimek Bombek? Bombka ali Bombeka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako sklanjamo priimek Ljubec?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako sklanjamo priimek Mertelj – Mertlja ali Mertelja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako se pravilno sklanja priimek Rajšter?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Pozdravljeni, zanima me kako se sklanja priimek Šumec? Na primer, če bi ga želeli uporabiti v stavku obiskali smo Šumčeve ali bi rekli obiskali smo Šumcove? Ali rečemo mi smo Šumčevi ali morda mi smoŠumcovi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me sklanjanje priimkov, ki se končajo z -vac, npr. Jugovac, Blaževac ipd. Izpostavljam orodnik. Če bi priimek sklanjala na način z Jugovcem ali z Blaževcem, se bojim, da bi sogovornik sklepal, da gre za priimek Jugovec ali Blaževec in ne za Jugovac ali Blaževac.
Nisem slovenistka ali slavistka, a laično dvomim, da bi imela različna priimka enak orodnik.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V dilemi sem obtičal pred rodilnikom poitalijančenega nemško-judovskega priimka Pincherle (beri: Pinkerle). Naglašuje se namreč na prvem zlogu. Slovenščina sorodne priimke podomačuje z naglasom na zadnjem zlogu (npr. Peterle) in jih pri sklanjatvi prilikuje slovenskim priimkom z naglašeno končnico -e (npr. Rode). A tovrstna podomačitev najbrž ni na mestu pri neslovenskih nosilcih tovrstnih priimkov, kaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Sklanjanje priimkov ob moških osebnih imenih nam povzroča precej težav. Npr. pri priimku Slatinjek se zatakne. Sam sem mnenja, da se sklanja ta priimek tako, da v končnici priimka odpade črka e: Stanislava Slatinjka, Stanislavu Slatinjku, Stanislava Slatinjka, pri Stanislavu Slatinjku, s Stanislavom Slatinjkom.
Kot duhovnik uporabljam pri pisanju mašnih namenov tožilniško obliko: za Stanislava Slatinjka.
Tudi priimki: Černec, Črnčec, Štuhec, Kocbek in podobni so trd oreh.
Vem, da pri sklanjanju imen in priimkov za ženski spol ni težav, saj se priimek pri ženskah ne sklanja.
Prosim Vas, da mi odgovorite in razrešite tudi dvome ostalih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Nisem prepričana, kako se pravilno sklanja samostalnik dan. Slovenski pravopis 2001 ne podpira veljavne prakse pri sklanjanju tega samostalnika v množini. Za poimenovanja različnih dni se v odvisnih sklonih uporabljajo daljše oblike, v veljavnem pravopisu pa niso več navedene (v SP 1962 so bile).
V praksi je živo:
… pri pouku slovenskega jezika in na kulturnih dnevih …
… je na izobraževalnih dnevih društva državnih tožilcev pojasnil minister Aleš Zalar.
… na Dnevih komedije v Celju dobila nagrado občinstva.
… pritegnilo tudi osnovno- in srednješolce na športne dneve ali v šole v naravi.
Hvala za odgovor in lep pozdrav.
D. T.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Danes sem v reklami zasledil besedno zvezo šoba za prhanje spreminja barvo vodnega toku. Sprva se mi je zdela popolnoma napačna, kasneje pa je prijatelj izpostavil arhaično obliko tokú (tudi mostú). Zanima me, ali je tašna oblika dopustna.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako se prav zapiše 3. sklon dvojine samostalnikov nit, misel in odpoved?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali imajo samostalniki 2. ženske sklanjatve, ki se končajo na -ost, v dajalniku in orodniku dvojine možni obe končnici, tj. -ma in -ima, ali le eno (-ma)?
Primer: z odvisnostma/z odvisnostima
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali se sklanja ime in priimek tujca?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ob knjigi, ki je izšla lani, in je letos zaradi svoje odličnosti prejela znak za kakovost zlata hruška, kar ji je dodelil strokovni odbor Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig 2023, ki deluje v okviru Mestne knjižnice Ljubljana, se nam je zastavil problem.
Gre za naslednjo knjigo, Mala kraljica velikih sten: Mira Marko Debelak- Križaj. Njena avtorja sta kustosinja Natalija Štular in ilustrator Damijan Stepančič. Izšla je pri Gornjesavskem muzeju na Jesenicah, enoti Slovenski planinski muzej.
