Tiskanje

fólksdôjčer -ja m (ọ̑-ō)
med drugo svetovno vojno Nemec, živeč izven meja nacistične Nemčije: izdajal se je za folksdojčerja; vojvodinski folksdojčerji

némec -mca m (ẹ̑)
nem človek: nemci so se sporazumevali z znaki

Nènémec in nènémec -mca m (ȅ-ẹ́)
kdor ni Nemec: čeprav je bila po rodu Nemka, se je poročila z Nenemcem

šváb -a m (ȃ)
1. slabš. Nemec, zlasti kot okupatorski vojak: streljali so na švabe
2. zool. ščurku podobna žuželka, ki živi v hišah, Blatella germanica: v shrambi so se zaredili švabi

Fric

Predlog

2 Frica samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: prebivalsko nadomestno ime

slabšalno, tudi z malo začetnico fric Nemec

IZGOVOR: [fríc], rodilnik [fríca]

BESEDOTVORJE: Fričev in Fricev

Fritz

Predlog

2 Fritza samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko nadomestno ime

slabšalno, tudi z malo začetnico fritz Nemec

IZGOVOR: [fríc], rodilnik [fríca]

BESEDOTVORJE: Fritzev in Fritzov

PRIMERJAJ: Fric

Hans

Predlog

2 Hansa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: prebivalsko nadomestno ime

slabšalno, tudi z malo začetnico hans Nemec

IZGOVOR: [háns], rodilnik [hánsa]

BESEDOTVORJE: Hansov

Kašubka

Predlog

Kašubke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnica zahodnoslovanskega ljudstva na Poljskem

IZGOVOR: [kašúpka], rodilnik [kašúpke]

BESEDOTVORJE: Kašubkin

Kočevar

Predlog

2 Kočevarja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

kočevski Nemec

IZGOVOR: [kočévar], rodilnik [kočévarja]

BESEDOTVORJE: Kočevarjev

PRIMERJAJ: kočevski, Nemec

Malezija

Predlog

Malezije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Malezija

država v Aziji

IZGOVOR: [malézija], rodilnik [malézije]

BESEDOTVORJE: Malezijec, Malezijka, Malezijčev, Malezijkin, malezijski

Nemčev

Predlog

Nemčeva Nemčevo pridevnik

IZGOVOR: [némčeu̯], ženski spol [némčeva], srednji spol [némčevo]

Nemčija

Predlog

Nemčije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Zvezna republika Nemčija

država v Evropi

IZGOVOR: [némčija], rodilnik [némčije]

BESEDOTVORJE: Nemec, Nemka, Nemčev, Nemkin, nemški

Nemec

Predlog

1 Nemca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

slovenski kipar

IZGOVOR: [némǝc], rodilnik [némca]

BESEDOTVORJE: Nemčev

Nemec

Predlog

2 Nemca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [némǝc], rodilnik [némca]

BESEDOTVORJE: Nemčev

ZVEZE: kočevski Nemci

Otto

Predlog

Otta samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

nemški inženir

IZGOVOR: [óto], rodilnik [óta]

BESEDOTVORJE: Ottov

Švab

Predlog

2 Švaba samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

nekdaj prebivalec Švabskega

slabšalno, tudi z malo začetnico švab Nemec

IZGOVOR: [šváp], rodilnik [švába]

BESEDOTVORJE: Švabov

ZVEZE: banatski Švab, donavski/podonavski Švab, satumarejski Švab

fólksdójčer -ja m s -em člov. (ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑) zgod. |zunaj Nemčije živeči Nemec|
fólksdójčerica -e ž, člov. (ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑)
fólksdójčerjev -a -o (ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑)
fólksdójčeričin -a -o (ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑)

Némčija -e ž, zem. i. (ẹ̑) Zvezna republika Nemčija: v ~i
némški -a -o (ẹ́)
Némec -mca m z -em preb. i. (ẹ́)
Némka -e ž, preb. i. (ẹ́)
Némčev -a -o (ẹ́)

Némec -mca m z -em oseb. i., psp (ẹ́)
Némčevka -e ž, oseb. i. (ẹ́) ljud.
Némčev -a -o (ẹ́)

Šváb -a m, preb. i. (ȃ) slabš. |Nemec|
Švábinja -e ž, preb. i. (ȃ) slabš.

