alternatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alter: alternativni viri energije drugi možni viri energije od uveljavljenih, zlasti okolju bolj prijazni; alternativna glasba; alternativna kultura; Alternativne gledališke skupine so največkrat majhne in le redko premorejo pravo gledališko stavbo
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: alternativno gibanje; Različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila E ← nem. alternativ ← frc. alternatif iz (↑)alterníratialternatívna medicína -e -e ž (ȋ, ȋ)
način ugotavljanja in zdravljenja bolezni, ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod: Odklonil je operacijo in se zatekel k alternativni medicini
alternatívna scéna -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alter scena (1): dogajanje na alternativni sceni; Pravega dela ni dobil, dejaven je bil predvsem na alternativni sceni
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativa (1): pripadnik alternativne scene; dejavnost alternativne scene; Alternativna scena v 80. letih v Ljubljani je soustvarila temelje kulturnega in političnega preobrata, katerega rezultat je bila samostojna Slovenija
dejávnica -e ž (ȃ)
1. kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; dejavnikSSKJ, faktorSSKJ: Na skupni tiskovni konferenci sta ocenila odnose med državama in menila, da so zelo dobri, z zadovoljstvom pa poudarila, da sta Romunija in Slovenija pomembni dejavnici stabilnosti v Evropi
2. organizirano spoznavanje kakega področja udejstvovanja z aktivno dejavnostjo udeležencev in obiskovalcev; delavnica, workshop: Likovne dejavnice bodo v galeriji sklenili 12. novembra s predavanjem znanega arhitekta E (↑)dejáven
destinácija -e ž (á)
kraj, do katerega se pride, pripotuje, navadno z določenim namenom: priljubljena destinacija; turistična destinacija; Nekaterim se zdi, da Slovenija ni destinacija za hitro razvijajoča se tuja podjetja in da bi morala celo sama seliti svoje zmogljivosti v države, ki imajo ugodnejše pogoje za proizvodnjo E (← nem. Destination) ← frc. destination 'namen, cilj potovanja' ← lat. dēstinātio 'določitev'
dežêlaSSKJ -e ž (é) dežêla na sónčni stráni Álp -e -- -- -- -- ž (é, ọ̑, á, ȃ)
Slovenija: Nihče v Sloveniji ni bil več prepričan, da bo dežela na sončni strani Alp res gostila najboljše vaterpoliste Evrope
ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo 2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane 3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíjaekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili
ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem
ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije
ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani
ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni
ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg
ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril
ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva
ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?
ertevêjevec -vca m, člov. (ȇ)
uslužbenec ustanove Radiotelevizija Slovenija; RTV-jevec: Program, ki so ga ertevejevci pripravili za to priložnost, je bil dolgočasen, vlekel se je, predvsem pa mu je manjkalo humorja E ↑RTV-jevec
ertevêjevski -a -o prid. (ȇ)
ki se nanaša na ustanovo Radiotelevizija Slovenija; RTV-jevski: Čeprav je dogajanje na Kolodvorski postalo aktualno šele z javnim pozivom ertevejevskih sindikatov za pregled finančnega poslovanja zavoda, zadeve niso od včeraj E ↑RTV-jevski
HÍV -- in -a in hív 1 -- in -a m (ȋ) krat.
virus, ki se prenaša z nekaterimi telesnimi tekočinami in povzroča aids; hiv2 okužiti se s HIV; Slovenija ima po podatkih Inštituta za varovanje zdravja med uporabniki drog zelo nizko okuženost z virusom hepatitisa in HIV-a, kar kaže na pravočasno izvajanje ustreznih ukrepov E ← agl. HIV, kratica za h(uman) i(mmunodeficiency) v(irus) 'virus človeške imunske pomanjkljivosti'
jánševec -vca m, člov. (á)
član, pristaš Slovenske demokratske stranke, imenovan po politiku Janezu Janši: V sprednjih vrstah so sedeli večinoma janševci in Nova Slovenija E po politiku Janezu Janši (1958–)
kamiónar -ja [kamijonar] m, člov. (ọ̑) pog.