Več o knjigi na teh dveh povezavah:
Zanima me sklanjanje vzdevka Marko, ki ga je pridobila ta izjemna ženska.
Kot opažamo, se ne sklanja. Vidimo, da se v nekaterih besedilih zaradi »jezikovne zadrege« kar odrečejo celotnemu poimenovanju, razen v imenovalniku, in potem kako drugače poimenujejo pogumno alpinistko in žensko z veliko talenti, ki je pri nas še zelo malo znana.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako se sklanja ime Roko.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prosila bi vas za mnenje o pravilnosti zapisa imena pravne osebe, in sicer je v Aktu o ustanovitvi ustanove (fundacije), h kateremu naj bi pristojno ministrstvo v skladu z Zakonom o ustanovah izdalo soglasje, določeno ime ustanove: Ustanova »Fundacija Vesna Rožič«.
Menim, da je pravilen zapis takle: Ime ustanove je: »Fundacija Vesne Rožič, ustanova«.
Zanima me vaše mnenje o tem, ali lahko pred izdajo soglasja zahtevamo, da se v ustanovitvenem aktu popravi ime ustanove tako, da bi bilo zapisano v skladu s slovničnimi pravili. Ta dilema se mi poraja zaradi tega, ker ne gre za pravno nepravilnost ampak slovnično, ki ni zanemarljiva, ker se bo ime te ustanove uporabljajo v pravnem prometu, zato menim, da moramo skrbeti tudi za to, da so imena pravnih oseb tudi slovnično pravilno zapisana in ne samo s pravnega vidika. V naprej se zahvaljujem za vaš odgovor. Vesela bi bila za še kakšen nasvet oziroma namig v zvezi s tem vprašanjem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali sta naslednji povedi slogovno ustrezni?
Tokratni predzadnji letošnji dogodek bo drugačen, obarvan bo tudi kuharsko. Dogodek se bo odvijal v ...
Zanima me predvsem besedna zveza: ... dogodek se bo odvijal v hotelu ...
Hvala za odgovor in lepo pozdravljeni.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kateri slog pisave je pravilen za latinske besede in kratice: pokončen ali poševen (italic). Npr. vs., in vitro, et al. ...
V znanstvenih prispevkih zadeva ni enotna. Nekje sem zasledil, da ima revija v navodilih avtorjem zapisano, da je ležeči slog pisave namenjen zapisu latinskih imen na ravni rodov in nižjih taksonomskih enot.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V SSKJ pod terminom sardina najdemo razlago: »sardela konzervirana v olju«. Sardina je torej konzerva, kot zadnji primer pa navajate:
»loviti sardine«. Omenjeni primer je nespremenljiv, kajti to bi pomenilo, da odpremo konzervo sardin, jih stresemo v vodo in jih lovimo s trnkom ali mrežo.
To pa je absurd. Prosim, popravite zmedo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako se pravilno po slovensko napiše ime 14. dalajlame? V slovenskih virih se pojavlja vse mogoče, od citatnega Tenzin Gyatso pa vse do popolnoma poslovenjenega Tenzin Gjaco. Zanima me tudi, kako se pregiba priimek - se o ohrani ali ne?