Vzhódna Némčija -e -e ž, zem. i. (ọ̑ ẹ̑) zgod. v ~i ~i
vzhodnonémški -a -o (ẹ́) zgod.
Vzhódni Némec -ega -mca m, druga enota z -em preb. i. (ọ̑ ẹ́) zgod.
Vzhódna Némka -e -e ž, preb. i. (ọ̑ ẹ́) zgod.
Vzhodnonémčev -a -o (ẹ́) zgod.

Zahódna Némčija -e -e ž, zem. i. (ọ̑ ẹ̑) zgod. Zvezna republika Nemčija: v ~i ~i
zahodnonémški -a -o (ẹ́) zgod.
Zahódni Némec -ega -mca m, druga enota z -em preb. i. (ọ̑ ẹ́) zgod.
Zahódna Némka -e -e ž, preb. i. (ọ̑ ẹ́) zgod.
Zahodnonémčev -a -o (ẹ́) zgod.

némec -mca m

GLEJ SINONIM: nemi1

beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka

cènt Frazemi s sestavino cènt:
bíti têžek kot cènt, iméti nôge têžke kot cènt, têžek kot cènt

junák Frazemi s sestavino junák:
bíti junák dnéva, junák dnéva, postáti junák dnéva

kôzel Frazemi s sestavino kôzel:
gréšni kôzel, kôzla v zélnik spustíti, postáviti kôzla za vrtnárja, smrdéti kot kôzel, stréljati kôzle, ustrelíti kôzla, žŕtveni kôzel

máček Frazemi s sestavino máček:
hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, iméti mačka, iméti morálnega máčka, [kot] stàr máček, kupíti máčka v vréči, kupíti máčka v žáklju, máček v vréči, máček v žáklju, morálni máček, pregánjati máčka, pretêpsti kóga kot máčka, režáti se kot pečèn máček, ubíti kóga kàkor máčka, ubíti kóga kot máčka, ustrelíti kóga kot máčka

rešêtka Frazemi s sestavino rešêtka:
bíti za rešêtkami, končáti za rešêtkami, ostáti za rešêtkami, posláti kóga za rešêtke, prebíti za rešêtkami, preživéti za rešêtkami, pristáti za rešêtkami, sedéti za rešêtkami, znájti se za rešêtkami, ždéti za rešêtkami, življênje za rešêtkami

štíri Frazemi s sestavino štíri:
bíti med svôjimi štírimi sténami, braníti se z vsèmi štírimi, délati za štíri, dogôvor na štíri očí, med svôjimi štírimi sténami, med štíri sténe, med štírimi sténami, na štíri očí, na vsè straní, na vsè štíri straní, na vsè štíri straní nebá, na vsè štíri straní svetá, na vsè štíri vetrôve, otépati se z vsèmi štírimi, pogôvor na štíri očí, sestánek na štíri očí, sestáti se s kóm na štíri očí, sréčanje na štíri očí, upírati se z vsèmi štírimi, upréti se z vsèmi štírimi, z vsèmi štírimi, za štíri

trébuh Frazemi s sestavino trébuh:
držáti se za trébuh [od sméha], iméti trébuh kàkor bóben, iméti trébuh kot sód, íti s trebúhom za krúhom, odíti s trebúhom za krúhom, po trebúhu se pláziti pred kóm, trébuh je kot sód

uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés

cajg¹

končávati, -am, vb. impf. ad končati; 1) beenden, M., Z.; schließen, Cig.; Nemec govor končava z glagolom, Levst. (Zb. sp.); — k. se, enden, Jan.; — 2) vernichten: lažnike končavaš, Dalm.; končavaš te, kateri lažejo, Trub.

nẹ́məc, m. 1) der Stumme, Valj. (Rad); — 2) der Nordwind, vzhŠt.-C.; — 3) eine Art Hafer, C.

okrǫ́gəł, -gla, adj. rund (kugelförmig, kreisförmig oder cylinderförmig); okroglega lica biti; nima okroglega v mošnji, er hat keinen Heller im Beutel, Cig., C.; okrogli vrh, die Kuppe, Cig.; o. denar, o. steber; — okroglo povedati, etwas Lustiges vorbringen, Z.; okrogla, eine lustige Weise, Cig.; okrogle peti, lustige Lieder singen, Cig., Vod. (Pes.); tiste naše okrogle izvirajo iz tega, kar Nemec imenuje "Lustigkeit", Zv.; okroglo zagosti, ein lustiges Stück aufspielen, Cig., M.

rojénje 2., n. das Gebären; — die Geburt: od Kristuševega rojenjà, ogr.-Valj. (Rad); od kod si rojenjà? — iz Ribnice, Svet. (Rok.); — die Abkunft: bil je rojenja visokega stanu starišev, Rog.; Nisem Nemec rojenja, LjZv.; on ni našega rojenja, er ist nicht von unserer Nation, Z.; on je tacega rojenja, er ist von Geburt aus von solchem Temperamente, Z.