kdor vozi kamion: Voznika sta povedala, da je za kamionarja Slovenija še najbolj primerljiva z Nemčijo: policisti so umirjeni, postopki pa hitri E (↑)kamión
krítičniSSKJ -a -o prid. (í) krítična jávnost -e -i ž (í, á)
posamezniki ali skupina ljudi, ki kritično presojajo predvsem delo vlade in aktualna družbena dogajanja: strokovna kritična javnost; biti na očeh kritične javnosti; Jasno je, da se v tem uradnem odgovoru skriva prezir do tiska in kritične javnosti
krítična mása -e -e ž (í, ȃ)
najmanjša stopnja, količina česa, potrebna za začetek spremembe: doseči kritično maso; kritična masa ljudi; pomanjkanje kritične mase; Kulturni projekti na tako majhnem trgu, kot je Slovenija, težko ustvarijo kritično maso, ki bi jim pomagala živeti in uspeti samo na podlagi prodajne, ekonomske logike
nàjpopévka -e in náj popévka -- -e ž (ȁ-ẹ̑; ȃ, ẹ̑)
najboljša, zmagovita popevka: izbor najpopevke; Prihodnje leto se bo za naslov najpopevke Evrovizije potegovalo 38 držav, med njimi tudi Slovenija E ↑nàj… + (↑)popévka
osrédnjeslovénski -a -o prid. (ẹ̑-ẹ́)
ki se nanaša na osrednjo Slovenijo: osrednjeslovenska regija; Osrednjeslovenska pokrajina bo po novem Ljubljanska pokrajina, v kateri je Ljubljana tako sedež uprave kakor sedež pokrajinskega sveta E iz osrednja Slovenija
pòstkomunízem -zma in póstkomunízem -zma m (ȍ-ī; ọ̑-ī)
čas, razmere po padcu komunizma; pokomunizem: obdobje postkomunizma; vrnitev postkomunizma; Slovenija je izpeljala tranzicijo v demokracijo, izšla iz postkomunizma in postala popolnoma evropska država E ← agl. postcommunism, nem. Postkommunismus iz (↑)póst... + (↑)komunízem
RTV-jevec -vca in rtv-jevec -vca [ertevêjevəc in ertẹvêjevəc] m, člov. (ȇ)
uslužbenec ustanove Radiotelevizija Slovenija; ertevejevec: Predsednik vlade je obljubil RTV-jevcem zvišanje RTV-prispevka E (↑)rtv
RTV-jevski -a -o in rtv-jevski -a -o [ertevêjeu̯ski in ertẹvêjeu̯ski] prid. (ȇ)
ki se nanaša na ustanovo Radiotelevizija Slovenija; ertevejevski: RTV-jevski zakon; Referendumska kampanja ob zakonu o RTV je govorila tudi o zniževanju RTV-jevske naročnine E (↑)rtv
sònarávni -a -o prid. (ȍ-á) ki poteka vzajemno, skladno, povezano z zakoni narave: sonaravno gospodarjenje; sonaravno kmetovanje; Čedalje več je organizacij in društev, ki spodbujajo sonaravno pridelavo hrane E (↑)sò... + (↑)narávensònarávni razvòj -ega -ôja m (ȍ-á, ȍ ó)
razvojna usmeritev, ki omogoča zadovoljevanje potreb sedanjih generacij ljudi na način, ki ne ogroža možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij; trajnostni razvoj: Pri skrbi za okolje in sonaravni razvoj je Slovenija naredila veliko
tránsnacionálni -a -o [transnacijonalni] prid. (ȃ-ȃ)
ki z dejavnostjo in vplivom presega meje in druge dejavnike države: transnacionalna družba; transnacionalna korporacija; transnacionalno podjetje; Uradno stališče slovenske vlade je, da se Slovenija zaveda pomena krepitve transnacionalnega sodelovanja E ← agl. transnational iz (↑)trans… + (↑)nacionálen
vojáškopolicíjski -a -o prid. (á-ȋ)
ki se nanaša na vojaško policijo: Slovenija naj bi bila na misiji zadolžena predvsem za planinske enote, vojaškopolicijske naloge, vojaško medicino in odstranjevanje min E iz vojáška policíja