Zanima me tudi, kako je s poimenovanji zemljepisnih enot v Himalaji. Opažam, da denimo nekatere vrhove povsem slovenimo (npr. Gašerbrum, Kangčendzenga), druge pa malo manj ali sploh ne (Lhotse (po zgledu iz SP: Lhasa), Lotse (Slovenski eksonimi)).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Mi lahko prosim pomagate, kakšen je pravilen zapis: pizza ali pica oz. pizzeria, pizzerija ali picerija?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako bi izraz blurple (blue purple) najustrezneje prenesli v slovenščino -- kot priredno zloženko (modro-vijoličasta), podredno zloženko (modrovijoličasta), priložnostno tvorjenko (npr. modrijoličasta) ali s kombiniranjem prvin vijola in modra?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako pravilno slovenimo ime največjega rimskega mesta na ozemlju Slovenije? Menim, da Petoviona (lat. Poetovio). V medijih namreč mnogokrat zasledim tudi obliko Poetoviona. Prav tako me zanima, kako sklanjamo besedi Poetovio in Petoviona in katerega spola sta (v rimskem Poetoviu, v rimski Petovioni).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako bi se slovenilo priimek Roncalli oz. Ronzelli? Bi bilo možno kot Rončelj ali Renčelj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako bi pravilno prevedli ang. governorate v smislu arab. muhafaza, ki pomeni (večjo) upravno enoto (zlasti) v državah Bližnjega vzhoda oz. Severne Afrike (npr. v Egiput, Siriji, Libanonu)? Na spletu sem zasledila:
Pogosto se governorate v slovenščino prevaja kar kot provinca, pokrajina ali okrožje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kaj bi bil slovenski ekvivalent angleški besedi Godhead oz. nemški Gottheit. Opazil sem, da slovanski jeziki večinoma to navajajo kot božanstvo. Vendar, kolikor razumem, lahko to pri nas pomeni več stvari in ne zgolj Sv. Trojice. Ali imamo v slovenščini ali drugih nam podobnih jezikih, kakšen izraz, ki bi to bolje opisoval?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali obstaja v Sloveniji enakovreden izraz za musical (npr. Broadway-ski)? Ali je najbližji izraz spevoigra
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Razmišljam o besedotvornih različicah zemljepisnega imena Bosna, tj. (prednostno) Bosenc in Bosanec, navedenih v SP 2001. Vsekakor namreč prevladuje raba Bosanec, saj se Bosenc zdi nekoliko čudno in ne gre ravno v uho. Različica Bosanec – kljub njeni prednostni različici Bosenc – očitno ne bo izpodrinjena iz vsakdanje rabe, pisno in ustno, saj je navada pač železna srajca. (Mogoče bi bilo vredno poskusiti z boljše zvenečo različico Bosnec/bosneški, toda potem nastane težava pri tvorbi ženske oblike, saj se oblika Bosneka sliši grozno.)
Zakaj se je sestavljavcem SP 2001 zdelo smiselno poskusiti izboljšati te izpeljanke? Kakšna je pravzaprav prednost e (bosenski) pred a (bosanski) v tem primeru?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me slovenski prevod za oxymoron. Ali kar poslovenim angleško besedo v oksimoron ali bi bil primernejši kateri drugi izraz?
Oxymoron je angleški izraz, samostalnik, za besedne zveze, katerih se dve besedi, ki sta v konjunkciji, zdita neskladni ali protislovni (kontradiktorni). Izvirno je beseda iz grščine oxumōron, iz oxus (angl. Sharp) 'ostro, točno' mōros (angl. Foolish) 'nespametno'.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Že nekaj časa je jasno, da bo slovenska košarkarska reprezentanca septembra v Celju na evropskem prvenstvu igrala tudi z gruzinsko. Ali gruzijsko? To dilemo imamo lektorice športnega programa TVS. Zlasti od oktobra 2004 smo športnim novinarjem svetovale, da govorijo Gruzinec in gruzinski. Čeprav vemo, kaj je napisano v pravopisnem slovarju, smo upoštevale razlago Silva Torkarja v Delovih Pismih bralcev (18. 10. 2004):
»V zadnjem času se v medijih pogosteje pojavljata imeni Gruzija in Osetija. Probleme novinarjem in lektorjem povzročajo njihove pridevniške izpeljanke in ustrezni etnonimi (imena pripadnikov narodov). Ime Gruzija smo Slovenci prevzeli iz ruščine (prek prevodov klasikov ruske literature) že v 19. stoletju, enako tudi pridevniško izpeljanko gruzínski in etnonim Gruzínec (rusko sicer gruzin). Te oblike so utrjevali v povojnem času najboljši slovenski prevajalci ruske in gruzinske književnosti, zlasti Mile Klopčič s svojimi mojstrskimi pesniškimi prevodi Puškina in Lermontova ter Tone Pavček s svojim (žal še vedno le fragmentarnim) prevodom epa Vitez v tigrovi koži Šota Rustavelija. Standardizirala sta jih tudi Slovenski pravopis 1962 in SSKJ 1991 (v dodatkih k V. knjigi). Zaradi nizke pismenosti nekaterih novinarjev se je v slovenskih medijih že pred časom začela pojavljati tudi nestandardizirana oblika grúzijski, Grúzijec, kakršna je sicer znana iz hrvaščine in srbščine (tam seveda Gruzijac). Nekateri se morda še spomnijo čaja, ki so ga uvažali iz Gruzije in pakirali v Zagrebu s hrvaškim napisom Gruzijskičaj. Žal je tej napačni rabi v nasprotju z že uveljavljenim standardom nasedel tudi Slovenski pravopis 2001, v katerem tudi sicer prav na lastnoimenskem področju najdemo vse preveč uredniške samovolje in kabinetnih tvorb. Izvirne gruzinske oblike so: Sakartvelo (Gruzija), Kartveli (Gruzinec) in Kartuli (gruzinski).«
Kaj pa raba? Gruzijec in gruzijski. Naredile smo tudi kratko ustno anketo med športnimi novinarji. Če ne bi poznali našega navodila/nasveta, bi govorili Gruzijec in gruzijski.