Nèmec -mca m Nemec: eden nemecz, drügi vogrin KOJ 1848, 72; Nemci szo nej tak lehko mogli pozábiti KOJ 1848, 8; Vougri szo nej szmeli szvouje nousze k-Nemczom prineszti KOJ 1848, 9; Velki Károl je z-Nemci i Szlovenami neszelo KOJ 1848, 6

Nemec [nẹ́mǝc] samostalnik moškega spola

Nemec

Nemec -mca m prebivalsko lastno ime 1. Nemec: ali ſo Nemzi im. mn., krajnzi, lahi, Shpanigary ǀ Nemcy im. mn. sa pokuro ſo ym dali, de eniga pſa ſò mogli na rami noſsit ǀ Nemizi im. mn. nikuli obeniga nej ſó sa Krajla isvolili, ampak de je bil od shlahtniga Roda 2. German: Ceſſar Auguſtus … Nemize tož. mn. je bil ſpet zhes hribe ſagnal

Hánnemanova téhtnica -e -e ž

sintétični smarágd iz talíne Nácken -ega -a -- -- -- m

Wéstphalova téhtnica -e -e ž

Kočevar ► ▪kȯˈčẹːvar -ja m

Nemčija ► ▪ˈniːmčėja -e ž

Nemec ► ▪ˈniːmac -mca m

Nimac ipd. gl. Nemec ipd.

Ime prebivalcev in prebivalk Kočevja

Zanima me, kako se imenuje prebivalec Kočevja.

Izvor priimka »Dajčman«

Prosil bi za pojasnilo priimka Dajčman oz. Deučman in njegov izvor.

Jezikovne izbire: »Jud« ali »Žid«?

Načrtujemo izdajo risoromana Dnevnika Ane Frank.

Na založbi smo v dilemi ali slediti prevodu Dnevnika Ane Frank, prevajalke Polonce Kovač, kjer se uporablja beseda Žid, Židi, židovski itd. ali spremeniti vse skupaj v Jud, judovski itd.

Kljub dilemi vas prosim za tehten odgovor zakaj Jud in ne Žid oz. obratno.

Kakšna je razlika med veznikoma »kot« in »kakor«?

Kakšna je razlika med veznikoma kot in kakor?

Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?

Npr.:

Bolje je pisati kot/kakor poslušati.

Podomačevanje pasjih pasem

Ali podomačujemo imena vseh pasem psov? Namesto welsh terrier imamo valižanski terier, pri rottweilerju pa poleg nemškega zapisa uporabljamo še rotvajler in rotvajlec. Pri nelatiničnih pisavah pa večkrat uporabljamo kar angleško »latinizacijo«, npr. shar-pei (namesto šar-pej).

Raba male začetnice v zvezi »koroški Slovenec«

Kako je prav: koroški Slovenec ali Koroški Slovenec?

Zakaj so prebivalci Severne Koreje »Severni Korejci«, in ne »Severnokorejci«?

Zanima me, zakaj so v prvi različici SP prebivalci Severne Koreje -- Severnokorejci, v naslednji (vsaj v elektronski obliki) pa Severni Korejci oz. zakaj na primer nista možni obe obliki.

Ploščati kruh
Angleški termin flatbread obsega vse tanke kruhe, ki pa niso nujno nekvašeni, od mehiških tortilj do indijskih čapatijev , nanov in drugih kruhov take oblike. Mlinec sicer po razlagi v SSKJ2 'pecivo iz tanko razvaljanega, navadno nekvašenega testa' najbolj ustreza angleškemu terminu flatbread , a je v Sloveniji pomensko preveč povezan s čisto določeno jedjo, in dvomim, da je prava nadpomenka. Kako bi torej v slovenščini najustrezneje poimenovali flatbread , saj ti kruhi pri nas niso več nekaj eksotičnega?

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

ePravopis – Slovenski pravopis

Slovenski pravopis

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Slovar slovenskih frazemov

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar stare knjižne prekmurščine

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Gemološki terminološki slovar

Kostelski slovar

Jezikovna svetovalnica

Terminološka svetovalnica