Na spletni strani Lektorskega društva Slovenije (http://www.lektorsko-drustvo.si/vprasanja-in-odgovori/institut-za-slovenski-jezik-frana-ramovsa/so-steklenicke-tudi-nesteklene, 4. 3. 2013) smo prebrale, da naj bi druga izdaja SSKJ izšla jeseni 2014. Bo v njej geslo gruzinski ('nanašajoč se na Gruzince ali Gruzijo') nadomeščeno z gruzijski ('nanašajoč se na Gruzijce ali Gruzijo')?
Ali na kratko: Kaj naj svetujemo športnim novinarjem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kakšnega spola je samostalnik agility?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Na Kumu obstaja prepad (ki je sicer brezno), in ki je na smerokazu poimenovano kot Turkova prepad. Na sami uradni tabli pri breznu, postavljeni s strani države, piše Turkov prepad, vendar je tudi na nekaterih spletnih naslovih, na primer:
to brezno poimenovano kot Turkova prepad (na nekaterih pa kot Turkov prepad).
Zanimivo bi bilo vedeti, za kakšno jezikovno posebnost gre (saj v SSKJ-ju ni podobnega primera, v pravopisu pa obstaja za prepad samo moška oblika) in katere so v slovenščini še podobne besedne kombinacije.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V zadnjem času na spletnih portalih opažam, da se tudi zelo dolge pridevnike stopnjuje tako kot kratke; danes je npr. na MMC portalu RTVSLO naslov novice V Romuniji najmnožičnejši protesti po letu 1989. Ali je tako prav? Jaz sem se učila, da se za takšne pridevnike uporablja bolj in najbolj.
Kako je s tem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V novem pravkar izdanem slovarju sem na 280 strani pod pojmom domobranci zasledil, da so domobranci; protirevolucionarna vojaška organizacija v Sloveniji med narodnoosvobodilnim bojem od kapitulacije Italije naprej.
Zgodovina domobrance pozna kot pomožne SS enote, katere so zaprisegle nacistični Nemčiji. Žalostno, neresnično, potvarjanje zgodovine.
Na strani 612 pod pojmom kolaboracija imate to razčiščeno, ravno tako na strani 493, pod pojmom, izdajalec.
Prosim vas, da mi razložite, kako je lahko nekdo, kateri je od okupatorja prejemal, plačo,orožje, municijo, zaprisegel pred B-gom, da bo moril lasten narod, protirevolucionar. Saj pišete, da se je vršil narodnoosvobodilni boj. Upam, da boste izvedli popravek, kateri bo odgovarjal resnici, saj vas filmski posnetek zaprisege domobrancev nacistični Nemčiji na Hitlerjev rojstni dan postavlja na laž.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Dajanje prednosti citatno zapisanim občnim besedam v SSKJ2 se mi ne zdi posrečeno, saj bomo le še bolj zmedeni, ker bo vedno več izjem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zakaj je v SSKJ2 samo oblika zapisa bowling in po domače zapisanega gesla bovling sploh ni? V Gigafidi se bowling pojavi 2800-krat, bovling pa 1553-krat, kar ni zanemarljivo, in bi po zgledu mejl pričakovali tudi geslo bovling.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V SSKJ2 ni gesla e-sporočilo. Namesto tega je mejl, pa še to le kot kazalčna iztočnica, ki usmerja na iztočnico mail. Ali ni to v nasprotju s pravopisnim pravilom, da pišemo občne besede po domače? Ali se je pri tem upošteval vidik rabe oz. merilo pogostosti? V Gigafidi se namreč citatni zapis (mail oz. e-mail) pojavi več kot 25.000-krat oz. 12.000-krat, zapis po domače (mejl) pa le 584-krat. Po drugi strani pa je v Gigafidi tudi e-sporočilo (695-krat). Če se je upoštevalo merilo pogostosti, bi v SSKJ2 poleg mejl pričakovali tudi geslo e-sporočilo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali je ustrezno, da v naslednjih primerih sledimo SSKJ2 in uporabljamo osredotočiti se (namesto osrediniti se), otvoritev in odprtje razstave ter bodoči zdravniki (namesto prihodnji)? Ali bi po tem zgledu morali uporabljati tudi zdaj namesto sedaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, katera beseda se priporoča v primerih, kot so osrediniti se/osredotočiti se, otvoritev/odprtje razstave, bodoči/prihodnji zdravnik (zdaj še študent medicine).
V SP 2001 je v slovarskem sestavku z geslom osredotočiti z ležečimi črkami napisano osrediniti se, kar pomeni, da je ta v knjižnem jeziku nevtralna ali navadnejša dvojnica.
V SSKJ2 v slovarskem sestavku z geslom osredotočiti ni nobenega kvalifikatorja, ki bi označeval zaznamovanost te besede, v slovarskem sestavku z geslom osrediniti pa je v pomenski razlagi za podpičjem sopomenka osredotočiti se, kar v skladu z Uvodom v SSKJ2 (člen 49) pomeni, da je beseda za podpičjem »nadrejeni (po rabi močnejši) […] sinonim«. Ali to torej pomeni, da je po SSKJ2 bolje/priporočljivo/nevtralneje uporabljati osredotočiti se? Mimogrede, priporočanje glagola osrediniti se (po SP) se mi zdi puristično.
V primeru otvoritev je v SP primer otvoritev razstave opremljen s kvalifikatorjem pešajoče, nevtralnejše je po SP odprtje razstave, v SSKJ2 pa je primer nezaznamovano naveden v obeh slovarskih sestavkih otvoritev in odprtje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me raba pridevnika prihodnji/bodoči npr. v besedni zvezi prihodnji/bodoči zdravniki? E. Kržišnik (SSJLK 2014: 24) je v svojem članku Prihodnost in bodočnost v slovenščini (http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/50_SSJLK/Krzisnik_nova.pdf) napisala, da je prihodnost izpodrinila bodočnost, da pa se bodoči uporablja v nekaterih besednih zvezah (kolokacijah) ob samostalnikih s pomenom 'funkcija človeka', npr. bodoči učitelj/šef/gimnazijec …
V SP je v slovarskem sestavku z geslom bodoči na začetku napisano tako: bodoči zet; bodoči rod prihodnji. Ležeče zapisana dvojnica, ki je po SP nevtralna oz. navadnejša, se torej nanaša samo na primer bodoči rod in pomeni 'naslednji', v primeru bodoči zet pa je bolje ohraniti pridevnik bodoči, kajne? V SSKJ2 pa tudi primer bodočirodovi v sestavku z geslom bodoči ni zaznamovan. V Gigafidi se prihodnji učitelj pojavi 23-krat, bodoči učitelj pa 239-krat.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako uporabljati dvojnico sedaj ali zdaj? Zdi se mi, da je popravljanje sedaj v zdaj prav puristično. Kako torej razumemo ležeče zapisane dvojnice v SP, SSKJ2 – kdaj jih upoštevamo, kdaj ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kateri izraz je pravilen oz. ga lahko uporabimo v strokovnem besedilu, delikvent ali delinkvent v smislu npr. 'mladoletnega prestopnika'? V SSKJ oz. Pravopisu je kot pravilen zapisan samo izraz delinkvent (v pomenu prestopnik), vendar najdem tudi pogosto rabo izraza delikvent (preverjeno na Gigafidi) v strokovnih, leposlovnih in drugih objavljenih besedilih. Kaj je torej pravilno in dovoljeno uporabljati, izraz delinkvent, delikvent ali celo oba omenjena izraza?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Se zapiše 15kg ali 15 kg?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Vijuga (tilda) kot znak za podobno se uporablja v enačbah nestično. Ali to velja tudi, če se jo uporabi v besedilu? Na primer:
Seveda bi bilo bolje z besedo, ampak če se vseeno odločimo za znak – kako (s presledkom ali brez).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kako se prav zapiše svojilni pridevnik (kraljična, oče). Je prav kraljičnin oče ali kako?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako sklanjamo svojilni pridevnik iz italijanskega ženskega imena Maria. Mislim, da je pravilno Marijin, ampak nisem prepričana.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, ali se lahko reče, da je čast števni samostalnik, čeprav ga v dvojini recimo ne uporabljamo? Se uporablja samo v frazemih? SP ga označuje kot števnega, ampak še nikoli nisem slišal, da bi nekdo rekel/zapisal, da je recimo zaradi dveh časti nekaj naredil ... Vedno ga uporabljamo v primerih biti v čast/časteh, izpod časti, v čast mi je ..., nikoli recimo z dvema častema.
Ker načeloma so pojmi neštevni oziroma edninski.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kako to, da besede lulika ni v SSKJ, medtem ko besede lulček, veselička, pizda, pička, mala, sram ... so?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Na oddelku Biotehniške fakultete pogosto uporabljamo besedo govedo, saj je govedoreja ena izmed naših osnovnih dejavnosti. Žal pa ta beseda ni ravno lahka za pravilno uporabo. Imamo kar precej težav, zato se obračam na vas po pomoč.
Na spletu sem našla pregibanje besede (spodaj), a tam ga uporabljajo kot edninski samostalnik. Če pa rečemo »Govedo se je paslo na travniku«, ne mislimo ene živali, ampak več.
Ko govorimo na splošno o govedu, ni težav. A te se hitro pojavijo, ko hočemo govoriti o pasmah, velikosti, glavah – goveda, govedi ali goved?
Za boljšo predstavo naših težav sem izpisala nekaj variant uporabe iz našega strokovnega teksta:
Očitno v besedilu uporabljajo v rodilniku pasme govedi, kadar govorijo na splošno o govedu kot vrsti, kadar pa o posamezni pasmi ali skupini pa mere bohinjskega goveda, čeprav uporaba ni tako striktna.
Verjetno ste si lahko ustvarili sliko o naših težavah. Zelo bom vesela vaše pomoči, saj se s temi težavami bodemo že leta. Prav pa bi bilo, da se končno naučimo besedo pravilno uporabljati.
A. K.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Pri reviji MIR -- Odmev Međugorja se sprašujemo, kako se to krajevno ime pravilno zapiše v slovenskem jeziku. Na različnih koncih so namreč zapisi različni. Tabla ob cesti ima napis MEĐUGORJE. Sprašujemo se, ali naj to sprejmemo s tujo črko, kot sprejmemo New York, ali naj to ponašimo. Če ponašimo, kateri zapis je ustreznejši/bolj pravilen: MEDŽUGORJE ali MEDJUGORJE? Lepo prosimo za Vaše mnenje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kateri način tvorjenja pridevnika iz glagola je ustreznejši/pravilni/boljši? Po mojem občutku s pripono -ljiv (kar seveda v nekaterih položajih privede do težko izgovorljivega samoglasniškega sklopa), opazila pa sem, da sta v nekaterih primerih v slovarju obe možnosti: neizpolnljiv/neizpolnjivzapomljiv (zakaj ne zapomnljiv? – je n izpadel zaradi prezapletenosti?).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Če grem npr. na pregled v specialistično ambulanto, sem bil deležen specialističnoambulantnestoritve ali specialistično ambulantne (pisanje skupaj ali narazen)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
V zadnji Delovi prilogi Svet kapitala novinarka Pija Kapitanovič piše o tem, kako so Jugoslovani hodili nakupovat v Trst. Mimogrede omeni še Udine in udinski sporazum. Udine bi še nekako požrla, ampak udinski sporazum me je pa močno zbodel. V moji maloobmejni prepustnici je nekoč pisalo Videmski sporazum in doslej sem živela v veri, da je to edino ime tega sporazuma. Sprašujem se, kje je meja slovenjenja tujih krajevnih imen. Za glavna mesta je jasno. Pišemo Rim, Pariz, Bruselj itd, ne pa Roma, Paris, Bruxelles. Tudi večja zamejska mesta so poslovenjena – Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Tudi za nekatere manjše kraje se mi zdi raba ustaljena. Ponavadi rečemo Opčine in ne Villa Opicina. Vas Dolina pri Trstu je običajno Dolina in ne San Dorligo della Valle. Tudi Pliberk ni Bleiburg. Za nekatere druge kraje pa se čedalje bolj uveljavlja tuje poimenovanje: Udine namesto Videm, Monfalcone namesto Tržič, Grado namesto Gradež. Kaj svetujete vi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kaj je pravilno?
Priča Janez Novak je obvestila sodnika, da se obravnave ne bo mogla udeležiti iz zdravstvenih razlogov.
ALI
Priča Janez Novak je obvestil sodnika, da se obravnave ne bo mogel udeležiti iz zdravstvenih razlogov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, ali lahko v spodnjem primeru vseeno uporabimo končnico -a (za moški spol), čeprav vsi vemo, da ima dvojina srednjega spola končnico -i (npr. mesti sta ohranili samostojnost). Kadar namreč nastopata dva glagolnika, ta -i zveni zelo nenavadno.
Primer: Postavljanje mlaja in kresovanje sta potekala tam, kjer ...
Podobno še: Poljedelstvo in vinogradništvo sta razširjeni tam, kjer ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, če je naslednji stavek v celoti pravilen: Uprava za varno hrano je po razkritju, da slovenski branjevci kupujejo sadje in zelenjavo na tržaški veletržnici ter jo v Sloveniji prodajajo kot domačo, v soboto opravila 12 pregledov.
Zmotil me je tale del: ... ter jo prodajajo kot domačo (jaz bi napisala JU, če sta sadje in zelenjava, vendar potem ne vem, če je prav kot domačo, ker se to nanaša le na zelenjavo). Res prosim za napotek, kako pisati v takih primerih, ko imamo samostalnika različnih spolov (sadje in zelenjava), ker me bega vezava.
Podobno je še pri dveh stavkih:
... razširili na prodajo doma pridelane zelenjave in sadja.
... že več kot pol leta ponujajo svežo sezonsko zelenjavo in sadje svojih članov.
Je to prav ali bi moral napisati doma pridelanih zelenjave in sadja, čeprav se sliši čudno? Ali je to mogoče že hiperkorektura?
Najlepša hvala za odgovor!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Sem upokojenka, a se vsakic, ko izrecem to besedo, slabo pocutim. Izhaja namrec iz istega korena kot ‘pokoj’ in ‘pokojnik’, pa me zares zanima, zakaj. Kaksna je povezava med pokojem, ki naj bi bil cas po zakljucenem aktivnem obdobju zivljenja (sluzbovanju) in pokojnikom?! In ‘pokojnina’?! Ali ne zveni to kot nekaksen denarni nadomestek za pokojnika?! Kako to, da je bil izbran tako ponesrecen termin? Drugi jeziki imajo mnogo primernejse izraze (retired, kar pomeni, da si se na nek nacin umaknil, ali rentner, to je prejemnik rente), zakaj se nismo zgledovali? Upokojenec je zaljiv izraz, ki kar nekako namiguje, da bos kmalu pokojnik, in ni niti najmanj spostljiv do nas starejsih, ki smo se kako zivi in aktivni, vsaj vecina. Zato predlagam v razmislek, ali ne bi bilo vredno poiskati primernejsega termina?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali je lahko pri uporabi namenilnika za glagolom premikanja še kakšen glagol, ki ne pomeni premikanja, npr. Mojca je začela hodit telovadit v telovadnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kot slovenistka poznam pravilo uporabe predlogov s in z. Zanima me samo, kako je s samim zapisom obeh, ko se v stavku nizajo besede, ki se nekatere začnejo z nezvenečimi nezvočniki, nekatere z zvenečimi, nekatere pa z zvočniki ali s samoglasniki. Je potrebno vsako spremembo označiti? Recimo: Govorila sem s Katjo, z Ano, Andrejem, s Filipom, Sabino, z Majo? Ali je dovolj že, da se na začetku nizanja elementov uporabi samo ena varianta predloga, ki velja za vse elemente? Torej: Govorila sem s Katjo, Ano, Andrejem, Filipom, Sabino, Majo.
V praksi sem opazila, da se večinoma uveljavlja zadnji zapis, toda vseeno bi se rada prepričala, če je ta zapis pravilen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, kakšen zapis je pravilnejši:
Deska, okrašena z vrtnicami in s kuhalnico, je visela nad kuhinjsko mizo. ali Deska, okrašena z vrtnicami in kuhalnico, ...
Sama pogosto videvam po knjigah drugo različico, lektorica pa, kot opažam, dosledno vnaša predloge, kot je prikazano v prvem primeru.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, v kateri osebi pišemo raziskovalne, diplomske ipd. naloge?
V navodilih je pogosto navedeno, da je treba uporabiti 1. os. množine, vendar se mi zdijo primeri: v nalogi raziskujemo/v nalogi bomo opisali/preučili smo čudni, saj je jasno, da je raziskoval/opisal/preučeval samo eden. Prosim za pojasnilo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ali lahko na poslovnem pismu napišem Mojca FLORJANC ali bi bilo bolj pravilno Mojca Florjanc?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ko želimo v knjižni slovenščini izraziti, da se nekdo z nečim identificira v daljšem trajanju, nam je, kot se zdi, pravzaprav na voljo zgolj beseda identificirati. V kolikor imamo opravka z dovršnim dejanjem, lahko seveda uporabimo glagol poistovetiti. Nedovršno obliko poistovečati se sicer lahko zasledimo v praktični uporabi, ni pa je mogoče najti v nobenih jezikovnih priročnikih. Bi bila uporaba omenjene oblike vendarle dopustna z ozirom na pomanjkanje domače ustreznice, ali pa obstaja morda kakšna druga sopomenka, s katero bi bilo mogoče izraziti nedovršni pomen besede identificirati se?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Izraza formulaičen ni ne v slovarju ne v pravopisu, vendar ne najdem primernega izraza, ki bi pomenil enako (torej značilnost nečesa, kar je izdelano po neki formuli, obrazcu). Ali je izraz formulaičen primerno uporabiti v strokovnem članku, torej pisanem v knjižnem jeziku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Beseda velerejka (kot ženska, ki se ukvarja z velerejo živali) ne obstaja v slovarjih. Ne obstaja pa niti beseda velereja, ki pa jo je mogoče najti v nekaj virih (npr. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-6FG7FMTS/c75e35a3-e41a-4146-a7b0-64b1436478fd/PDF in http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Salehar_2012_prva_kranjska.pdf, ki referira na nadaljnji pisni vir). Pojem je očitno zloženka iz vele (link url)* (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=vele) in reja (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=reja). V slovarjih ne obstaja niti beseda *vejerejec, ki pa jo je mogoče najti v enem viru (http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J5GAM452/22f3e737-4941-47e9-a886-fbce898347f4/PDF).
Beseda rejec je običajna (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejec), ženska oblika rejka pa je dosegljiva v Pleteršnikovem slovarju (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejka) in Besedišču (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=rejka). Vendar je besedo rejka mogoče najti v standardni klasifikaciji poklicev 2008 (https://www.stat.si/skp/Esearch.aspx) kot žensko obliko besede rejec. V slovarjih (SSKJ, Pleteršnikov slovar in Besedišče) je mogoče najti kombinacije živinorejec/živinorejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=živinorejec), prašičerejec/prašičerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=prašičerejec) in svinjerejec/svinjerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=svinjerejec in http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=svinjerejka).
Ob enakih izhodiščih, kot je iz besede rejec (pa tudi živinorejec, prašičerejec in svinjerejec) mogoče ustvariti besedo rejka (pa tudi živinorejka, prašičerejka in svinjerejka), je iz besede velerejec ustvarjena beseda velerejka. Je dopustno tako ustvarjanje besede velerejka? Za določen namen bi moral ugotoviti, ali je mogoče oblikovati besedo – samostalnik, ki je sestavljen le iz ene besede. Za namen uporabe opisi »ženska, ki se ukvarja z velerejo živali«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali na veliko/debelo«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali v velikem številu« ali podobno niso primerni oziroma uporabljivi.
Ali je sicer mogoče s podobnimi prijemi/načini (po analogiji) ustvarjati dopustne besede, ki jih sicer ni v slovarjih?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Če je beseda večpomenka, je predstavljena v enem slovarskem sestavku, njeni pomeni pa so označeni z arabskimi številkami. Če pa je beseda enakoizraznica oz. enakozvočnica je njen pomen predstavljen v ločenih slovarskih sestavkih. Zanima me, če je beseda krilo, večpomenka ali enakoizraznica ali pa kar oboje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Zanima me, ali so ločila v naslednjih zvezah pravilno postavljena (dan v tednu, datum in še dodaten podatek):
... iskanj je bilo izvedenih v petek, 23. 5. (n = 450), sledita sobota, 24. 5. (n = 150), in nedelja, 25. 5. (n = 155).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Prosila bi vas za pomoč pri postavitvi vejic v naslednjem stavku:
Preden natisnete to sporočilo, se prosim, prepričajte, da je to nujno potrebno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.